krščanski - Nova Slovenija

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, marec 2017, št. 9
INTERVJU:
dr. Marko
KREMŽAR
Smo na pragu velikih
družbenih sprememb.
BREZPLAČNI VRTEC ZA DRUGEGA OTROKA
NSI OMOGOČILA DOSTOJNEJŠE ŽIVLJENJE INVALIDOV
1
GOSPODARSTVO JE TREBA RAZBREMENITI
ŽELITE SODELOVATI IN
SOODLOČATI PRI OBLIKOVANJU
DELAVSKE POLITIKE?
zhajala iz
aktivnosti.
LETNA KONFERENCA
ZDRUŽENJA DELAVCEV NSi
torek, 14. marec 2017, ob 17. uri
Dvorakova ulica 11a, Ljubljana
Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in začrtali pot nadaljnjih aktivnosti.
LETNA KONFERENCA
ZVEZE SENIORJEV NSi
Ste upokojeni ali stari več kot 60 let?
Želite sodelovati in deliti svojo življenjsko modrost
pri oblikovanju krščansko demokratske politike?
Dobrodošli na letni konferenci Zveze seniorjev NSi, ki bo
v sredo, 15. marca 2017, ob 17. uri,
v prostorih NSi, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana.
Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in se dogovorili o načrtih za naprej.
Po konferenci sledi pogostitev in druženje seniork in seniorjev.
Vljudno vabljeni!
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
2
UVODNIK
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
KAZALO
SAMO DEJANJA ŠTEJEJO.
Na zadnji seji državnega zbora je bil z veliko večino sprejet zakon o
osebni asistenci, ki ga je pripravila in vložila poslanska skupina naše
stranke. Po številnih letih so invalidi dobili težko pričakovan zakon, ki
jim bo omogočil dostojno življenje. Saj se sliši skoraj neverjetno, da je
skozi parlament šel tako pomemben zakon opozicijske stranke, ampak
tudi to je mogoče. Še posebej, če ima parlamentarna večina cmok v
grlu in slabo vest. In še posebej, če socialdemokrati zardevajo v obraz,
da kljub dolgoletnemu vodenju ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve na tem niso naredili nič in so podoben zakon dolga leta držali v
predalu. Za krščanske demokrate štejejo samo dejanja in mi smo zbrali
stroko, povezali invalidske organizacije in vložili zakon, ki je bil potrjen
brez glasu proti.
Prve dni meseca februarja se je stranka zbrala na svojem rednem
letnem posvetu v Celju. Določili smo programske prioritete tega leta
in začrtali naše delo za naslednje obdobje. Pred nami je super volilno
obdobje, saj se nam bo v letu in pol zvrstilo troje volitev - predsedniške,
državnozborske in lokalne volitve. Seveda se na njih že intenzivno
pripravljamo in se jih veselimo, saj bomo naš rezultat zanesljivo
izboljšali in s tem ustvarili pogoje za uresničitev našega programa.
Na posvetu smo ponovno ugotovili, da so gospodarske rešitve tiste,
ki jih Slovenija najbolj potrebuje in po katerih je naša stranka najbolj
znana. Ni podjetja v Sloveniji, v katerem ne bi govorili o našem
gospodarskem programu. To bo naš ključni poudarek tudi v prihodnje.
Pred nekaj dnevi smo imeli tradicionalno srečanje s predstavniki
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kjer smo ponovno lahko
slišali, da je Nova Slovenija stranka obrtnikov in podjetnikov, stranka
slovenskega gospodarstva. V lanskem letu smo vložili preko dvajset
predlogov zakonov, ki jih tako ali drugače nujno potrebuje slovensko
gospodarstvo. Seveda niso bili sprejeti, vsebina pa ostaja aktualna in
bo v prihodnje še bolj. Vsebina bo počakala na drugačno razmerje
sil v državnem zboru in takrat bomo lahko z našimi rešitvami takoj
pomagali gospodarstvu.
Pred dobrim mesecem dni se je naši poslanski skupini pridružil
poslanec Zvonko Lah iz Mirne Peči na Dolenjskem. Njegovega prihoda
smo veseli, saj je številčno, vsebinsko in srčno okrepil naše vrste.
V naslednjih dveh tednih bosta dve organizacijski obliki v stranki imeli
svoje letno srečanje oziroma konferenco. Če pogledate na levo, boste
videli vabilo na konferenco združenja delavcev in vabilo na konferenco
zveze seniorjev. Rezervirajte si termin in vabljeni, da se udeležite teh
dveh dogodkov v novih prostorih stranke na Dvorakovi 11a v Ljubljani.
Še posebej pa vas vabim, da si rezervirate nedeljo, 11. junija 2017, za
naš tradicionalni tabor stranke, ki bo letos potekal v občini Žiri, kjer je
župan naš član Janez Žakelj. Človek, pri katerem štejejo samo dejanja.
Robert Ilc
glavni tajnik
4
NA OBISKU PRI PAPEŽU
4
OSEBNA ASISTENCA
5
UKREPI ZA DRUŽINE
6
ZVONKO LAH V NSi
7
SREČANJE NSi IN OZS
7
ZAKON O TUJCIH
8
LETNI POSVET NSi
9
AVSTRIJSKA KOROŠKA
10
DR. MARKO KREMŽAR
14
MSi PRED KONGRESOM
14
KMEČKA ZVEZA
15
ZGODILO SE JE
16
NAŠ ŽUPAN
17
IZ EU PARLAMENTA
18
JOŽE JURKOVIČ
Všečkajte NSi na Facebooku!
@novaslovenija
Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov
Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik
Oblikovanje: Andrej Cimperšek
Naslovna fotografija: Siol.net / Marko Vombergar
Naklada: 11.500 izvodov, Ljubljana, marec 2017
Tisk: Tiskarna Januš, d. o. o.
3
AKTUALNO
Ljudmila Novak na obisku
pri papežu Frančišku
Predsednica NSi Ljudmila Novak se je v sklopu uradnega
dvodnevnega obiska Vatikana srečala tudi s papežem
Frančiškom. Kot je dejala, je papežu med kratkim srečanjem
in blagoslovom zaželela veliko zdravja, on pa se ji je priporočil
za molitev, saj kot je dejal, je poslanstvo, ki ga opravlja, za
njegova leta zelo naporno.
O morebitnem papeževem obisku v Sloveniji je Ljudmila
Novak dejala, da si seveda mnoge države želijo papeževega
obiska in da je seznam čakajočih držav temu primeren.
“Končno odločitev pa ima seveda papež Frančišek,” je dejala
predsednica NSi in dodala, da ostaja vprašanje njegovega
obiska v Sloveniji še odprto.
Ob obisku Papeškega sveta za kulturo je Ljudmila Novak
izpostavila tudi problem financiranja osnovnega šolstva konkretno izpolnjevanje odločbe ustavnega sodišča, ki
še ni izpolnjena. Opozorila je tudi na pričakovanje NSi, in
sicer, da bi v Sloveniji postalo normalno, da bomo kristjani
v parlamentu lahko izpovedovali svoja verska čustva
in vrednote. Kot je dejala predsednica NSi, si želi, da bi
molitveni zajtrk, ki so ga začeli organizirati v parlamentu,
postal del te normalnosti.
NSi omogočila dostojnejše življenje invalidov
Zakon o osebni asistenci
sovi
Sprejet s 70 gla
Krščanski demokrati smo v volilnem programu leta
2014 zapisali, da bomo podpirali politike in ukrepe, ki so
usmerjeni v omogočanje samostojnega življenja invalidov.
Posebej smo izpostavili osebno asistenco. Ob deseti
obletnici sprejetja Konvencije OZN o pravicah invalidov in
3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo izpolnili
svojo volilno obljubo in vložili zakon o osebni asistenci, s
katerim bo posameznikom in posameznicam, ki zaradi
posledic svoje težke invalidnosti nujno potrebujejo pomoč
drugega človeka pri osnovnih aktivnostih, kot so osebna
higiena, oblačenje, hranjenje, v gospodinjstvu in drugih
dnevnih opravilih, pri gibanju, pri sporazumevanju, ipd.,
zagotovljen osebni4asistent.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
V preteklosti je bilo že več neuspešnih poskusov, da bi
uredili področje osebne asistence. Številnim invalidom
tako ni bila zagotovljena potrebna pomoč in marsikateri
mlajši težko gibalno oviran invalid je moral živeti v domu
za ostarele. Sprejeti zakon pa bo omogočil samostojnejše
življenje invalidom, ki zaradi posledic svoje invalidnosti nujno
potrebujejo pomoč drugega človeka pri zadovoljevanju
osnovnih življenjskih potreb, pri delu, šolanju, vključevanju
v versko in kulturno življenje, športu, ipd. V NSi ocenjujemo,
da bo prvo leto izvajanja zakona pravico do osebne
asistence uveljavilo najmanj 250 invalidov, v naslednjih
letih pa se bo njihovo število bistveno povečalo. Dodati še
velja, da bo po naši oceni med 800 in 1500 gluhih, slepih
ali gluhoslepih ljudi, ki ne bodo izpolnjevali osnovnega
pogoja, da potrebujejo asistenco vsaj 30 ur na teden, lahko
uveljavljalo samo pravico do pomoči v obliki spremstva in
podpore pri komunikaciji.
Vesel sem, da smo v NSi z vložitvijo zakona o osebni
asistenci sledili tudi zavezi z zadnjega kongresa stranke v
Brežicah. V kongresni izjavi Gradimo normalno Slovenijo
smo namreč izpostavili, da v Sloveniji potrebujemo ukrepe
v podporo kulturi življenja, s katerimi bo državljanom
omogočeno razvijanje njihovih talentov in sposobnosti.
mag. Cveto Uršič
predsednik SO NSi za delo, družino in socialne zadeve
AKTUALNO
Ponovna uvedba brezplačnega
vrtca za drugega otroka
SEZNAM UKREPOV, S KATERIMI BI
DRUŽINAM OMOGOČILI LAŽJE
ŽIVLJENJE, JE NASLEDNJI:
ponovna uvedba nižje cene vrtca za prvega otroka ter
brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so
hkrati vpisani v vrtec,
V NSi smo večkrat opozorili, da se Slovenija že danes sooča
z zelo slabo demografsko sliko, obeti za prihodnost pa so
še bolj negativni. Izrazita problema sta predvsem nizka
rodnost in staranje prebivalstva. Za ohranitev slovenskega
naroda bi potrebovali okrog 30.000 rojstev na leto, trenutno
pa ne dosegamo niti 20.000 rojstev. Podpredsednica NSi
Iva Dimic je na novinarski konferenci dejala, da bi morala
vlada, če že ukinja varčevalne ukrepe na številnih drugih
področjih, dati prednost predvsem tistim ukrepom, ki so
v času državnega varčevanja prizadeli družine. “Imamo
ukrepe za starejše od 55 let in imamo ukrepe za mlade do
30 let. Nimamo pa ukrepov za mlade ženske in mamice, ki
so zaposlene ali pa brezposelne in so v negotovosti, ali se
odločiti za otroka in kako usklajevati poklicno in družinsko
življenje. Gre za izjemno pomembne ukrepe in upam, da
bo vlada imela toliko posluha in naše predloge podprla,” je
predloge NSi utemeljila Iva Dimic.
odprava omejitev višine starševskega nadomestila in višine
starševskega dodatka,
ponovna uvedba celotne višine porodniškega nadomestila
za vseh 12 mesecev,
ponovna uvedba univerzalne pravice do pomoči ob rojstvu
otroka in pravice do dodatka za veliko družino,
ponovna uvedba otroškega dodatka za vse dohodninske
razrede,
ponovna uvedba državne štipendije tudi za družine, ki
spadajo v razred od 53 % do 64 % povprečne mesečne
plače na družinskega člana in
ponovna uvedba nacionalne stanovanjske varčevalne
sheme in subvencije mladim družinam za prvo reševanje
stanovanjskega vprašanja.
Židan na teranovem tnalu
Poslanska skupina NSi je evropskemu komisarju za
kmetijstvo in razvoj podeželja Philu Hoganu poslala pismo,
v katerem ga je povabila v Slovenijo. V NSi si namreč
želimo, da bi komisar obiskal državni zbor in poslancem
na pristojnih odborih predstavil argumente za sprejetje
delegiranega akta, s katerim želi Hrvaški podeliti omejeno
izjemo pri uporabi imena teran. Podpredsednica NSi Iva
Dimic je v izjavi za medije poudarila, da bi bil glede na različne
informacije o zadevi teran obisk komisarja popolnoma na
mestu. “Predvsem nas zanima, kaj je Evropsko komisijo
pripeljalo do sprožitve postopka za sprejem delegiranega
akta, ki naj bi začel veljati že 30. junija,” je dejala Iva Dimic
in opozorila: “Tovrstno ravnanje Evropske komisije namreč
utegne izzvati v Sloveniji negativne odzive in nezaupanje
v to evropsko institucijo. Močno nas namreč skrbi, da bi
napovedana odločitev Evropske komisije utegnila sprožiti
negativna čustva do EU, kar je zelo nevarno zlasti v času
naraščajočega populizma, ki je usmerjen proti EU.”
Vodstvo NSi je sicer še pred poslanim vabilom evropskemu
komisarju v izjavi za javnost opozorilo, da so izjave
kmetijskega ministra Dejana Židana in evropskega
komisarja različne. “Zanima nas, kdo tu laže,” je v izjavi za
medije dejala Iva Dimic in dodala, da si v NSi želimo razkritja
dokumentacije o poteku pogajanj med Vlado Republike
Slovenije in Evropsko komisijo.
5
AKTUALNO
Zvonko Lah novi poslanec
v poslanski skupini nsi
“Vesel sem, da lahko povem, da je nepovezani poslanec
Zvonko Lah z današnjim dnem postal član poslanske
skupine NSi,” je na novinarski konferenci v začetku
februarja dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.
Kot je še pojasnil, je Zvonko Lah prišel v NSi brez kakršnih
koli pogojev, poleg tega pa so ga medse sprejeli organi
stranke na lokalni in regijski ravni, prav tako pa sta z
njegovo priključitvijo NSi soglašala Izvršilni odbor stranke
in Svet NSi. Vodja PS NSi je obenem poudaril, da ima
Zvonko Lah kot bivši župan in podjetnik veliko izkušenj na
področju lokalne samouprave in infrastrukture, s čimer
bo lahko stranki v državnem zboru prinesel novo dodano
vrednost.
Zvonko Lah, ki je avgusta izstopil iz poslanske skupine
SDS, je na novinarski konferenci pojasnil tudi razloge za
svoj vstop v NSi. Kot je dejal, se je za vstop odločil, ker
se z večino poslancev NSi razume in ker pozna veliko
članov NSi v svojem lokalnem okolju. Zelo blizu mu je
tudi program. “Vesel sem, da bom lahko lažje nadaljeval z
delom v parlamentu in poskušal opozoriti na še nekatere
probleme, za katere mislim, da jih moramo v Sloveniji
nujno rešiti,” je za medije povedal Lah. Sam ocenjuje, da
bo delo v NSi bistveno lažje, kot je bilo v poslanski skupini
SDS. Kot je takrat pojasnjeval, ga je zlasti motilo, da se
v SDS ne ukvarjajo s trenutnimi stvarmi in prihodnostjo,
ampak predvsem s preteklostjo.
Ocenjujem, da bo delo v NSi
bistveno lažje, kot je bilo v
poslanski skupini SDS.
Podpora nsi še naprej stabilna
Februarske raziskave javnega mnenja kažejo, da bi NSi
močno izboljšala rezultat na volitvah glede na rezultat
zadnjih državnozborskih volitev leta 2014. Raziskava
agencije Episcenter je februarja pokazala, da bi NSi volilo
10,5 % opredeljenih volivcev, kar bi stranki v državnem
zboru zagotovilo vsaj 11 poslanskih mandatov. Raziskava
agencije Ninamedia je prav tako pokazala, da bi NSi
dobila vsaj 11 poslanskih mandatov, volilo pa bi jo 11 %
opredeljenih volivcev. Pri raziskavi časnika Delo in agencije
Mediana pa je potrebno poudariti, da rezultati omenjenih
dveh raziskav ne kažejo rezultatov podpore med
opredeljenimi volivci, ampak zgolj med vsemi volivci, torej
tudi tistimi, ki na volitve ne bi odšli. Februarska raziskava
Delo tako kaže 4,9-odstotno podporo NSi, raziskava
Mediane pa 2,9-odstotno podporo.
Na Glavnem tajništvu v sodelovanju z Raziskovalnim
centrom Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka izvajamo
tudi analizo vseh anket in na podlagi tega izračunamo
povprečen rezultat NSi v posameznem mesecu. V mesecu
februarju ugotavljamo, da je trend podpore NSi še vedno
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
6
stabilen. Podatki kažejo, da bi stranka z Ljudmilo Novak na
čelu vsaj podvojila rezultat zadnjih državnozborskih volitev.
AKTUALNO
Srečanje z ozs: gospodarstvo
je treba razbremeniti
Delegacija NSi na čelu z vodjo poslanske skupine NSi
Matejem Toninom se je sestala z vodstvom Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki velja za trdnega
partnerja pri oblikovanju zakonodajnih predlogov NSi
s področja gospodarstva. “Zahvalil bi se NSi in vsem
drugim strankam, ki so nam pomagale, da je zakonodaja
na področju obrti in podjetništva dokaj znosna,” je po
srečanju dejal predsednik OZS Branko Meh. NSi bo
skladno z dogovorom v parlamentarni postopek vložila
več zakonodajnih sprememb. Med drugim tudi predlog,
da bi šle bolniške odsotnosti, daljše od 15 dni, v breme
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in
ne več delodajalcev.
“Verjamem, da bo kakšen od naših zakonov ugledal
luč sveta, saj se volitve približujejo in bodo koalicijski
poslanci bolj dojemljivi do koristnih pobud, kot so bili
morda doslej,” pa je v izjavi za medije povedal vodja PS
NSi Matej Tonin.
POKOJNINSKI SISTEM
POTREBUJE NOVE TEMELJE
“NSi ima zelo dober gospodarski program in glede tega
smo enotnega mnenja!” Tako je po srečanju vodstev NSi
in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) dejal
njen predsednik Janez Sušnik. Vodstvi sta se sestali
z namenom, da bi razpravljali o ukrepih za pomoč
starejšim in pokojninski reformi. Udeleženci srečanja so
bili enotnega mnenja, da je treba za boljše življenje vseh
skupin prebivalstva najprej več narediti na področju
gospodarstva, ki je osnova za dobro delujočo državo.
Prav tako je ZUDS soglašal z oceno, da pokojninski
sistem čim prej potrebuje reformo, saj je dolgoročno
nevzdržen. “Novo vodstvo ZDUS-a je pokazalo, da je
nadstrankarsko. Ugotovili smo, da imamo podobne
poglede in rešitve pri pokojninskem sistemu ter
demografskem skladu. Z današnjim pogovorom sem
zadovoljna,” pa je po srečanju dejala predsednica NSi
Ljudmila Novak. Kot je še napovedala, bo NSi znova
vložila v zakonodajni postopek tudi predlog zakona, po
katerem bi imel upokojenec pravico do polne pokojnine
tudi v primeru nadaljnje zaposlitve, pri čemer pa bi
moral plačevati tudi vse prispevke.
NSi PODPRLA OSTREJŠE POGOJE
ZA VSTOP TUJCEV V SLOVENIJO
Ukrepi bodo veljali le v
zaostreni varnostni situaciji.
Državni zbor je s 47 glasovi za in 18 proti sprejel novelo
zakona o tujcih, ki predvideva aktivacijo posebnega
ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo.
Potrjeno je bilo tudi dopolnilo NSi, po katerem bo za
izvedbo tega ukrepa dovolj večina v parlamentu – to je
46 poslanskih glasov. “Predlog novele zakona o tujcih
prihaja v državni zbor z veliko zamudo. Če bi bil ta zakon
sprejet poleti leta 2015, Slovenija na svoje ozemlje
ne bi dovolila vstopiti več kot 400 tisočim ilegalnim
migrantom brez dokumentov in osebnih preverjanj,
pri čemer omenjeni migranti niso imeli namena pri nas
zaprositi za mednarodno zaščito,” je v stališču NSi na
redni januarski seji državnega zbora dejal poslanec
Jernej Vrtovec in dodal: “Kljub številnim opozorilom
opozicije, vlada takrat ni imela posluha in se je zanašala
na skupno evropsko rešitev migrantske problematike.”
7
AKTUALNO
LETNI POSVET NSi
POKOJNINSKA REFORMA IN UKREPI ZA DRUŽINE
UDELEŽENCI POSVETA SO SPREJELI
NASLEDNJE ZAKLJUČKE:
Četrtega februarja letos je v Celju potekal letni posvet
NSi, ki se ga je udeležilo več kot 150 predsednikov
občinskih in regijskih odborov iz cele Slovenije. Vsebinsko
je bil posvet posvečen razpravi o nadaljnjih aktivnostih
stranke, potrebnosti pokojninske reforme in razpravi o
ukrepih za podporo družinam.
Udeleženci so se strinjali, da ima NSi trenutno v javnosti
stabilno podporo, ki se giblje okrog 10 odstotkov,
javnomnenjske raziskave pa kažejo, da bi NSi na volitvah
lahko dobila vsaj 11 poslanskih mest. Po vsebinski plati je
NSi najbolj prepoznavna po gospodarskem programu in
temeljnih civilizacijskih vrednotah, ki jih zagovarja. Kot je
bilo sklenjeno na posvetu, bo NSi v prihodnje še dodatno
krepila svoj gospodarski programski profil, pripravila pa
bo tudi aktivnosti na področju soočanja z demografskimi
izzivi - pokojninska in zdravstvena reforma ter ukrepi v
podporo družini in rodnosti.
kdaj nam bo uspelo
… storiti pomembne korake k boljšemu zdravstvenem
sistemu, se sprašujemo vsi državljani te naše lepe
Slovenije. Prav nihče ni izvzet, da ne bi bil na tak
ali drugačen način deležen srečanja v povezavi
z delovanjem zdravstvenega sistema, zdravniki,
medinskimi sestrami, zdravili, preventivnimi cepljenji,
pregledi in ostalim. Zato je tudi skrb vsakega od nas
toliko večja. V zadnjih tednih je prišel s strani ministrstva
za zdravje v javno obravnavo eden najbolj pomembnih
zakonov t. i. zdravstvene reforme, to je zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
ki ponuja nekatere rešitve, ki močno odmevajo v širši
in strokovni javnosti in kjer prihaja tudi do trenj, kot je
običajno za demokratične ureditve. Na drugi strani pa
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
8
so trenja tudi posledica
pomanjkanja dobronamernega
PODPORA DRUŽINAM:
Družina in zakonska zveza sta temelj naše družbe. Novi
družinski zakonik ne sme spreminjati njunega osnovnega
poslanstva. Družina mora ostati nedotaknjena tudi v
ustavi.
Rodnost je v Sloveniji prenizka, zato nujno potrebujemo
konkretne ukrepe za več rojstev. Večja dostopnost mladih
do služb in stanovanj je nujen začetek.
Če že, potem bi morali varčevalne ukrepe najprej rahljati
na področjih, ki so kakorkoli povezani z družinsko politiko.
Jasno je potrebno ločiti družinsko in socialno politiko.
Izboljšati je potrebno pogoje za usklajevanje družinskega
in poklicnega življenja.
Dostop do umetne prekinitve nosečnosti ne sme biti
tako lahek. Pred njihovo dokončno odločitvijo bi ženskam
morali ponuditi psiho-socialno pomoč.
POKOJNINSKA REFORMA:
Nova pokojninska reforma je zaradi negativnih
demografskih trendov nujna.
Najnižja pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez
dokupa ne sme biti nižja kot 617 evrov.
Nova pokojninska reforma mora uvesti davčne olajšave
za delodajalce, ki starejše delavce prerazporejajo na
fizično manj zahtevna delovna mesta.
vključevanja številnih kompetentnih posameznikov in
institucij v proces sodelovanju oblikovanju sprememb.
Krščanski demokrati že nekaj let močno poudarjamo,
da “zdravje ne izbira političnih strank”, zato je družbeni
konsenz nujno potreben. Zavedati se moramo, da
gradimo prihodnost družbe tudi za prihodnje rodove.
Krščanski demokrati pri zdravstveni reformi poudarjamo
in želimo, da zdravstveni sistem v novem modelu v
središče postavi državljana, ne pa institucij sistema, da
so pravice in obveznosti posameznika jasno opredeljene,
da so finančni viri stabilni in dolgoročno vzdržni ter da je
pri tem upoštevano načelo, da je stabilnost financiranja
večja, če so viri razpršeni. In kar je ključno, da ljudem
zagotovimo javno dostopno zdravstvo brez prekoračitve
dopustnih čakalnih vrst in z elementi konkurenčnosti ter
izbire za posameznika - tako za zdravstveno institucijo,
zdravnika in zavarovalnico ter tudi za podjetja, ki vlagajo
v skrb za zdravje zaposlenih in zdrav način življenja več
kot predpisujejo zakonodajni oviri. Dostopnost oziroma
nedostopnost do prepotrebnih storitev je vprašanje
dostojnosti posameznikovega življenja in družbe
na sploh, zato je potrebno še posebej skrbeti, da ni
ogroženo človekovo dostojanstvo. Uspelo nam bo, ko
bomo kot družba zmogli vrednote zdravja umestiti v
vsakdanje delo in odločanje o kreiranju sprememb ne
bo le predmet novoletnih želja.
Matjaž Trontelj
predsednik sveta NSi
AKTUALNO
Avstrijska koroška
se vračamo v čase haiderja??
Poteza avstrijske deželne vlade na Koroškem, ki je v
predlogu nove deležne ustave slovenski jezik izbrisala
kot enega izmed uradnih jezikov, je v Sloveniji naletela
na ostre odzive. V Novi Sloveniji smo takoj zahtevali odziv
slovenske vlade na nastale razmere, sklicali pa smo tudi
nujno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko
in komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer
so tudi predstavniki slovenske avtohtone skupnosti na
avstrijskem Koroškem lahko predstavili svoj pogled na
zaplet.
Predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je bila kot nekdanja
ministrica pristojna za področje zamejcev, zdomcev in
manjšin je na novinarski konferenci ob tem dejala, da so
bili odnosi do slovenske manjšine v zadnjih letih dobri
in opozorila, da gre v tem konkretnem primeru za jasno
diskriminacijo avtohtone slovenske narodne skupnosti
na avstrijskem Koroškem. Izrazila pa je mnenje, da se,
kot kaže, žal vračamo v čase Jörga Haiderja, ko so bili
odnosi med slovensko avtohtono skupnostjo in vlado
na avstrijskem Koroškem vseskozi napeti, Slovenci na
avstrijskem Koroškem pa potisnjeni v podrejen položaj.
Slovenska vlada je premalo
aktivna.
Zakaj je odziv Slovenije v konkretnem primeru
izredno pomemben, je predsednica NSi na nujni
seji parlamentarnih odborov pojasnila z naslednjimi
besedami: “Ustava je najvišji akt države. Zato je potrebno
budno spremljati, kaj bo zapisano v tem najvišjem aktu,
saj bo na podlagi vsebine tega zapisa nastala nova
zakonodaja, ki bo določala odnos in status do Slovencev
na avstrijskem Koroškem. Odločilna je lahko vsaka
beseda, saj se bo zakonodajalec kasneje lahko ves čas
skliceval na ustavo. Pričakujemo, da bo Avstrija zgled
visokih demokratičnih standardov in pričakujemo tudi,
da bo Avstrija na svojem ozemlju zagotavljala enake
standarde, kot jih za svojo manjšino uveljavlja na južnem
Tirolskem.” Ob tem je izrazila obžalovanje, da se v Avstriji
še vedno dopušča strankarski politični boj zoper eno
narodno skupnost in dodala: “Pričakujemo, da bodo
demokratične sile v Avstriji zavrnile takšne anomalije, ki
so bile značilne za pretekla desetletja.”
V ustavi je lahko odločilna
vsaka beseda.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko
Jožef Horvat je dejal, da je bil namen nujne seje tudi v
tem, da se slovensko vlado spomni, da jo je državni zbor
s sprejemom Deklaracije o zunanji politiki RS zavezal, da
skrbi za slovensko avtohtono narodno skupnost in ob
tem dodal, da vlada ni pokazala nobene prave aktivnosti,
da bi posegla v dogajanje na avstrijskem Koroškem in
nemudoma zahtevala zaščito naše avtohtone skupnosti.
Predstavniki Slovencev, ki živijo na avstrijskem Koroškem,
so svoje predloge za rešitev težave, ki je nastala, pripravili
v štirih točkah in ga predložili ustavni komisiji za deželno
ustavo. Kakšna bo usoda teh predlogov še ni znano,
a upajmo, da bo predlog upoštevan. V pričakovanju
nadaljnjih korakov avstrijske deželne vlade pa velja
spomniti na besede, ki jih je v oddaji Studio 3 na to
temo izrekla Ljudmila Novak: “Slovenci na Koroškem, ki
so združeni v treh krovnih organizacijah, morajo držati
skupaj, mi pa jih moramo pri tem podpirati.”
9
INTERVJU
dr. Marko
KREMŽAR
Smo na pragu velikih družbenih
sprememb.
Dr. Marko Kremžar, ekonomist, politik, pedagog, pisatelj in Slovenec z veliko začetnico.
Kot mlad fant je v Sloveniji izkusil brutalnost druge svetovne vojne oz. komunistične
revolucije. Bil je v dveh koncentracijskih taboriščih in zaradi mladoletnosti obsojen “le”na
bivanje za nedoločen čas v zastraženem prevzgojnem zavodu. Njegova iznajdljivost in
nekaj sreče sta botrovali, da mu je uspelo pobegniti v Avstrijo, od tam pa je skupaj s
starši emigriral v Argentino, kjer si je ustvaril novo življene. Poprijel je za marsikatero
delo, da je lahko preživljal sebe in starše, se šele učil novega jezika, a to ni bila ovira, da
ne bi hitro doštudiral in kasneje tudi doktoriral iz gospodarskih ved. Njegov angažma
v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, kjer je bil pomemben organizator in pedagog
slovenskega srednjega šolstva, bo ostal za vedno zapisan v zgodovino. Bil je zadnji
predsednik predvojne Slovenske ljudske stranke, po združitvi z SKD leta 1992 pa je
postal tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Kljub temu, da je že v
častitljivih letih z njim nismo obujali le spominov, ampak smo se pogovarjali predvsem
o prihodnosti, spremembah, ki jih bo prinesel tehnološki napredek in ohranjanju
slovenske identitete ter kulturne dediščine.
Avtor: mag. Aleš Trtnik
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
DEMOKRAT.
KRŠČANSKI
10
10
INTERVJU
V procesu slovenske osamosvojitve ste aktivno
sodelovali in takrat ste tudi prišli v Slovenijo
pomagati pri osamosvojitveni zakonodaji. Kako danes
ocenjujete prispevek slovenskih zamejcev in zdomcev
pri osamosvajanju?
Slovenska politična emigracja je izpolnila svojo nalogo v prvi
vrsti s tem, da je v času, ko je v domovini vladala totalitarna
oblast komunistične partije, ohranjala tako demokratično
tradicijo in spomin na žrtve revolucije ter povojnega
genocida, kakor tudi zavest, da imamo Slovenci pravico do
svoje države. Krščansko demokratska Slovenska ljudska
stranka (SLS), ki je bila skupaj z liberalno in socialistično
stranko v emigraciji povezana v Slovenski narodni odbor, je
bila po drugi svetovni vojni po svojih zastopnikih vseskozi
prisotna v Zvezi evropskih krščansko demokratskih strank.
V tem organizmu, pa tudi po drugih zvezah po raznih
državah, se je, posebno ob koncu 80-ih in začetku 90-ih let
prejšnjega stoletja, zavzemala za samostojnost Slovenije.
Ena od pomembnih okoliščin tistega časa je bila, da so
imeli takrat krščanski demokrati v Evropi odločilen vpliv
in da so mnogi vodilni politiki te smeri, preko pogovorov
z delegati takratne SLS, Slovenijo in njeno problematiko
že poznali. Tako smo imeli slovenski krščanski demokrati
na mednarodni ravni sogovornike, ki so imeli posluh za
naše težave in interese. Če danes gledam nazaj, bi rekel,
da je bil to pravi božji dar. Brez te srečne okoliščine bi se,
verjetno, Slovenija težje osamosvajala.
Je odnos s slovenskimi zdomci in njihovimi potomci
potencial, ki bi ga veljalo še bolj uresničiti?
Mislim, da je bil trenutek, ko bi se zdomci vračali v
domovino v večjem številu in bi v Slovenijo lahko tudi kaj
investirali, na žalost, zamujen. Če bi jih leta 1991 kdo
povabil v Slovenijo, bi se številni temu klicu odzvali, a do
tega ni prišlo. Nekaj let kasneje so se sicer pojavile prošnje,
da bi zdomci Sloveniji finančno pomagali, a ljudje so bili
nad novo oblastjo takrat že razočarani. Hrvatje pa so, na
primer, ob osamosvojitvi že v prvem tednu povabili nazaj
v domovino vse svoje zdomce, ki so se množično odzvali.
Seveda je zdomstvo, Slovenija v svetu, že več kot sto
let stalnica slovenske demografske slike. To dejstvo, ki
smo ga v emigraciji močno poudarjali, je danes, v dobi
globalizacije, vsakomur razvidno in ni države, ki ne bi teh,
nekoč podcenjevanih, vezi zdaj krepila in uporabljala.
Pri nas so ostajale žive občestvene vezi z domovino,
medtem ko država še išče, kako dejansko vključiti ta
del slovenskega naroda. V tem oziru imam vtis, da se
slovenski vladajoči sloj težko otrese starih navad, ko
so skušali emigracijo v najboljšem primeru ignorirati.
Vendar so, ob nerazumevanju državnih inštitucij, vse bolj
dejavni mnogi posamezniki, podjetniki, kulturni delavci,
razumniki, ki iščejo in ustvarjajo nove vezi. V zvezi s tem bi
morali v Sloveniji bolj razmišljati, kaj storiti zdaj, da najbolj
perspektivni in sposobni mladi ljudje ne bi odhajali v tujino,
iz katere se marsikdo ne bo vrnil. Slovenska država je leta
1991 zamudila priložnost, da bi se človeški in gospodarski
kapital vrnila v Slovenijo, danes pa spet zamuja priložnost,
da bi sposobnim mladim ljudem dala pogoje za poklicno
izpopolnjevanje in primerno zaposlitev v domovini, da
ne bi bili prisiljeni tega iskati na tujem. Ponavlja se ista
opustitev, ista napaka v drugi obliki. Državo očitno vodijo
ljudje, ki nimajo idej ali pa srca za Slovenijo in Slovence.
To pa je le del glavnega slovenskega problema, ki se
neizprosno zaostruje – Slovenija ima namreč porazno
demografsko sliko. O nizki rodnosti in staranju prebivalstva
se, hvala Bogu, po letih molka v domovini vse bolj govori,
vendar, če ne pričnemo reševati tega problema, nima
smisla razpravljati o prihodnosti ali reformah, ki jih družba
potrebuje.
Državo očitno vodijo ljudje,
ki nimajo srca za Slovenijo in
Slovence.
NSi je na to temo že sklicala nujno sejo parlamentarnih
odborov in poskušala demografijo postaviti med nujna
vprašanja, na katera mora Slovenija najti odgovore.
Tega problema, po mojem mnenju, ne bo mogla rešiti
nobena stranka ali državna komisija, saj gre v prvi vrsti za
vprašanje osebnega osveščanja. Gre za vprašanje vesti,
kar presega politično delovanje. Politična stranka v sedanjih
razmerah lahko da pobudo za kak interdisciplinaren
pogovor o tem, kako pomagati mladim staršem in družinam
z več otroki, kako povečati družbeno naklonjenost
odločitvam za življenje in podobnim vprašanjem v zvezi
s kroničnim staranjem prebivalstva. Potrebno je, da
država sodeluje pri reševanju demografskih vprašanj,
vendar upadanja rodnosti v družbi ni mogoče reševati s
silo zakona. Pri tem gre za osebne odločitve. Odločiti se
moramo za življenje, ki je največji božji dar in vir veselja ter
zdravega življenjskega optimizma, ki ga sodobna družba
tako pogreša. Vendar večjega dela prebivalstva, ki na
upadanje rojstev in usihanje življenja gleda iz utilitarističnih
stališč oz. le z vidika koristnosti, vse to ne zanima.
To torej ni tema, ki bi bila zanimiva za širšo javnost…
Žal je tako in politika se tega zaveda. Zato sem dejal, da
bo demografske trende težko obrniti s pomočjo delovanja
političnih strank v parlamentu. Reševanje teh problemov, ki
prizadevajo tudi politiko, bo zahtevalo pri večini radikalno
spremembo lestvice vrednot, ponovno ovrednotenje
življena in sprejemanje naravnega, ustvarjenega reda, kar
prejme človek navadno v družini in lahko utrdi šola ter se
širi predvsem od človeka do človeka. Mediji lahko ustvarijo
vzdušje, ki bo naklonjeno tej problematiki, ne morejo pa
nadomestiti vzgoje, ki je bila nekoč tudi ena od nalog
krščanske demokracije. Imam občutek, da živi tudi naša
stranka predvsem od tistih, ki so že bili vzgojeni v duhu
krščanstva in demokracije, bodisi doma, bodisi v cerkvi ali
drugod. Ob osamosvojitvi Slovenije je prevladalo vzdušje,
da bomo ob spremembi sistema, z uvedbo demokracije,
kar čez noč vsi čutili in mislili drugače. A ni bilo tako.
Totalitarni režim je neprestano vzgajal za t. i. socializem, ki
mu narod ni bil vrednota in mu življenje ni bilo sveto. Zato
naj bi demokracija nudila državljanu primerno politično in
etično vzgojo, v luči višjih vrednot in večje skupne blaginje.
Kolikor tega ni storila država, pada ta naloga na ramena
civilne družbe in tudi političnih strank. Sam si vzgojo za
trezno in samozavestno slovenstvo, pravično demokracijo
in krščanski družbeni nauk, predstavljam v okviru
rednih srečanj manjših skupin na lokalni ravni, kjer bi se
obravnavale teme, ki niso neposredno vezane na koristi,
temveč na krščanske družbene smernice in narodne
11
INTERVJU
vrednote. Tematsko bi se na teh srečanjih morali posvečati
vprašanjem o smislu in načinu življenja, oblikovanja
medsebojnih odnosov v družini in narodu, poznavanju
lastne tradicije in kulture ter razumevanju tako domačih
kakor tujih gospodarskih in političnih struktur.
Tradicionalna Slovenska ljudska stranka je imela pravilo, da
se vstopa v politiko, ko imaš že svoj poklic. Pred tem pa
si se lahko preizkušal z delom na prosvetnih, športnih pa
tudi verskih aktivnostih in širil vrednote, ki si jih spoznaval
in sprejemal kot svoje. Vzgoja za javno delovanje se na
ta način ne omejuje le na politiko, marveč zajema širok
krog ljudi, ki imajo podobne vrednote in lahko delajo za
isto stvar na različnih področjih. Problem prezgodnjega
vstopa v politiko je v tem, da postane človek lahko od
politike eksistenčno odvisen. Zato je komunistična partija
načrtno vzgajala svoje kadre že od mladincev naprej v, od
nje odvisne, profesionalne politike. V tem je demokratične
stranke ne bi smele posnemati, ker bi sicer vzgajale le
elito, omejen krog, preveč odvisen od položaja v politiki.
Tako se lahko zgodi, da kdo ne bi razumel politike kot delo
za skupno dobro, marveč kot boj za svojo korist in oblast.
Predvojna krščansko demokratska SLS je postavljala na
prvo mesto socialno delo za skupnost, vzgojo somišljenikov
in šele nato politično delo v ožjem pomenu besede.
V Sloveniji se zdi, da je večina civilne družbe, ki je bila
v osemdesetih letih pravzaprav pobudnica in gonilna
sila osamosvajanja, preskočila v polje politike. Mnogi,
ki so samoiniciativno, brezplačno in pravzaprav v
svojem prostem času delali za dobrobit Slovenije, so
šli v politiko in prostor civilne družbe se je izpraznil.
Uporabili ste besedi »v prostem času« in »brezplačno«, ki
sta po mojem mnenju v tem primeru ključnega pomena.
Slovenska ljudska kultura zadnjih dveh stoletij se je razvila
in širila v veliki meri s prostovoljnim delom ljudi, ki so
imeli svoj narod radi. Strinjam se z vami, da so mnogi iz
predosamosvojitvene civilne družbe odšli v politiko in da
je s tem nastala praznina, ki se še čuti. Vprašanje pa je,
kako jo izpolniti. Nekoč je obstajala med nami tradicija
prostovoljnega prosvetnega dela, ki je bila bolj kot na
politično stranko in njeno strukturo vezana na katoliško
vero in cerkveno občestvo, pri drugih pa na svetovni nazor.
Tako delovanje je danes silno redko in predstavlja, po
mojem mnenju, nalogo, ki še čaka, da se je kdo loti.
Spremenjen način življenja, digitalna tehnologija in
širok nabor aktivnosti, ki jim človek dandanes lahko
sledi, vplivajo na to, da je naše spremljanje dogajanja
v družbi postalo dokaj površno in hitro. Mlade ljudi
v Sloveniji, ki bi jih prihodnost morala zanimati, zelo
težko pritegnete v aktivnosti, ki so povezane s politiko
in prihodnostjo države oz. naroda. Kaj lahko storimo?
Nikar ne mislite, da je tu v Argentini kaj drugače. (smeh)
Gre za globalen trend, a so kljub vsemu povsod ljudje,
ki čutijo, da se bo treba soočiti s temi izzivi. Res pa je,
da jim današnja družba, ki se po strukturah in mišljenju
noče ločiti od zastarelih modelov, ne da tistega, kar
iščejo oziroma pričakujejo od življenja. Z njimi bi si lahko
zamislili nekakšen prostor realnih in virtualnih srečanj, s
kompasom krščanskih vrednot in zgodovinske resnice, ki
bi bil kraj pogovora in snovanja za naš skupni jutri, odprt
nemirnim duhovom iz vsega slovenskega kulturnega
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
12
prostora. Pri tem je, kot vemo, zelo pomemben zgled, ki
ga lahko da tudi majhna skupina podobno mislečih oseb.
Taka povezava bi pomagala ohranjati in potencirati talente
oseb, ki v skrbi za skupno dobro razmišljajo in delujejo
ustvarjalno, tako v Sloveniji, kakor v svetu.
Slovenci smo v zadnjih 500 letih
vedno stopali v korak z evropskim
trendom. Bodimo inovativni in
iščimo v novih razmerah svojo pot.
Finančna in gospodarska kriza, ki je leta 2007 zajela
ZDA in kasneje tudi Evropo, je bila prelomnica, ki nam
je pokazala, kam peljeta potrošništvo in nebrzdan
pohlep. A Evropa in mednarodne institucije poskušajo
danes vzpostaviti iste vzorce, ki so nas v to situacijo
pripeljali.
Vsaka nezmernost se prej ali slej drago plača, tako v
družbenem, kakor v osebnem življenju. Vendar so vse
krize, tudi gospodarske, kompleksen pojav. So posledice
raznih vzrokov in mnogih dejavnikov. Omenjena kriza je
ponovno opozorila, kam vodi neomejen in nenadzorovan
pohlep raznih finančnih inštitucij. Bila je svarilo, ki pa je,
po mojem mnenju, naletelo na odmev in ne bi rekel, da
mednarodne organizacije zdaj svetujejo vzorce, ki bi
vodili v podobno situacijo. Smemo pa se vprašati, do
kakšne mere je venomer spodbujano potrošništvo, ki se
mu nočemo odpovedati, lahko eden od vzrokov takih in
podobnih neredov na finančnem trgu. Od mednarodnih
ustanov ne smemo pričakovati, da bi imele že pripravljeno
kakšno inovativno vizijo prihodnosti, saj so del sistema.
Lahko svetujejo v skladu z osnovnimi gospodarskimi
principi in svojimi normami, odgovornost za odločitve in
posledice pa nosi vsak sam.
Kako
komentirate
ponoven
vznik
številnih
nacionalizmov v Evropi in tudi izvolitev Donalda
Trumpa v ZDA, ki je zmagal z napovedjo
protekcionistične politike in populistično retoriko?
Mislim, da pojavov, ki jih omenjate, ne smemo
poenostavljati in jih označiti le kot populizem, pri katerem
gre predvsem za to, da nekdo obljublja več, kot lahko da.
Donald Trump v ZDA in Marine Le Pen v Franciji se res
poslužujeta populističnega diskurza, a vzroka, da sta se
pojavila, sta verjetno različna. Pri francoski kandidatki gre
lahko v glavnem za nacionalizem, a tudi za željo po redu
in za strah pred nenadzorovano migracijo. Pri odločitvah
ameriških volivcev pa vidim reakcijo na nekontrolirano
globalizacijo in na moralni relativizem. Glede globalizacije
je potrebno najprej pojasniti, da je to dejstvo, ki je posledica
tehnološkega razvoja in s katerim je treba živeti, pa najsi
je to komu všeč ali ne. Vprašanje je, kako v teh razmerah
delovati, da nam bo kolikor mogoče v prid in ne v škodo.
Res pa je, da je tehnološko globalizacijo najprej izkoristil
kapital, ki se je na ta način otresel v veliki meri državnih
nadzorstev. Tako imamo zdaj poleg podjetniškega kapitala,
ki je vezan na politične in realne strukture, še globalni
kapital, ki se giblje po virtualnih omrežjih, ki ima lastnike, a
mu ni lahko določiti pripadnosti.
INTERVJU
Že Adam Smith in Karl Marx sta opozarjala, da kapital teži
k koncentraciji, ko pa se je kapital osvobodil državnega
nadzora, so virtualna omrežja to koncentiranje znatno
olajšala. Lastniki kapitala so se vedno bolj odločali le z vidika
hitrih finančnih koristi, ki ne sovpadajo vedno s koristmi te
ali one države in prebivalstva. Takšen pristop je zagovarjal
t. i. progresivni del politike, katere vidnejši član je bil npr.
nekdanji ameriški minister za zunanje zadeve Henry
Kissinger pa tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton.
Kitajska je zadnja desetletja rasla v glavnem z ameriškim
kapitalom, a v ZDA tega niso jemali kritično. Navajeni so
bili, da bogata ameriška podjetja pomenijo hkrati tudi
blaginjo za Ameriko. To je držalo, dokler je ta kapital deloval
v okviru ameriške politične strukture. V novem modelu
pa so ameriška podjetja res bogatela, a kapital ni bil več
ameriški, postal je globalen. Ta se je sicer večal, a država, iz
katere je izšel, in del prebivalstva sta pričela zaostajati. To je
problem, ki ga skuša nova vlada ustaviti. Donald Trump je
dobil glasove ljudi zato, ker jim je znal te pojave predstaviti.
Seveda je njegova protekcionistična politika lahko nevarna,
a nevarna je tudi šibkost nadzornih mehanizmov kapitala.
Ne vemo, do katere mere bo ameriški protekcionizem
spremenil tok mednarodnega trgovanja. Pričakujemo
pa lahko vsaj kak krajši zastoj. Zato bi morale biti države
tem bolj previdne - tako pri posojanju, kakor pri jemanju
kreditov. Ob porastu prebivalstva v svetu in trajnemu
vključevanju azijskih množic v tržno gospodarstvo lahko
upamo, da novi protekcionizmi ne bodo mogli dolgo
omejevali pretoka dobrin in vplivati na strukturo cen na
mednarodnem trgu. Vrednost pa bodo vedno ohranjale
dobrine, ki nam zagotavljajo življenje, predvsem plodna
zemlja in voda. Te so pravi zakladi, večji od, že ne več tako
privlačne, nafte.
Mnogi mislijo, da nam bo prave odgovore na
prihodnost omogočil razvoj in zato vse sile in vire
usmerjajo v tehnologijo, digitalizacijo in robotizacijo.
Kako vi gledate na razvoj in prevladujoč vpliv sodobnih
tehnologij?
Robotizacija in digitalizacija predstavljata stopnjo
tehnološkega razvoja, ki ga je treba upoštevati. Časa
ni mogoče zavrteti nazaj. Treba je premisliti, kako naj
v teh okoliščinah živimo in do katere mere naj se jim
prilagodimo. Tehnologija je orodje, ki nam pomaga živeti.
Nevarnost, ki jo vidim pri tem je, da bi naša življenja
nekritično podrejali modam tehnološkega napredka,
namesto, da bi ga smiselno uporabljali. Sprejeti moramo,
da nove tehnologije spreminjajo dosedanji način življenja,
kot se je to dogajalo vse čase. Robotizacija v gospodarstvu
ne bi bila problem in ne bi povzročala brezposelnosti, če
bi, na primer, ob tem hkrati skrajšali delovni čas. Seveda bi
to za zaposlene pomenilo padec življenjskega standarda,
a ne brezposelnosti. V primeru pa, da bi hoteli vsi še
naprej vzdrževati relativno visok življenjski standard, lahko
nastane hud socialni problem. Odgovore na omenjene
dileme bo potrebno najti in zato menim, da smo na pragu
znatnih, a še nejasnih družbenih sprememb. Nekatere
države bodo v to prisilili morda socialni nemiri, kdor pa bo
ljudi pravočasno pripravil na nov način življenja, bo imel
manj težav. Sam vidim delno rešitev v uvedbi šesturnega
ali štiriurnega delovnika in v večji porabniški skromnosti.
Takšna sprememba bi povzročila, da bi zaposleni imeli več
prostega časa, ki bi ga lahko usmerili v koristna ročna dela
in kulturne aktivnosti. Konkretno bi to pomenilo, da bi na
primer človek po urah dela v službi lahko delal zase še na
lastnem vrtu. Tako bi se lahko povečala vloga samooskrbe.
Verjetno bo prišlo tudi do tega, da bo v službo hodil le
eden od zakoncev ali partnerjev, drugi pa bo skrbel za
družino, ki lahko prevzame večjo odgovornost za vzgojo
otrok in preskrbo ostarelih. Potreba zavetišč za ostarele
bi se ob tem znatno zmanjšala in prispevek družinam z
ostarelimi člani bi stal državo manj, kakor vzdrževanje teh
ustanov. Ob množici standardiziranih izdelkov bo vedno
prisotno povpraševanje po posebnih, originalnih izdelkih,
kar bo dajalo dodaten prostor obrtništvu in domačim
dejavnostim.
Odločiti se moramo za življenje in
optimizem, ki ga sodobna družba
tako pogreša.
Skratka, treba je misliti na skromnejši način življenja. Pri
tem se bo povečala socialna vloga družine kot temeljne
družbene in gospodarske enote, ki daje življenju
posameznika večji smisel. Tehnološki razvoj bo omogočil,
da bomo imeli več časa in možnosti, da ga napolnimo z
dejavnostmi, ki jih radi počnemo pa tudi z duhovnostjo,
ki daje našemu bivanju zavest presežnosti. Kako osmisliti
življenje pa ni več političen problem, ampak gre za
vprašanje osebnih vrednot in interesov. Nov način dela
bo verjetno prizadel do neke mere tudi kulturne in verske
skupnosti. Več prostega časa lahko poživi zanimanje ljudi
za duhovnost in vero, hkrati pa tudi poveča ponudbo
praznoverja in razvrata.
Pri tem ne bi smeli čakati, kaj bodo naredili Nemci, Francozi
ali Američani. Veliki narodi imajo več časa, da se prilagodijo
novim razmeram. Slovenci pa smo majhen narod. Naša
prednost je v tem, da lahko na nove okoliščine hitreje
reagiramo, a jih je treba tudi pravočasno opaziti. Mislim,
da je ena od nalog političnih strank tudi ta, da ljudi navajajo
na spremembe in jih motivirajo, da čim več stvari naredijo
sami. Slovenci smo v zadnjih 500 letih vedno stopali v
korak z evropskim trendom. Tudi zdaj ne smemo gledati
le, koga bi posnemali. Bodimo inovativni in iščimo v novih
razmerah svojo pot na temeljih slovenske duhovne in
stvarne dediščine.
13
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
MLADA SLOVENIJA
PRED KONGRESOM
ZGODBA O NEKEM USPEHU.
BILO JE NEPOZABNO
Ekipa MSi zaključuje svoj mandat, zato je čas, da
pogledamo nazaj in ovrednotimo narejeno. V teh
dveh letih smo v središče postavili vsestranski razvoj
potencialov naših mladih, da bodo nekoč dobri aktivni
državljani in zaupanja vredni krščanskodemokratski
politiki. V pravo veselje mi je bilo spremljati naš napredek,
ko smo tekom teh dveh let presegali sami sebe, ko smo
segali po zahtevnejših nalogah, ko so pogovori postajali
vse bolj poglobljeni in ko smo ob tem zgradili lepe
prijateljske odnose. Bilo mi je v čast in se zahvaljujem
vsakemu posebej za njegov prispevek, da je Mlada
Slovenija pogumno rasla, mi pa z njo.
Kako bi ocenila iztekajoči se mandat? Z eno besedo:
nepozabno. Nepozabno v smislu uspešno in tudi
neuspešno izpeljanih projektov, saj smo se preko njih,
ne glede na končni izplen, veliko naučili. Našli smo naše
pomanjkljivosti, napake pa tudi področja, kjer smo dobri
in uspešni. Nismo bili popolni, a smo se trudili čim bolj
približati temu. Kljub našemu izobraževanju (2 x matura,
2 x diploma, 4 x magisterij, opravljen strokovni izpit),
našim zaposlitvam (2 x redna zaposlitev, 3 x odprt s. p.)
in dvema porokama, nam je uspelo izpeljati kar nekaj
kakovostnih večjih projektov. Najpomembnejše od vsega
tega pa so prijateljske vezi, ki so se spletle med nami in
nas bodo vedno povezovale. Upam, da bo tudi naslednji
mandat nepozaben.
Tadeja Šuštar
generalna sekretarka MSi
Federico V. Potočnik
predsednik MSi
KDO SE DELA
NORCA IZ KMETA?
Dogajanje na kmetijskem področju postaja pod vodstvom
sedanjega ministra Dejana Židana iz SD za današnji čas
nerazumljivo in zelo zaskrbljujoče. Primer ustanovitve
državnega podjetja in zakonsko (prisilno) odvzetih sto
hektarjev najrodovitnejše zemlje v Hočah, kar si v Avstriji
niti slučajno niso dovolili privoščiti, ter gradnja avtoceste
po najboljši kmetijski zemlji, so samo vrh ledene gore
uničevanja slovenskih kmetij. Ob 75-odstotnem lastništvu
slovenske zemlje kmet žal še vedno ostaja talec ostankov
realsocializma. Na svoji zemlji ne more izkoristiti vseh
danosti zaradi državnih monopolov (npr. lovstvo),
birokracija pa zavzema vse večji delež dela na kmetiji. Po
eni strani je država v svojem interesu sposobna uzakoniti
razlastitev zemlje, kmetje pa na svojem ne morejo zgraditi
nujne infrastrukture. Ob tem povzročajo skrbi še zakon o
množičnem vrednotenju nepremičnin, dvig katastrskega
dohodka ter slabe odkupne cene domala vseh pridelkov
in proizvodov s kmetij. Kdo se dela norca iz kmeta? Tri
leta po katastrofalnem žledolomu ni očiščenih niti 50
odstotkov gozdov. Močna razmnožitev podlubnikov je
dodala svoj davek, škodo pa dela tudi divjad in marsikdo
izgublja voljo do kmetovanja.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
14
Kmečka zveza NSi je na letošnji volilni skupščini izvolila
nov upravni odbor, ki bo opozarjal na aktualne zadeve v
kmetijstvu in pomagal NSi pri spremembah zakonodaje.
Prizadevati si moramo, da bo več mladih prevzemnikov
kmetij, ki bodo z veseljem opravljali svoje poslanstvo.
Kmečka zveza NSi želi vzpostaviti dialog tudi s civilno
družbo, ki deli vrednote NSi, kajti šele takrat lahko upamo
na resnične spremembe v odnosu oblasti do podeželja.
To je podvrženo številnim spremembam, ki jih je prinesla
globalizacija, posledično pa je pod vprašajem tudi obstoj
kmeta in z njim celotne družbe.
Vlado Pori
predsednik Kmečke zveze NSi
ZGODILO SE JE...
16. 1. 2017
NSi v Ribnici in Kočevju
s podjetniki in župani o
razvojnih možnostih.
Ob koncu obiska je sledilo
srečanje Blizu ljudem s člani
in simpatizerji NSi, na katerem
je vodstvo spregovorilo o
aktualnih zadevah.
MORAVŠKA MARA POSTALA ČLANICA NSi.
Gospa Mara Vilar, bolj znana kot Moravška Mara, se
je pridružila naši stranki in tako obogatila članstvo
občinskega odbora NSi Domžale. Veseli smo nove
članice, ki ima izjemno veselje do življenja!
Novo v stranki
Ustanovili smo novi odbor NSi v Kočevju,
ki ga vodi Vincenc Janša. Občinski odbor NSi Šmartno pri
Litiji pa po novem vodi Martin Fortuna.
Dosedanjemu predsedniku Jožetu Ponebšku se
zahvaljujemo za njegovo delo!
V spomin: Frančišek Komidar,
predsednik občinskega
odbora NSi Loška dolina
Z žalostjo sporočamo, da je v 63.
letu starosti umrl predsednik
občinskega odbora Loška
dolina in občinski svetnik občine
Loška dolina Frančišek Komidar.
S svojim trudom je močno
prispeval, da ima danes stranka
na področju občine Loška dolina
izvoljeno poslanko državnega
zbora, župana in pet občinskih
svetnikov. Naj počiva v miru.
V spomin: prof. dr. Peter Vencelj,
nekdanji minister za šolstvo in
šport
Z žalostjo sporočamo, da je v 78.
letu starosti umrl minister za šolstvo
in šport v prvi slovenski vladi prof.
dr. Peter Vencelj. V času DEMOSove vlade mu je uspelo odpraviti
del krivičnih in nedemokratičnih
ureditev v slovenskem šolstvu. V letu
1993, ko je bil državni sekretar na
Ministrstvu za zunanje zadeve, je
bil posebno zadolžen za Slovence
zunaj slovenske države.
10. 2. 2017
Delegacija
NSi na
sestanku
z Milojko
Kolar Celarc:
Zdravstvo
je treba
spremeniti
v temelju.
Kot so predstavniki NSi dejali po srečanju, več denarja
problemov v zdravstvu ne bo rešilo. Organizacijo in
delovanje zdravstvenega sistema je potrebno spremeniti v
temelju.
DELO NA VOLIŠČU
VAS ZANIMA DELO NA VOLIŠČU? IMATE POLNOLETNE OTROKE, VNUKE,
SORODNIKE, PRIJATELJE ALI ZNANCE, KI BI JIH TO ZANIMALO?
Jeseni bodo v Sloveniji volitve predsednika republike, ki bodo potekale na približno 3200 voliščih širom države.
Nova Slovenija ima kot parlamentarna stranka možnost, da v vsak volilni odbor, ki je zadolžen za pravilno izpeljavo
volitev in štetje glasovnic na posameznem volišču, predlaga najmanj enega predstavnika ali predstavnico. Za
opravljeno odgovorno delo na volišču država vsakemu članu volilnega odbora izplača nadomestilo v višini 45 EUR.
Vse, ki vas sodelovanje v volilnem odboru
zanima, nam to sporočite na:
http://www.nsi.si/volitve
[email protected]
(obvezno sporočite: ime, priimek, stalni naslov, občino stalnega prebivališča, datum rojstva, e-pošto in mobilni telefon)
15
NAŠ ŽUPAN
odličnih športnikov. Posebna prepoznavnost je tudi
ljudska kulinarika s svojimi specifičnostmi v posameznih
krajih naše občine.
Milan KERMAN
župan občine Beltinci
Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji…)?
Po končani srednji šoli sem nadaljeval s študijem in
diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Sem
poročen, z ženo sva imela dva sinova. Težko preizkušnjo
je bilo potrebno preboleti ob boleči in nenadomestljivi
izgubi starejšega sina. Imamo triletnega vnučka, ki nam
krajša čas v dneh, ko pride na obisk.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči
in jih rešujete prednostno?
Največji problem je prav gotovo pomanjkanje delovnih
mest in visoka nezaposlenost, ki se giblje med 18 in 19 %.
Intenzivno se trudimo, da bi v čim krajšem času aktivirali
obrtno industrijsko cono, v kateri bodo ustrezni pogoji
za morebitne investitorje. Pereča problematika je prav
tako na področju prometne in komunalne infrastrukture.
Žal v trenutni finančni perspektivi ne moremo računati
na pomoč evropskih sredstev, saj razpisov z omenjenih
področij ni.
OBČINA
BELTINCI
Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim
demokratom?
Ves čas svoje poklicne poti sem delal z ljudmi. Takoj po
študiju sem se zaposlil na Gimnaziji v Murski Soboti in
nato nadaljeval svojo pot kot energetski inšpektor. Tudi
politika je delo z ljudmi in za ljudi. To je bil dodatni izziv in
motiv za odločitev, da poklicno pot nadaljujem v politiki
in tako delujem v dobrobit občanov naše občine in tudi
širše.
Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Beltinci
najbolj prepoznavna?
Med največje prepoznavnosti sodi ohranjanje naravne
in kulturne dediščine. Tako je močno prepoznaven
mednarodni folklorni festival pod pokroviteljstvom JSKD
RS z najboljšimi folklornimi skupinami iz Slovenije in
gosti iz tujine. Omeniti je potrebno ohranjanje naravnih
danosti ob reki Muri, spomin na vse, ki so se spopadali
z reko Muro ob poplavah (Büjraški dnevi), spomin na
izdelovalce opeke (Ciglarski dnevi), že skoraj sto let
postavljanje mlaja v Gančanih ob prazniku dela. Beltinci
so tudi kraj, kjer je bila 17. avgusta 1919 vojaška oblast
v Prekmurju predana v civilne roke, Prekmurje pa s tem
priključeno Sloveniji. S tem dejanjem je Slovenija pridobila
tako ozemeljsko kot tudi z vidika kulturne dediščine.
Na športnem področju smo imeli zelo prepoznavnega
prvoligaša. Hokejski klub Lipovci je zapisan na evropskem
zemljevidu hokeja na travi, imamo pa še vrsto drugih
Površina:
Župan:
Občinski svet
NSi članov OS
62,2 km²
Milan Kerman
19 članov
3 občinski svetniki
Prebivalcev
■ moški
■ žensk
Povprečna starost:
Stanovanjske površine:
Gospodinjstev:
Družin:
Delovno aktivnih:
Brezposelnih:
8.261
4.126
4.135
38,39 let
30,61 preb/km2
2.510
2.331
4.144
673
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in
ostalimi političnimi strankami?
Sodelovanje s svetniki v občinskem svetu lahko ocenim
kot odlično. Občinski svet je 19 članski. V njem je
zastopanih 9 strank in list, skupaj s predstavnikom
romske skupnosti. Kljub temu so odločitve sprejete
soglasno. Zavedamo se, da smo bili izvoljeni za to, da
delujemo v dobrobit občanov in s ciljem razvoja občine.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine Beltinci?
Občina Beltinci mora biti prijazna do svojih občanov,
investitorjev in do vseh, ki nas obiščejo. Lažje in še boljše
pa bi se lahko predstavljali (kulinarika, naravne danosti,
dediščina…), v kolikor bi bila zakonodaja takšna, da bi
dovoljevala več kreativnosti.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
16
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
PODPRL SEM
TRGOVINSKI SPORAZUM CETA
NEDELUJOČA EVROPA
SAMA HRANI POPULIZEM
S kolegi evropskimi poslanci smo pred časom na dogodku
“Vzpon populizma - zaton evropske ideje?” razpravljali o
perečem izzivu - vzponu populizma. Sam ocenjujem, da
nedelujoča Evropa sama v nekaterih bistvenih elementih
hrani populizem. Če bi delovala, bi bilo populizma gotovo
manj. Trenutno je o populizmu veliko govora v kontekstu
zmagovalca ameriških volitev Donalda Trumpa, ki ga
sam sicer ne štejem med populiste, se pa tokrat prvič v
zgodovini dogaja, da zmagovalec ameriških volitev krepi
ekstreme v Evropi, predvsem v Franciji, kjer se voditeljici
skrajne desnice Marine Le Pen, po nekaterih napovedih
obeta celo uvrstitev v drugi krog. Da bi zmagala, sicer ne
verjamem.
Evropa je na prelomnici in bo morala najti način, kako
se z ekstremnimi pojavi soočiti. Spremembe so za
preživetje Evropske zveze bistvene, povezava je namreč
v kritični situaciji in ima dve leti in pol časa, da prepreči
destruktivno fazo evropskega razvoja. V prizadevanjih
za ohranitev pa bo potreben širok dialog in osebno sem
pripravljen prisluhniti tudi predlogom evroskeptikov - raje
imam manj Evrope kot nič Evrope in zagotovo si ne želim
“jugoslovanskega scenarija”. Odgovor proti populizmu je
delujoča Evropa.
O trenutnih izzivih EZ sva na Evropskem večeru govorila
tudi z mojim tokratnim gostom, pravnim strokovnjakom
in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča dr.
Ernestom Petričem. Poudaril je, da uspešna evropska
povezava ne more biti zgolj skupnost potrošnikov,
ampak mora imeti duhovno vsebino: “Ne predstavljam
si prave kohezije Evrope, če temelji samo na ekonomski
računici, vse ostalo pa je relativno. Srečujem se celo z
vprašanji, zakaj ni namesto božiča prost kakšen drug
dan. Ker božič definira to, kar smo” Duhovni naboj
Evrope je krščanstvo, je poudaril: “Ko se nam je dobro
godilo, je EZ postala računica, vsebina je popustila. Ni
bistvena velikost pomaranč, ampak zavest, da EZ lahko
v globalnem svetu nekaj pomeni, če je povezana bolj kot
samo pragmatično.”
“Evropa potrebuje pluralizem navznoter in enotnost
navzven,” je še ocenil gost, ki ga skrbi razkorak v družbi:
“Ko se pogovarjam s preprostimi ljudmi, govorijo eno,
intelektualci drugo. Nastaja razkorak o temeljih. Elita
morda izgublja smer, ljudje pa instiktivno čutijo in tako
tudi reagirajo. Odraz tega razkoraka je zmaga Donalda
Trumpa v ZDA.”
Med odmevnejšim dogajanjem v Evropskem parlamentu
pa je bilo tokrat glasovanje o trgovinskem sporazumu med
EZ in Kanado (Ceta). Sporazum je doživel veliko podporo,
podprl sem ga tudi sam. Ker se je pred glasovanjem v
javnosti pojavilo odprto pismo civilne družbe, ki je
pozivalo k zavrnitvi sporazuma, sem svojo odločitev v
javnem odgovoru tudi podrobno pojasnil. Delovanje
civilne družbe se mi zdi izjemnega pomena in prav v
primeru sporazuma Ceta se je izkazal njen pomen – tudi
zaradi dela civilne družbe in Evropskega parlamenta,
je končna oblika sporazuma takšna, da dokument
obema stranema prinaša priložnost poglobljenega
gospodarskega sodelovanja in skupnega večjega vpliva
na globalno trgovino. V Evropskem parlamentu smo že
8. junija 2011 sprejeli resolucijo, na podlagi katere bomo
odločali o Ceti. Ta merila so bila do glasovanja izpolnjena.
Sporazum se mi zdi koristen. Ocenjujem, da upošteva
močne točke in specifike obeh gospodarstev, ob tem pa
vsebuje dovolj varovalk za primere potencialnih težav.
Delim načela, za katera se zavzema Slovenska škofovska
konferenca v povezavi s prostotrgovinskimi sporazumi
in sporazum presojam tudi glede nanje. Ne morem pa
a priori dvomiti v evropske pogajalce oziroma v njihovo
etičnost in profesionalnost. Končni tekst sporazuma
izpolnjuje zahtevo EP iz 8. junija 2011, glede pravic
evropskih podjetij, da se potegujejo za javna naročila
na vseh nivojih države in zaščite določenih izdelkov
s poreklom in nekaterih kmetijskih proizvodov.
Dokument tudi odseva ambiciozen pristop obeh strani
k trajnostnemu razvoju. Ceta ne spreminja socialnih ali
okoljskih standardov EZ, niti načela previdnosti. Ceta
pa odpravlja 99 % trgovinskih ovir in postavlja okvir, v
katerem bosta obe gospodarstvi, ki sta že doslej
delili številne vrednote, imeli priložnost za rast, kar
pomeni v prvi vrsti nove priložnosti za državljane obeh
gospodarstev.
Sporazum torej vidim kot priložnost, za katero upam, da
jo bo znala izkoristiti tudi Slovenija, po drugi strani pa
ocenjujem, da s sporazumi, kot je Ceta, postavljamo nove
temelje globalne trgovine, ki dajejo nove poudarke temam
kot je na primer trajnostni razvoj. Verjamem, da mora biti
Evropska zveza na čelu takšnih pobud. V primeru Kanade
sem tudi prepričan, da sporazum sklepamo s kredibilnim
partnerjem. Obe strani sta že zdaj zavezani spoštovanju
človekovih pravic in zaščiti okolja.
Vsekakor se s potrditvijo Cete delo ne konča, ne za
politiko, ne za civilno družbo. Uresničevanje sporazuma
v praksi bo potrebovalo veliko pozornosti in takojšnja
opozorila na morebitne nepravilnosti, težave. Škoda
je, da sta se tako v razpravo o Ceti kot o podobnih
prostotrgovinskih sporazumih naselila demagogija in
populizem, kar je povzročilo izkrivljeno javno podobo
sporazuma in slabo seznanjenost javnosti o njegovih
dejanskih prednostih in resnični vsebini. Upam, da bo
primer Cete tudi v tem smislu pripomogel k drugačnemu
tipu debate v morebitnih podobnih primerih.
Lojze Peterle
poslanec NSi v Evropskem parlamentu
17
OSEBNO
Jože JURKOVIČ
predsednik Zveze seniorjev NSi
Poklic in delo?
Končana veterinarska fakulteta (dr. vet. med.; pogosto
napačno poimenovanje je dr. med. vet.) Podiplomski študij
biotehnologije v Wageningenu, Delftu in Zagrebu.
Kariera podobna kot pri našem članu Ernestu Margonu, ki je
začel na policiji in končal v zaporu (direktor zapora). Jaz sem
začel kot asistent na fakulteti in končal na farmi prašičev (kot
pomočnik direktorja).
Kateri so vaši hobiji?
Rad berem. Tudi takrat, ko se mi ne ljubi (branje je delo!).
Zavedam se, da sta tisti, ki ne bere, in tisti, ki ne zna brati, na
istem.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Predvojaška vzgoja; posebno na univerzitetni stopnji.
Katera je vaša najljubša hrana?
Moj problem je, da imam vse rad. Prvi dušni pastir, svetniški
duhovnik g. Anton Pogorelec, stric našega v vseh pogledih
spoštovanja vrednega člana, g. dr. Janeza Pogorelca, je na
podeželju pokrival, poleg dušnih, tudi vse druge potrebe
po znanju. Znana je njegova trditev: “Velik apetit je velik
božji dar. Prevelik apetit pa je prevelik božji dar!” Nekako po
poroki sem se, ne da bi hotel, znašel v tej drugi skupini in
ostajam brez odgovora na vprašanje, kako to, da gre pri
človeku vse lažje navzdol, samo telesna teža navzgor. Sem
pa že dlje časa na najbolj preizkušeni in najbolj razširjeni dieti
(vse lahko ješ, samo nihče te ne sme videti).
Vaš najljubši letni čas?
Sedanji.
Najljubša turistična destinacija?
Rojstni kraj Banja loka (pogosta napaka: Banja luka!)
Vaša barva je?
Odbija me samo vrsta rdeče barve, ki se ji po nemško reče:
bankrot.
Najljubši film?
Andzej Wajda: Katyn
Najljubša knjiga?
Herta Mueller: Zaziban dih
Najljubši glasbeni izvajalec?
Robert Schumann: Kinderszenen v izvedbi Vladimirja
Horowitza.
Najboljši športnik ali športnica?
Samo, da je Prevc.
Kakšen je vaš moto življenja?
Bog se ne pusti prekositi v velikodušnosti.
Kaj vam pomeni družina?
Družina je prostor, kjer sem bil najprej ljubljen, potem, ko sem
razumel, pa poskušam to dati svojim bližnjim.
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
18
Kaj vam pomeni država?
Z vso ljubeznijo moramo živeti vsak dan v upanju na tisto novo
Slovenijo, ki je božja obljuba vsem, ki si srčno prizadevajo
premagati slabo v sebi. Dan je treba živeti, kot da se bo
to zgodilo že jutri. Kljub očitnim krivicam, lažem, krajam in
vsemu zlu, ki nas obdaja, bomo samo tako sposobni biti kvas
in sol. To pa je najgloblje poslanstvo, ki nam ga je zaupal
Stvarnik.
Kaj vam pomeni politika?
Trud, da bi kar najbolje ločevali dobro od zla in si skupaj
prizadevali za dobro.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Bog nas je pogledal skozi veliko okno (in kot je dejal svetniški
kandidat prof. Anton Sterle dal naši generaciji velik dar).
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Samo najboljše je komaj dobro.
Družboslovje ali naravoslovje?
Bolj, ko se staram, bolj zahtevna vprašanja postavlja moja
duša.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Vprašanje me spominja na Janezka, ki vpraša očeta, kaj je
bilo prej, kura ali jajce?
Oče pa mu odgovori: “Prej je bilo vsega zadosti.”
Vaš vzornik je?
Moj brat Ivan – duhovnik.
ŠE BLIŽJE LJUDEM
NSi 2.0 aplikacija za
pametne mobilne naprave
RAZVEDRILO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: kosilo s predsednico
in poslanko NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: kosilo s podpredsednikom in poslancem NSi Jožefom Horvatom in 3. nagrada: knjiga mag. Mateja Tonina - Upanje
Za
smo pripravili
nagradno
križanko.
Pravilno
rešenaskupaj
križanka
vam lahko
prinese
lepo nagrado.
bomo
tri nagrade
- do petka, 28. aprila 2017, na naslov
za vas
Slovenijo.
Pravilno
geslo križanke
nam
na dopisnici
z vašimi
podatki
(mobilna
številka inIzžrebali
elektronski
naslov)
pošljite
1.
nagrada:
Kosilo
s predsednico
NSiVeliko
Ljudmilo
Novak;in2.sreče
nagrada:
Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih.
NSi,
Dvorakova
11a,
1000 Ljubljana.
uspeha
pri žrebu!
Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do ponedeljka, 20. aprila 2015,
na Geslo
naslov pretekle
NSi, Cankarjeva
11, je
1000
Veliko
uspeha inSLOVENIJO.
sreče pri žrebu!
križanke
biloLjubljana.
GRADIMO
NORMALNO
Nagrajenci križanke so:
Iskrene čestitke! Nagrajence
1. nagrado kosilo z vodjo poslanske skupine NSi mag. Matejem Toninom prejme Joži Modic (Ljubljana),
bo v prihodnjih dneh kontaktiralo
2. nagrado kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic prejme Henrik Razpotnik (Kresnice) in
Glavno tajništvo NSi.
3. nagrado knjigo mag. Mateja Tonina - Upanje za Slovenijo prejme Lojzka Bohinc (Križe).
17. KONGRES
19
Več informacij na [email protected]
TA B O R
Nove Slovenije - krščanskih demokratov
Žiri, 11. junij 2017
Z veseljem vas pričakujemo na Taboru Nove Slovenije, da drug drugega
spodbudimo v naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo in močno Evropo.
Z nami bodo tudi:
■ Ansambel Veseli svatje
■ Moravška Mara in ljudske pevke
■ in drugi
Rezervirajte si datum za tabor!
Vljudno vabljeni!
KRŠČANSKI DEMOKRAT.
20
U V KI
R
BO VIL
TA ŠTE
Č O NJI
E
V LED
S
NA