marec 2017 - Občina Hrpelje

občinsko
OBČINA
HRPELJE - KOZINA
marec 2017
številka 2
letnik XIX - 2017
GLASILO
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
≈Problematiki prometa
v OHK«
Nagovor s povabilom
IZ VSEBINE
AKTUALNO
MED LJUDMI
ŠPORT
MLADARIJE
ZA VSAKEGA NEKAJ NAPOVEDNIK
2
15
28
33
38
51
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017,
[email protected]
Info za prireditve in drugo:
Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič,
05 / 6800 150, [email protected]
Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina,
Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
Število izvodov: 2140
Odgovorna urednica: Ester Mihalič
Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta
Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm,
Nives Mahne Čehovin in Nika Križman
Lektorica: Nives Mahne Čehovin
Občina Hrpelje – Kozina je, zaradi svoje geografske lege, stičišče pomembnih prometnic, prečkajo jo primorska avtocesta in zelo prometna državna
cesta G1-7, ki občino tako rekoč prepolavlja. Biti ob prometnih poteh je
vedno pomenilo večje ekonomske možnosti, kot pa biti oddaljen od njih.
Problem nastane, ko promet narase do te mere, da ogroža človeška življena. Ravno to se je začelo dogajati na cesti Krvavi Potok – Obrov. V zadnjih
dveh letih je tovorni tranzitni promet prerasel zmožnosti ceste. Tranzitni
tovorni promet, preko mejnega prehoda Starod vstopi v RS iz hrvaškega
avtocestnega križa, se prepelje po dobrih 35-ih kilometrih državne ceste
preko naše občine in zapelje skozi mejni prehod Krvavi Potok v Italijo,
tam pa se takoj vključi na italijansko avtocestno omrežje. S tem načinom
se v celoti izognejo plačilu cestnin na slovenskih avtocestah. Frekvenca
prometa se je skokovito povečala in začela povzročati težave lokalnemu
prebivalstvu. Prebivalci vasi ob cesti zahtevajo ukrepe, kar je razumljivo,
posebej ob dejstvu, da se je v zadnjih letih premalo vložilo v to, da bi se
varnost udeležencev in prebivalcev izboljšalo. Kljub temu, da so se stvari
začele izboljševati - dobili smo nekatere pomembne infrastrukturne pridobitve (pločnike, prometno signalizacijo, krožišča in podobno), pa nas
do zadovoljivega stanja čaka še kar nekaj investicij. Nejevoljo povzročajo
tudi drevesa, ki rastejo tik ob cestišču in so bila zasajena v času konjskih
vpreg, saj so takrat imela funkcijo, danes pa so jo v celoti izgubila. Še več:
kar nekaj življenj se je na žalost končalo prav v teh drevesih.
Težko delim mnenje, da je edini in glavni krivec Direkcija RS za investicije, saj se je z njimi sodelovanje izboljšalo v začetku leta 2015, od takrat
naprej imajo posluh za naše probleme, seveda pa je nemogoče v dveh letih
popraviti, kar bi moralo biti postorjeno v zadnjih dveh desetletjih.
Naše težave izvirajo iz odločitve države, da večino tovornega prometa preusmeri na Starod in našo cesto, kot najprimernejšo, s tem pa razbremeni cesto preko Pivke in Ilirske Bistrice. Na ta način smo dobili večji del
Schengenskega tovornega prometa iz Hrvaške proti Italiji.
Večkrat je bilo s pristojnimi službami(Ministrstvo za promet poslanci
DZ) izpostavljeno, zakaj je temu tako? Ali so naši občani manjvredni?
Ali je prav, da gre toliko tovornega prometa necestninjenega skozi Slovenijo? Zakaj smo potem takem gradili avtoceste?
V ponedeljek 27.3. ob 17.00 uri v KD Hrpelje,
pripravljamo okroglo mizo o
»Problematiki prometa v OHK«,
kjer bomo skupaj z vsemi deležniki iskali rešitve,
kako stvari izboljšati.
Vsako mnenje šteje, kakor tudi: več glav več ve,
zato povabljeni na okroglo mizo!
Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper
Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.
Saša Likavec Svetelšek
ŽUPANJA OHK
| AKTUALNO | 3
Aktualno v naši občini
VRTEC HRPELJE – Dozidava vrtca v Hrpeljah, 1. faza
Zadnjega dne januarja smo podpisali pogodbo s podjetjem
Geoit d.o.o. iz Kopra, ki je izvajalec del za dozidavo vrtca v
Hrpeljah – 1. faza. S tem bo vrtec pridobil novo igralnico,
sanitarije in garderobo, dela pa bodo zaključena v poletnih
mesecih. Zaradi izvajanja del je nekoliko spremenjen prometni režim oz. parkiranje v okolici vrtca in šole. Prosimo za
strpnost in razumevanje.
V marcu bodo stekla dela za ureditev ulice pri trgovini Fama.
Dela izvaja Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana, naročnik je občina.
RODIK
V prvi polovici februarja je bila v Rodiku predstavitev načrta ureditve kanalizacije. Ob številni prisotnosti občanov je
stekel pogovor, krajani pa so lahko svoje mnenje podali še v
naslednjih dneh javne razgrnitve. Konec februarja bo stekel
postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
AKTUALNI OBČINSKI
RAZPISI!!!
obveščamo vas, da so bili 27. 2. 2017 objavljeni
sledeči javni razpisi:
1) Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih
društev in prireditev
2) Javni razpis za sofinanciranje programov na
področju športa
3) Javni razpis za vzdrževanje javnih športnih objektov
4) Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih
društev in prireditev
5) Javni razpis za sofinanciranje programov društev za
ohranjanje narodne zavesti
6) Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih
organizacij in društev s področja socialnega in
zdravstvenega varstva
7) Javni razpis za sofinanciranje programov, ki niso
predmet drugih razpisov v Občini Hrpelje - Kozina
8) Javni razpis za sofinanciranje ukrepov spodbujanja
zaposlovanja v Občini Hrpelje - Kozina
Rok za prijavo na razpise je: 13. 3. 2017.
Podrobnejše informacije dobite na spletnih
straneh Občine Hrpelje - Kozina.
KOZINA – Gradnja krožnega križišča
V času priprave glasila so bila dela za izgradnjo krožišča med
trgovino Tuš, bencinskim servisom Mol in novo trgovino
pri koncu. Potrebno je bilo kar nekaj potrpljenja, saj je bil
prometni režim povsem spremenjen. Do odločitve za krožišče je prišlo v dogovoru s podjetjem Godina d.o.o., ki gradi
novo trgovino, k sodelovanju pa smo pritegnili še Direkcijo
za infrastrukturo RS, ki je lastnica Bazoviške ceste. Občina
je pri tem investirala v ureditev pločnika, infrastrukture in
povezovalne pešpoti od Mestnega trga (od prehoda za pešce
pri nekdanji restavraciji »Mexico«), mimo avtobusne postaje
do nove trgovine.
Občinska uprava
ZAČELO SE JE …
Otroci in zaposleni iz Vrtca Sežana, enota Hrpelje smo se
razveselili, ko smo ob vrtcu zaslišali novo pesem. Zapeli so namreč gradbeni stroji, ki nam bodo družbo delali
kar nekaj časa. Nato pa … hop v novo igralnico in druge
potrebne prostore. Da bodo dela potekala tekoče in brez
težav, bodo spremljali kar najmlajši nadzorniki, ki so že
na delu …
Za Vrtec Hrpelje, vodja enote Romana Dujmovič
4 | AKTUALNO |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
16. REDNA SEJA
Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina, dne 31. januarja 2017
Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 31. 1. 2017 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1) Potrdi se zapisnik in sklepi 15. redne seje z dne 22. 12.
2016.
2) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel
proračun za leti 2017 in 2018 in potrdil Odloka
proračunu Občine Hrpelje - Kozina za leti 2017 in 2018.
Oba odloka začneta veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu.
PRORAČUNA SI LAHKO POGLEDATE NA INTERNETNI
STRANI OBČINE, LAHKO POŠLJEMO DOKUMENTA
PO ELEKTRONSKI POŠTI ALI SI JU POGLEDATE V
SPREJEMNI PISARNI OBČINE V ČASU URADNIH UR.
3) V Svet javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana je
imenoval:
Mirjam Franetič Frankovič, Famlje 17, 6217 Vremski Britof
kot skupno predstavnico občin izven sedeža knjižnice.
4) V Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje se za
mandatno obdobje 4 let imenuje naslednje predstavnike
ustanovitelje zavoda:
• mag. Valter Fabjančič, Povžane 3/c, 6242 Materija
• Tina Andrejašič, Rodiška cesta 13, 6240 Kozina
• Igor Mahne, Hrpelje, Sončna pot 1, 6240 Kozina
5) Potrjen je bil Letni program športa v Občini Hrpelje Kozina za leto 2017.
6) Sprejme se Program kulture v Občini Hrpelje - Kozina
za obdobje od leta 2017 do leta 2020. 7) Člani občinskega sveta so potrdili DIIP (Dokument
identifikacije investicijskega projekta) »Povezovalni
vodovod Il. Bistrica–Rodik«.
8) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel
dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim
premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2017.
V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za
leto 2017 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje (tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve, ki je
objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta).
Prodaja
ZAP.
ŠT.
PARCELNA ŠTEVILKA
1
3330/19
2
2570, 2599/1, 2600, 2602, 2684/1, 2848,
3075/1, 3114. 3116 – delež občine
KATASTRSKA OBČINA
IN ŠIFRA KATASTRSKE
OBČINE
2560 Hrpelje
2561 Brezovica
VELIKOST
V m2
ORIENTACIJSKA
VREDNOST
969
40.000,00 €
77.059
20.000,00 €
V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2017 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje
(tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve, ki je objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta).
Nakup
KATASTRSKA OBČINA
IN ŠIFRA KATASTRSKE
OBČINE
ZAP.
ŠT.
PARCELNA ŠTEVILKA
1
2570, 2599/1, 2600, 2602, 2684/1, 2848,
3075/1, 3114. 3116 – del parcel kjer potekajo
ceste
2561 Brezovica
2
1975/3
2561 Brezovica
VELIKOST
V m2
25.000
976
ORIENTACIJSKA
VREDNOST
8.000,00 €
13.800,00 €
9) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel okvirni program dela oziroma letni plan sej Občinskega sveta Občine
Hrpelje - Kozina za leto 2017, in sicer:
• 16. redna seja OS
dne 31. 1. 2017
• 20. redna seja OS
dne 16. 11. 2017
• 17. redna seja OS
dne 23. 3. 2017
• 21. redna seja OS
dne 14. 12. 2017
• 18. redna seja OS
dne 25. 5. 2017
Ester Renko, občinska uprava
• Slavnostna seja
dne 1. 9. 2017
• 19. redna seja OS
dne 28. 9. 2017
| AKTUALNO | 5
OTVORITEV
NADZIDAVE
OSNOVNE ŠOLE
Po dobrih šestih mesecih gradnje smo
v torek, 31. 1. 2017, tudi uradno predali
v uporabo novi prizidek na OŠ Hrpelje. Že pred otvoritveno slovesnostjo so
novo zbornico zasedli občinski veljaki z
županjo na čelu in gladko sprejeli proračun za prihajajoče dvoletno obdobje.
Slovesnosti so se poleg nas gostiteljev
(delavcev šole) udeležili občinski svetniki, občinska uprava, predstavniki
krajevnih skupnosti, nekdanji ravnatelji
in številni povabljeni gostje. Prireditev
je brezhibno povezovala naša učiteljica
Tjaša Race, za zvočno kuliso pa je poskrbel naš učiteljski pevski zbor Dotik
pod vodstvom Jelke Bajec Mikuletič. Prizidek oz. nadzidek je velika pridobitev za šolo, tako za zaposlene kot tudi
za učence. Velika skupna zbornica prinaša boljšo komunikacijo med strokovnimi delavci ter sočasno dihanje obeh
pljučnih kril, razredne in predmetne
stopnje, ki sta bili desetletja ločeni. Na
drugem mestu po pomembnosti je nedvomno dvigalo. Kaj bi dali zanj pred
leti, ko smo na šoli imeli gibalno oviranega učenca in je bilo gibanje zanj prej
ko ne oteženo. Sedaj tega ne bo več, vsi
deli šole so s povezovalnimi hodniki
lahko dostopni, umeščenost novega
dela je sredinska in logična. Naslednji
prostor je t.i. fotokopirnica, kjer bodo
odslej učitelji v miru kopirali, tiskali,
uničevali dokumente, vezali, obrezovali
…, in administrativni kotiček, kjer se
vedno veliko dogaja. Naprej po hodniku sledijo še toaletni prostori, majhna
priročna čajna kuhinja, pisarna pomočnice ravnatelja, računovodstvo, tajništvo ter vogalna ravnateljeva pisarna.
Lepi, svetli, sodobni prostori. Naprej
se povezovalni hodnik priključi v prvo
nadstropje na razredni stopnji. Seveda
to ni vse, s preselitvijo nekdanje stare
zbornice in pisarn smo pridobili še dva
prostora, ki ju bomo kmalu preuredili
v učilnici in vanje vselili učence. Vsako
leto nas je več in veseli smo zato. Septembra prihaja množica prvošolcev, kar
51 jih bo, tako da nam prostora ne bo
ostajalo, kar pa je tudi prav.
V imenu vseh delavcev šole in tudi v
lastnem imenu se iskreno zahvaljujem
Občini Hrpelje - Kozina, gospe županji
Saši Likavec Svetelšek, občinskim svetnikom in občinski upravi za posluh, ki ga
je izkazovala vse od začetka do končne
izvedbe projekta. Zavedamo se, da se je
v časih, ko je denarja malo, potreb pa
preveč, težko racionalno odločati o financiranju projektov, še težje je določiti
ustrezen vrstni red oz. prednostno listo
opravil, ki jih je v občini treba realizirati.
Nedvomno pa so veljaki na prednostno
listo postavili prave projekte, projekte za
otroke, za katere vsi pravimo, da so naše
največje bogastvo. Hvala. Sebastijan Mavrič, ravnatelj
SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV IN
PODJETNIKOV IZ OBČINE HRPELJE - KOZINA
S srečanji gospodarstvenikov in podjetnikov iz Občine Hrpelje - Kozina smo
začeli v letu 2014, lep odziv podjetnikov pa nas je utrdil v prepričanju, da so
tovrstna srečanja potrebna in zaželena.
Letošnje srečanje smo zavestno potisnili v januar, saj se je z raznovrstnimi
dogodki natrpan december pokazal kot
manj primeren čas. Dobili smo se v torek, 24. januarja, v KD Hrpelje. Poleg
Občine Hrpelje - Kozina je bila soorganizator tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana.
V svojem nagovoru je županja Saša Likavec Svetelšek med drugim poudarila,
»da je srečanje postalo tradicionalni
forum, kjer si izmenjamo mnenja in
lociramo skupne izzive«, dodala še, »da
smo na pravi poti, vendar si je istočasno tudi treba priznati, da tisti, ki ne
napreduje, nazaduje, zato je treba veno-
mer delati za to, da bomo boljši, kajti le
to nas lahko kot skupnost dvigne«.
Rdeča nit letošnjega dogodka je bila
predstavitev dobrih praks – preko intervjuja z uspešnim poslovnežem. Gost
večera je bil dr. Marko Pleško, ki je svojo poslovno pot začel kot raziskovalec
na Inštitutu Jožefa Štefana. Sedaj je direktor in solastnik družbe Cosylab, s
sedežem v ljubljanskem tehnološkem
parku, in je v dobrem desetletju postal
vodilni svetovni razvijalec programske
opreme za krmilne sisteme jedrskih pospeševalnikov, radioteleskopov in druge velike fizikalne naprave.
6 | AKTUALNO |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
Njegove bogate poslovne izkušnje so
nedvomno koristile vsem udeležencem, kar se je odrazilo v zbranem poslušanju obiskovalcev v dvorani. Skozi
sproščen in produktiven pogovor, ki
ga je vodila odgovorna urednica revije
Svet kapitala Petra Kovič, smo izvedeli
marsikaj zanimivega. Med drugim nam
je na vprašanje, kako se je njegovo podjetje prebilo do globalne uspešnosti,
odgovoril, da so po eni strani morali
najti ustrezno tržno nišo, po drugi pa se
izogniti tipični slovenski napaki. »Naši
podjetniki ponavadi gledajo na Slovenijo kot na državo. Mi smo sicer res
samostojna država, a gospodarsko smo
neznatna evropska regija, ki pa vendar
ni nič manj pomembna od drugih regij
EU. Zato moramo odpraviti ovire v svojih glavah in delovati globalno ter imeti
celotno EU kot naš domač trg, enako-
vreden Sloveniji.« Zaključil je z mislijo,
da »uspešnost terja drugačen pogled«.
Vasja Valenčič, občinska uprava
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
za organizacijo, vzdrževanje in delovanje enotnega
sistema javnega alarmiranja na območju cele države, smo pristojno ministrico prosili za pomoč pri
prednostni postavitvi alarmnega sistema v občini.
Pristojne smo seznanili tudi s problematiko nepremičnin v občini, ki so v lasti Ministrstva za obrambo in bi jih občina želela pridobiti za svoje potrebe.
Za partnersko pomoč smo zaprosili pri urejanju
ceste na Slavnik, ki je pomembna tako z vidika
obrambe kot zaščite in reševanja. Trenutno je cesta
v precej slabem stanju, njena celovita ureditev pa
presega občinske finančne zmožnosti. V preteklih
letih (2013) je bil na območju Slavnika s sredstvi
Ministrstva za obrambo izveden projekt Videokras
4, ki je med drugim zasledoval cilj zagotoviti učinkovit sistem zgodnjega zaznavanja požarov na tem
požarno izredno občutljivem območju.
| AKTUALNO | 7
ZBIRAMO PRIJAVE ZA
UDELEŽBO NA TEČAJIH
VARNEGA DELA V GOZDU
Robert Kastelic, občinska uprava
Foto: Marko Kozlevčar
VZDRŽEVANJE
GOZDNIH CEST V
LETU 2017
NA SPREJEMU PRI MINISTRICI ZA OBRAMBO ANDREJI KATIČ
Sestanka pri ministrici za obrambo Andreji Katič sta se
poleg županje Saše Likavec Svetelšek in poveljnika civilne
zaščite Roberta Kastelica udeležila še generalni direktor
Uprave za zaščito in reševanje Darko But in generalni direktor Direktorata za logistiko Željko Kralj. Ministrica je
pokazala veliko posluha za predloge in ponudila pomoč.
Ministrici Katičevi smo najprej predstavili problematiko požarnega varstva s poudarkom na ponavljajočih se požarih
ob železniški progi Divača–Koper. Občina Hrpelje - Kozina
in gasilske organizacije se že dlje časa soočamo z velikimi
požari ob železniški progi Kozina–Podgorje. Največji so bili
oktobra 2011, januarja 2012 in avgusta 2016. Gašenje požarov je otežkočeno zaradi konfiguracije kraškega terena, neposredne bližine železniške proge, elektrifikacije proge in
prometa, ki poteka po njej. Še posebej so gasilci izpostavljeni
nevarnostim v nočnem času. Na občini si že dlje časa prizadevamo, da bi izboljšali povezave obstoječih javnih poti,
gozdnih cest in protipožarnih presek. Nekatere odseke je potrebno na novo zgraditi in urediti obračališča oz. izogibališča
za intervencijska vozila. Na osnovi dosedanjih izkušenj smo
ocenili, da je smiselno urediti tudi helikoptersko ploščad, saj
brez pomoči helikopterjev požara v letu 2011 ne bi uspeli
učinkovito pogasiti.
Hiter pristop in učinkovito gašenje požara zmanjšuje go-
spodarsko škodo, ki nastane zaradi oviranja ali zaustavitve
prometa na enotirni železniški progi med Kozino in Koprom
v času intervencije. Intervencija večjega obsega povzroča gospodarsko škodo Slovenskim železnicam, pristanišču Koper
in predstavlja dodatno finančno, kadrovsko in materialno
breme za lokalno skupnost.
V nadaljevanju smo izpostavili pričakovanje po finančni pomoči ministrstva pri načrtovani širitvi gasilskega doma PGD
Materija in ministrico povabili na slovesnost ob 110. obletnici ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva.
Pogovorili smo se tudi o ureditvi skladišča oziroma občinskega logističnega centra za potrebe civilne zaščite. Naloge
logističnega centra so: skladiščenje in razdeljevanje opreme
in sredstev Civilni zaščiti; zbiranje, skladiščenje in razdeljevanje humanitarne pomoči; skladiščenje in razdeljevanje
opreme in sredstev ob nesrečah. V vsebinskem smislu tak
center nudi nujno podporo delovanju sil zaščite, reševanja in
pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. V logističnih
centrih so praviloma tudi mobilizacijska zbirališča enot in
služb civilne zaščite ter drugih sil ZRP.
Zaradi prometnih tokov, infrastrukture, gostote prebivalstva
ter strnjenosti naselij Hrpelje in Kozina je postavitev sistema
javnega alarmiranja nujna. Ker Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 56. členu določa, da Ministrstvo za obrambo (Uprava RS za zaščito in reševanje) skrbi
Občina bo tudi v letu 2017 vzdrževala gozdne
ceste.
Za izvedbo vzdrževanja gozdnih cest in protipožarnih presek občina namenja letno okrog
20.000 EUR. Dela na gozdnih cestah v letu
2017 bodo obsegala nabavo in prevoz gramoza,
strojno razgrinjanje, ročno in strojno čiščenje
jarkov, profiliranje vozišča z grederjem, izdelavo kamnometa v beton, čiščenje brežin in jarkov, strojno razgradnjo, postavitev prometne
signalizacije in podobno.
Predvidoma bo v marcu izveden javni razpis z
zbiranjem ponudb za izvedbo vzdrževalnih del
na kategoriziranih gozdnih cestah. Kataster
gozdnih cest si lahko ogledate na prosto dostopni spletni povezavi: http://prostor.zgs.gov.si/
pregledovalnik/. Evidenco cest vodi Zavod za
gozdove Slovenije.
Vzdrževalna dela se bodo izvajala po programu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove, OE
Sežana, KE Kozina, na gozdnih cestah:
Odolina–Visoko Brdo I, Kaptanca, Gradišče
Šanski Vrh, Videž II, Slavnik, Kotel, Štomaž–
Obrovnik, Velika vrata Mrtve Doline, Poljane–Batica, Zagrad–Sičine, Zagrad–Koritnjak,
Odolina Visoko Brdo I, Dačla II, Mrše–Belica,
Odolina Visoko Brdo II, Dačla I, Mršnik Trebež, Ravnice Padež, Rodik Vrhule.
Robert Kastelic, občinska uprava
Foto: Robert Kastelic
Obstoječima tečajema – varno delo z motorno žago in varno
delo s traktorskimi priključki (vitla) – dodajamo tudi možnost
usposabljanja za upravljanje z gozdarsko prikolico.
Občina Hrpelje - Kozina je v sodelovanju z Zavodom za gozdove
OE Sežana (KE Kozina) in Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz
Postojne vsa leta uspešno soorganizirala številne tečaje s področja varnega dela v gozdu, predvsem varno delo z motorno žago in
tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki (vitla).
Letos pripravljamo še tečaj varnega dela s traktorsko prikolico.
S tem je tudi občina pripomogla k zmanjšanemu številu smrtnih
žrtev in poškodovanih pri delu v gozdu. Še posebej je to pomembno v okoliščinah, ko se neizkušeni in za delo v gozdu neusposobljeni občani podajajo na delo v gozd.
Do sedaj so bili vsi tečajniki z obema tečajema izredno zadovoljni,
tako s teoretičnim kot praktičnim delom. Zanimanje med prebivalci za udeležbo na tečaju je še vedno veliko, tudi zato, ker sta za
lastnike gozdov brezplačna. Občina ima za namen izobraževanja v
gozdarstvu predvidena proračunska sredstva.
Vabimo vas k predprijavi na tečaje. Po prijavi, teden dni pred izvedbo, prejmete povabilo za udeležbo na tečaju. Prijave potekajo
po načelu »tekočega seznama«, da je vsak tečaj popolnjen s slušatelji. V kolikor bo dovolj zainteresiranih, bomo izvedli tudi usposabljanje za upravljanje gozdarske prikolice.
Prijavo z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, kontaktna številka) in navedbo naziva tečaja pošljite po e-pošti na [email protected]
Vse dodatne informacije dobite na sedežu ZGS, KE Kozina, telefon 05 / 680 12 55 in v občinski upravi, telefon 05 / 6800 150.
Robert Kastelic, občinska uprava
8 | AKTUALNO |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
OKROGLA MIZA ≈VAROVANJE STROKOVNI POSVET GOZDOV IN NABIRANJE
UKREPANJE OB
GOZDNIH SADEŽEV«
MNOŽIČNI PROMETNI NESREČI
Občina Hrpelje - Kozina in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano sta v začetku januarja v
Hrpeljah organizirala okroglo mizo
na temo »Varovanje gozdov in nabiranje gozdnih sadežev«. Okrogla
miza naj bi prinesla nekatere rešitve, povezane s prekomernim in nekontroliranim nabiranjem gozdnih
sadežev.
Na okrogli mizi, ki jo je moderiral
Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, so sodelovali predstavniki različnih organov
in institucij, ki so kakorkoli povezani s predpisi, ki urejajo naravo in
gozd. Razpravljali so:
• Saša Likavec Svetelšek – županja,
Irena Stropnik – podžupanja in
Robert Kastelic – občinska uprava,
• Milan Race in Mladen Prebevšek
– Zavod za gozdove, OE Sežana,
• Jurij Beguš – Zavod za gozdove
Slovenije, Oddelek za gozdno
tehniko in razvoj podeželja,
• Marija Markeš – Ministrstvo za
okolje in prostor, Sektor za ohranjanje narave,
• Silvana Zadel – Medobčinski inšpektorat in redarstvo,
• Marjan Pelko in Gorazd Nemanič – Policijska postaja Kozina,
• Andrej Drašler in Mirica Križaj
– Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo,
lovstvo in ribištvo,
• Niko Meden – predsednik Društva lastnikov gozdov Vrhe Vremščica,
• Anton Može – član odbora za
gozdarstvo in lovstvo pri KGZS,
• Helena Gašperšič – Civilna iniciativa Brkinov,
• dr. Gorazd Pretnar – ekolog.
V razpravi so bile izpostavljene
različne pristojnosti in pravne podlage, ki urejajo nabiranje gozdnih
sadežev, nadzor nad nabiranjem in
varovanje gozdov. Izkazalo se je, da
je problem sistemske narave, kompleksen in da ga je treba tako tudi
obravnavati. Večkrat so bila navajana določila Zakona o ohranjanju
narave, Zakona o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov, Uredba o varstvu samoniklih gliv … Zakonodaja
dovoljuje tudi nelastnikom gozdov
rabo oziroma izkoriščanje funkcij
gozdov, kot so:
• nabiranje gob, plodov gozdnega
drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih,
• nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov,
• čebelarjenje,
• gibanje po gozdovih in rekreacijo
v gozdu.
Kot najbolj sporna je bila izpostavljena pravica nabiralcev, da za lastne potrebe naberejo do 2 kilograma plodov dnevno (gobe, kostanj
ipd.) na gozdni površini, ki ni njihova.
Rešitve se nakazujejo v smeri ureditve prometnega režima in parkirišč,
s čimer bi naredili red in omejili število obiskovalcev ter uvedbo posebne dovolilnice za nabiranje gozdnih
sadežev.
Robert Kastelic, občinska uprava
Občina Hrpelje - Kozina in Mestna občina Koper sta v Hrpeljah organizirali strokovni posvet na temo »Analiza
ukrepanja reševalnih služb ob množični
prometni nesreči na avtocesti Senožeče–
Razdrto«. V nesreči so umrle štiri osebe,
28 je bilo ranjenih. Intervencija je bila
izjemno zahtevna.
Ukrepanje in delo intervencijskih služb
ob prometni nesreči na avtocesti Senožeče–Razdrto, ki se je zgodila 30. januarja
2016, sta predstavila poklicni gasilec Primož Maurič, vodja 4. izmene ZGRS Sežana, za gasilski del posredovanja, in Andrej
Humar, vodja Službe nujne medicinske
pomoči ZD Sežana, za medicinski del
posredovanja. V nadaljevanju je bil predstavljen scenarij logistične oskrbe enot in
evakuiranih oseb.
Posveta so se udeležili gasilci, reševalci,
zdravstveno osebje, policisti, pripadniki
civilne zaščite, delavci Regijskega centra
za obveščanje in Uprave za zaščite in reševanje s širšega območja.
Maurič je predstavil podatke o nesreči,
ki zgovorno pričajo o kompleksnosti in
zahtevnosti intervencije: V nesreči je bilo
udeleženih 56 vozil, od tega 48 osebnih, 7
tovornih in 1 avtobus.
Udeleženih je bilo 128 ljudi. 4 osebe so umrle. 29 poškodovanih je bilo prepeljano v bolnišnice, 89 nepoškodovanih v gasilski dom
PGD Razdrto.
Sodelovalo je:
118 gasilcev z 21 vozili
3 delavci RECO
1 psiholog
36 delavcev zdravstva z 17 vozili
25 policistov z 12 vozili
38 delavcev DARS s 16 vozili
Štab Civilne zaščite Postojna (psihologi,
prostovoljci)
Zahvaljujoč hitremu posredovanju, odličnemu vodenju in medsebojnemu sodelovanju vseh intervencijskih sil so bile posledice nesreče mnogo milejše, kot bi sicer
bile. Udeleženci posveta so se strinjali, da
je bil posvet pomemben za pravilno ukrepanje ob množičnih nesrečah.
Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite
Občine Hrpelje - Kozina
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
| AKTUALNO | 9
ORGANIZACIJA JAVNE PRIREDITVE
Organizatorji javnih prireditev se
pogosto sprašujejo, kako pristopiti k
organizaciji prireditve, kako, kdaj in
kateremu organu pravilno in pravočasno priglasiti javno prireditev ali
shod ter katere dokumente potrebujemo? Katere so obveznosti organizatorja?
Občina Hrpelje - Kozina je zato 1. februarja 2017 organizirala delovni sestanek na temo »Organizacija javne
prireditve«. Da je tematika res aktualna in pereča, je pokazal številčen obisk
sestanka. Obravnavano temo so vsak s
svojega delovnega področja predstavili predstavniki Upravne enote Sežana,
Policijske postaje Kozina, Službe NMP
ZD Sežana, SAZAS-a, PGD Materija,
Medobčinskega inšpektorata in redarstva in Občine Hrpelje - Kozina. Organizatorjem prireditev je bil cilj celovito
predstaviti pravilen postopek izvedbe
javne prireditve (shoda), predpise s tega
področja in pristojnosti organov –
predvsem upravne enote in policije.
Upravna enota Sežana je pripravila informacije in napotke za organizatorje
prireditev. Vsi prispevki sodelujočih
in obrazci so objavljeni tudi na spletni
strani občine! Načelnici Upravne enote
Sežana Polonci Bačar in vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje.
Vsi prispevki sodelujočih in obrazci
so objavljeni na spletni strani občine!
Robert Kastelic, občinska uprava
GORAZD NEMANIČ IMENOVAN V OBČINSKI
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
Intervencijo je z odliko vodil pomočnik
komandirja Policijske postaje Kozina.
Za uspešno izvajanje naloga zaščite in
reševanja je pomembno usklajeno delovanje celotnega sistema civilne zaščite
in v večini primerov tudi sodelovanje
s policijo. To je nazorno pokazala tudi
jeseni izvedena vaja Iskanje pogrešane
osebe – Brkini 2016, ko so se med drugim preverjale tudi pristojnosti civilne
zaščite in policije ter vodenje in usklajevanje intervencije intervencijskih sil.
Gorazd Nemanič je kot predstavnik
policije ter na predlog poveljnika Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina
s sklepom županje imenovan v štab
Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina. Delo pomočnika komandirja na
Policijski postaji Kozina opravlja od
leta 2015, pred tem je služboval v Izoli in Kopru. V njegovi pristojnosti sta
predvsem delovni področji splošnih
policijskih nalog in kriminaliteta.
Na osebno željo je bil kot član štaba
razrešen Damjan Vatovec, uslužbenec
Zavoda za gozdove, Krajevna enota
Kozina. Vatovec je s svojim strokovnim znanjem veliko pripomogel k
večji požarni varnosti. Za dosedanje
delo se mu iskreno zahvaljujemo.
Štab CZ je strokovni organ poveljnika CZ. Štabe ustanovijo vlada,
občine in organizacije in so lahko
republiški, regijski, občinski (mestni) in sektorski ter štab določene
organizacije. Število članov štaba je
številčno omejeno, in sicer za repu-
bliški, regijski in občinski (mestni)
štab do deset članov, za sektorski
štab in štab CZ organizacije pa do
pet članov. Število določi pristojni
organ glede na ogroženost in potrebe. Delo štaba vodi in usklajuje
poveljnik CZ ali njegov namestnik,
ki je na to funkcijo imenovan izmed
članov štaba. Člani štaba opravljajo
vlogo svetovalcev, ki svoja mnenja
dajejo poveljniku kot linijskemu
vodji in mu tudi neposredno odgovarjajo za svoje delo. Člani štaba
koordinirajo delo posameznih enot
in služb, pri čemer je potrebno poudariti, da nimajo izvršilne funkcije. Štab sodeluje pri izdelavi ocene
ogroženosti, načrtov zaščite in reševanja, usklajuje pomoč in dejavnosti
za zaščito, reševanje in pomoč, pripravlja predloge odločitev organom
civilne oblasti, uveljavlja zaščitne in
druge nujne ukrepe ter nadzira njihovo izvajanje (Organizacijska zasnova sistema ZRP, 1993, str. 8).
Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina
10 | AKTUALNO |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
GASILSKO VOZILO ZA
GAŠENJE IN REŠEVANJE Z VIŠIN
MAREC
SVETOVNI
DAN
CIVILNE
ZAŠČITE
Mednarodna organizacija civilne zaščite (ICDO, The International Civil Defence Organisation) je razglasila 1. marec
za svetovni dan CZ na svojem
7. kongresu 18. decembra 1990
v Ženevi. Na ta dan je bil leta
1972 sprejet temeljni zakon, ki
je civilno zaščito opredelil tudi
kot mednarodno organizacijo.
Temeljni namen je bil okrepiti
zavest javnosti o ogroženosti
pred naravnimi in drugimi nesrečami in o vlogi CZ pri varstvu pred njimi. Prav tako je
želela poudariti pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj
zaščite človeka in njegovega
okolja. Dve leti kasneje je ta dan
proglasila tudi Slovenija. Sklep
o določitvi dneva civilne zaščite
v Republiki Sloveniji je bil objavljen v Uradnem listu RS, št.
10/92.
Ob svetovnem dnevu Civilne
zaščite vsem organizacijam in
pripadnikom sistema zaščite,
reševanja in pomoči izrekam
zahvalo za sodelovanje in opravljeno delo!
Robert Kastelic, poveljnik
Civilne zaščite Občine Hrpelje
- Kozina
Štiri občine ustanoviteljice Zavoda za
gasilno in reševalno službo Sežana so
združile moči in poklicnim gasilcem
omogočile nabavo gasilskega vozila
za reševanje z višin in globin. Osnovna značilnost je teleskopsko dvigalo s
preklopno roko, ki omogoča učinkovito reševanje do višine 32 m. Vozilo
je z 286.000 EUR sofinancirala Uprava RS za zaščito in reševanje.
Vozilo pomeni pomembno pridobitev
za celotno območje, saj potrebe in zahtevnosti intervencij naraščajo. Celotna
vrednost vozila z vsemi stroški znaša
739.445,79 EUR z DDV, odplačuje se
obročno. Vozilo je bilo v operativno
uporabo predano 28. oktobra 2016. Na
svečani predaji so bili poleg županov
in županj prisotni številni visoki gosti
iz vrst gasilcev in ostalih služb zaščite in reševanja. Občani so si ga lahko
ogledali 10. decembra lani na Kozini
na gasilski vaji reševanja ob prometni
nesreči.
Tehnične lastnosti vozila TD-32
MAN (teleskopsko dvigalo s preklopno roko)
PODVOZJE VOZILA
Leto izdelave: 2016; Proizvajalec: MAN;
Tip: TGM 18.340 4 x 2 BB; Moč motorja: 335 KM (250 kW)
Pogon: 4 x 2; Rotogrip verige za vožnjo
po zasneženi cesti; Kabina: razpored
sedežev 1 + 2
NADGRADNJA VOZILA
Letnik izdelave: 2016; Proizvajalec
nadgradnje: METZ-ROSENBAURE;
Delovna višina: 32 m; Preklopna roka:
7 m; Nosilnost reševalne in delovne košare: 600 kg; Maksimalni bočni doseg:
24 m; Minimalna delovno-postavitvena površina: 2,5 m; Maksimalna hitrost
vetra za delovanje: 65 km/h; Na delovni
roki uho z dvižno silo: max. 2000 kg;
Elektro agregat: 13 kW; Dodatna samoreševalna lestev; Konzola za uporabo vrvne tehnike; Nosilec za nosila ter
nadtlačni prezračevalnik
Varnostni sistemi: dodatna elektro-črpalka za delovanje v sili; dodatna ročna
črpalka za delovanje v sili; senzorji, ki
preprečujejo trk košare v objekt
Oprema za gašenje in reševanje: monitor na daljinsko upravljanje (iz košare
in glavnega delovnega mesta spodaj);
navijak z ročnikom na košari za gašenje; banka zraka ter razvod do košare
za gašenje in reševanje; dodatni IDA;
nadtlačni prezračevalnik; oprema za
oskrbo poškodovanih; ostala gasilska
in reševalna oprema
Avtomatske funkcije: samopostavitev
vozila in pospravljanje za vožnjo; funkcija spomina predhodno opravljene
poti (TMS); funkcija samodejnega vertikalnega dvigovanja (VRS); funkcija
avtomatskega vračanja v vidno polje
glavnega operaterja (ARF)
(vir: spletna stran ZGRS, http://www.
zgrs.si/)
Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite
Občine Hrpelje – Kozina
Foto: Robert Kastelic
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
| AKTUALNO | 11
Zahvala za plemenito dejanje
Na občnem zboru PGD Senožeče v začetku februarja v Senožečah so se člani društva posebej spomnili tudi na velik požar tovarne v Povžanah, na katerem so tudi sami gasili. Takrat
se je hudo poškodoval eden od njihovih članov. Prisotna sta bila tudi dežurni zdravnik
Djurešič in dežurna sestra Tatjana Kastelic, ki sta mu pomagala in ga rešila s pravilnim in
učinkovitim posredovanjem. Na občnem zboru so jima PGD Senožeče in Kraška gasilska
zveza izročili zahvalo za plemenito dejanje in strokovno pomoč.
Ester Mihalič
REFERENČNA AMBULANTA
DRUŽINSKE MEDICINE
V Zdravstveni postaji Hrpelje so splošne ambulante
pravzaprav referenčne ambulante družinske medicine.
V tim referenčne ambulante je poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vstopila še diplomirana medicinska sestra. Kadrovsko okrepljene ambulante predstavljajo napredek pri obravnavi zlasti kroničnih pacientov
v ambulantah družinske medicine, saj zagotavljajo večjo dostopnost ter kakovostno in varno zdravstveno
oskrbo.
Naloge diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah so večplastne. Izvaja preventivo in vodi urejene
kronične bolnike. Na preventivne preglede vabi vse opredeljene paciente izbranega družinskega zdravnika, ki so
stari nad trideset let. Po predpisanih protokolih spremlja
parametre kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so: sladkorna bolezen (SB), arterijska hipertenzija (AH), astma,
kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), osteoporoza, depresija in benigna hiperplazija prostate (BHP). S
pomočjo vprašalnikov, laboratorijskih izvidov in meritev
(EKG, merjenje krvnega tlaka, telesne teže in višine, spirometrije) opravi preventivno presejanje, kjer ugotavlja, ali je
vabljeni pacient zdrav, ali so pri njemu prisotni dejavniki
tveganja za določeno bolezen, ali postavi sum na določeno bolezen, ki jo potrdi zdravnik. Na osnovi pridobljenih
rezultatov svetuje glede ugotovljenih dejavnikov tveganja,
povezanih z življenjskim slogom, kot so: povečana telesna
teža, debelost, nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenja, prekomerno pitje alkoholnih pijač, stres. Usmerja tudi
v ustrezne zdravstveno-vzgojne delavnice, ki potekajo pod
okriljem zdravstveno-vzgojnega centra Zdravstvenega
doma Sežana.
Spremlja in vodi še kronične bolnike z urejeno boleznijo,
kot so astma, KOPB, AH, SB tipa 2, osteoporoza, depresija
in BHP. Če se stanje kronične bolezni poslabša, pacienta
usmeri k zdravniku. Zdravnika redno obvešča o opravljenem delu in ugotovitvah.
V letu 2016 smo v referenčnih ambulantah družinske
medicine v Hrpeljah pregledali (kronični in preventivni
pregledi) 504 pacientov in ugotovili 66 sumov na kronične nenalezljive bolezni, največ za debelost (34), AH (10),
depresija (8), SB tip 2 (5), KOPB (3) in BHP (2) s tem,
da je pri istem pacientu lahko postavljenih več sumov na
kronično obolenje.
V Zdravstveni postaji Hrpelje bodo v letu 2017 potekale
naslednje zdravstveno vzgojne delavnice:
Zdrav življenjski slog: 6. 3. 2017 ob 17h, jesenski termin bo
naknadno določen
Dejavniki tveganja: 23. 3. 2017 ob 18h, jesenski termin bo
naknadno določen
Zdravo jem: od začetka aprila do konca maja 2017 (6 srečanj)
Šola hujšanja: od sredine septembra do konca decembra
Mnogi ljudje se še vedno ne odzovejo povabilom k preventivnim pregledom. Večina se pomena zdravja zave šele
tedaj, ko zboli. Pogosto so takrat učinki zdravljenja kroničnih bolezni manjši. S pomočjo preventive in zdravstvene vzgoje lahko vsi skupaj, pacienti in zdravstveni strokovnjaki, zmanjšamo delež kroničnih bolezni in jih uspešno
vodimo. Z zdravim življenjskim slogom je mogoče celo
preprečiti pojav kroničnih bolezni ali pa njihov nastanek
odložiti. Če je kronična bolezen prisotna, je njeno vodenje učinkovitejše, ko so upoštevana navodila zdravstvenih
strokovnjakov.
Poskrbite zase in se odzovite vabilom na preventivne preglede.
Klara Peternelj in Martina Drožina
12 | AKTUALNO |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
Natour v Ljubljani in
EXPOMEGO v Gorici
Skupaj z ostalimi kraško-brkinskimi občinami
(Komen, Sežana in Divača) smo se v februarju
udeležili turističnega sejma v Ljubljani in obrtniškega v Gorici. Delili smo svoj promocijski
material, veliko zanimanja je bilo predvsem za
letošnje dogodke – v ta namen smo pripravili celoletni program dogodkov na Krasu in v Brkinih.
Sejem je obiskalo veliko število ljudi, pri nas pa
so se radi ustavili, saj smo imeli s seboj dobrote
za pokušino. Vsak dan so se namreč predstavljali
ponudniki, od medarjev, vinarjev do nepogrešljivega slivovca in brinjevca. Iz naših krajev sta se
sejmov udeležila Franc Jelušič, ki je poskrbel za
kozarček pravega Kraškega brinjevca in Brkinskega slivovca, in čebelar Franc Kavre s svojim
medom, čebelarskimi izdelki in odličnimi medenjaki.
Andrejka Cunjac in Ester Mihalič
PRIJAVILI SMO SE
V ZELENO
SHEMO
SLOVENSKEGA TURIZMA
Na Občini Hrpelje - Kozina sledimo smernicam Slovenske turistične
organizacije, ki zadnja leta dela po smernicah trajnostnega turizma.
Tako smo se v februarju z ostalimi tremi kraškimi občinami (Komen,
Sežana in Divača) prijavili v Zeleno shemo. Prijava je zelo enostavna, sedaj pa sledi trdo delo za izpolnitev pogojev po 100 kriterijih s
petih različnih področij: narava, okolje, kulturna dediščina, skupnost
in varnost ter turizem in poslovanje. Rezultati, ali smo primerni za
znak in vključitev v Zeleno shemo, bodo znani konec leta.
Več informacij si lahko preberete v spodnji predstavitvi Zelene sheme, ki so jo pripravili na STO. V naslednjih glasilih pa več o naših
aktivnostih.
Zeleni turizem je v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega
razvoja, saj bo v prihodnosti konkurenčen le turizem, ki bo temeljil na
ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter bo hkrati prizanesljiv
in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja.
V Slovenski turistični organizaciji (STO) smo se zavezali, da bo zeleno
in trajnostno tisto, kar bo prežemalo vsako našo dejavnost. Naše poslanstvo pri zelenem turizmu je deležnike v turizmu obveščati o pomenu podnebnih sprememb, vplivih na turizem in spremembah na trgu
ter jih spodbuditi k ukrepanju pri prilagajanju in blaženju podnebnih
sprememb. Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma
so dejavna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, obveščanje in
spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele poslovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega
razvoja na podlagi trajnostnih kazalnikov, ter ozaveščanje turistov, da
se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in za lastno okolje
prijaznemu ravnanju. Zaradi pospešenega izvajanja zelenega turizma
smo razvili Zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green.
STO je v letu 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelenega turizma. V letu 2014 smo v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere
del je postala STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili
Zeleno shemo slovenskega turizma. Ta sloni na evropskih (ETIS)
in globalnih (GSTC) merilih ter priporoča uporabo orodja GSTR za
merjenje uspešnosti pri uvajanju zelenega delovanja.
Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoča primerjavo z
drugimi zelenimi destinacijami po svetu in hkrati dodaja nacionalni
značaj, ki omogoča lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem
zemljevidu. V letu 2015 smo začeli izvajati shemo na ravni destinacij
in ponudnikov. Avgusta 2015 je navedene naloge prevzela STO, ki ponovno deluje samostojno.
V letu 2016 je v nacionalno shemo vključenih že 17 destinacij: Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno,
Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor, Brda, Kranjska Gora, Ptuj, Slovenj Gradec in Bela krajina – z znakom Slovenia
Green Destination in 10 ponudnikov namestitev: Hotel Thermana
Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Ortenia - Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel
Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo, Hotel
Jožef Idrija – z znakom Slovenia Green Accommodation.
Ester Mihalič
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
| AKTUALNO | 13
EKO NOVICE -
KAM BI DAL, DA BI PRAV RAVNAL?
Ločevanje odpadkov je postalo že naša stalnica, saj se z njim srečujemo že več kot deset let. In ker odpadke
ločujemo že skoraj rutinsko, se lahko zgodi, da včasih v dobri veri določen odpadek odvržemo v napačen
zabojnik. Prav tako pa nas občasno še vedno pokličejo občani, ki sprašujejo, kam spada določen odpadek.
V nadaljevanju smo zato zbrali nekaj napotkov glede uvrščanja odpadkov v zabojnike:
Vrsta odpadka
Vrsta zabojnika oz. odstranjevanja
alufolija za živila
avtomobilske gume
ekološki otok – pločevinke
oddaja vulkanizerju ob menjavi ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov – do 4 gume na
osebo
ostali odpadki ali zbirni center
ostali odpadki
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
ostali odpadki ali zbirni center
ostali odpadki
ostali odpadki
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
CD-ji, video kasete
dežnik
doze pod pritiskom (lak za lase …)
drobne igrače
izrabljene kuhinjske krpe
kemični svinčnik
kovinska kuhinjska posoda (ponve,
lonci …)
mobilni telefon
odpadno jedilno olje
ogledalo
papir za peko
papirnate brisačke, papirnati robčki
pepel (ohlajen)
plastična folija
plastični lončki za rože
raztrgana, neuporabna oblačila in
obutev
skodelice in krožniki iz keramike ali
porcelana
stekleni kozarci in steklenice
stiropor
termometer
tetrapaki sokov, mleka
trda plastika
tube od majoneze, paradižnikove
mezge, zobne paste
vata
vrtni odpadki, zeleni odrez
zdravila (sirupi, tablete)
žarnice, sijalke
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
ostali odpadki
ostali odpadki
kompostiranje, ostali odpadki, bio odpadki
ostali odpadki
ekološki otok – plastična embalaža
ekološki otok – plastična embalaža
manjše količine: ostali odpadki
večje količine: zbirni center za individualni dovoz odpadkov
ostali odpadki
ekološki otok – steklo
manjše količine: ekološki otok – plastična embalaža večje količine: zbirni center za individualni dovoz
odpadkov
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
ekološki otok – plastična embalaža
drobne stvari: ostali odpadki
večji kosi: zbirni center za individualni dovoz odpadkov
plastične: ekološki otok – plastična embalaža
kovinske: ekološki otok – pločevinke
ostali odpadki
kompostiranje ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov
V seznamu smo zajeli le nekaj odpadkov.
V kolikor imate težave z uvrstitvijo katerega izmed odpadkov, nas lahko pokličete na tel. 05 / 73 11 240 ali pa nam
pišete na: KSP d.d. Sežana, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana, e-naslov: [email protected]
Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana
14 | AKTUALNO |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
Karina pod vodstvom Andreje Hrvatin
Tomažič.
V prostorih Občine Hrpelje - Kozina
je sledilo odprtje razstave »Jože Babič – filmski človek«, ki jo je pripravila
Slovenska kinoteka. Ob tej priložnosti
SMETI
Po letih ozaveščanja in kljub temu, da je zbirni center kosovnih odpadkov za vogalom, se še vedno
najdejo take umazane cvetke, kot je ta ob zabojniku
za smeti pri knjižnici na Kozini. Občan si ni mogel
kaj, da ne bi fotografiral in sliko poslal na občino.
Res neverjetna nesramnost in sebičnost.
Drugi občan nam je poslal fotografijo odvrženih
kosovnih odpadkov v 'dolinici' na Kozini ob Reški
cesti v neposredni bližini pošte in spomenika. Dolina je bila v celoti očiščena na več čistilnih akcijah,
ampak očitno bo treba nemarneže prijeti drugače!
Po vsem, kar vlagamo v ohranjanje čistega okolja,
občina ne bo več tolerirala takih dejanj in bo kaznovala v skladu z zakonom.
Občinska uprava
so zavrteli Babičevo televizijsko dramo
Pogreb iz leta 1972. O sodelovanju z Babičem pa se je z Vladimirjem Frantarjem, ki je napisal scenarij za omenjeni
film Pogreb, pogovarjal predsednikom
Kino ateljeja Aleš Doktarič. Frantar je
| MED LJUDMI | 15
predstavil, kako je kot študent 3. letnika slovenščine na ljubljanski Filozofski
fakulteti napisal po noveli Bena Zupančiča scenarij za film Pogreb.
Olga Knez in Vasja Valenčič
Foto: Olga Knez in Vasja Valenčič
SPOMINSKA PLOŠČA JOŽETU BABIČU
V POVŽANAH
V dolini ob Reški cesti na Kozini
Pri knjižnici na Kozini
100-LETNICA ROJSTVA JOŽETA BABIČA
a še ni dokončana, je poudaril, da je
bil Babič pogumen in se ni bal tvegati.
Nastopil je slavnostni trenutek, ko sta
minister Peršak in županja Likavec Svetelšek odkrila spominsko ploščo rojaku
Jožetu Babiču (13. 2. 1917–10. 5. 1996),
velikanu slovenskega gledališča in filma, karizmatični osebi, polni energije,
ki je življenje zajemala z veliko žlico.
Kamnito ploščo je priskrbelo sežansko
podjetje Marmor. V kulturnem programu so nastopili igralec Iztok Jereb, ki je
recitiral Prešernov Sonet nesreče in Kosovelove Integrale, ter Vokalna skupina
Ob stoletnici rojstva znanega slovenskega igralca, gledališkega, filmskega
in televizijskega režiserja, pedagoga
ter odločnega organizatorja Jožeta
Babiča smo se poklonili njegovemu
spominu s postavitvijo spominske
plošče. Med navzočimi je bilo veliko
predstavnikov javnih ustanov na področju kulture, domačinov in članov
Babičeve družine.
Zbrane v mrzlem popoldnevu je najprej pozdravila županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek, ki
je poudarila, da so Povžanci ponosni na
Babiča. »Vesela sem, da se niz dogodkov
ob 100-letnici Babičevega rojstva simbolično začenja prav tu, v Povžanah, kjer
je bil Jože Babič rojen in je preživel svoja rosna otroška leta. Ta razpotegnjeni
prostor od italijanske do hrvaške meje,
ki spada v našo občino, je slovenskemu
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
narodu dal veliko pomembnih ljudi in
Babič je prav gotovo eden izmed njih. Za
tako mali vasici, kot sta Materija in Povžane, je izredno, da sta slovenski kulturi dali dva velikana, ob Babiču še igralko
Mileno Godina, mater Karpa Godine.
Družino Jožeta Babiča je kot eno izmed
številnih primorskih družin črni fašistični škorenj, ki je poteptal vse, kar je
bilo povezano s slovenstvom, odgnal na
Štajersko, v Maribor, kjer je v tistih časih
našlo svoj novi dom nemalo naših primorskih rojakov. Tam se je začela Babičeva ustvarjalna pot in tudi 2. sv. vojna
je oblikovala Babičev značaj, vendar je v
njem ostalo veliko Primorca,“ je poudarila županja.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil
minister za kulturo Anton Peršak, ki
je z Babičem sodeloval kot gledališki
režiser. Peršak, ki o Babiču piše knjigo,
Med pomembnimi kulturnimi ustvarjalci, ki so v slovenskem kulturnem prostoru za seboj pustili globoke in neizbrisne sledi, je zagotovo tudi Jože Babič, rojen 13. 2. 1917
v Povžanah pri Materiji. Mati Josipina in oče Josip Babič sta
povila dečka, za katerega vsaj takrat še nista vedela, da bo vse
svoje življenje posvetil gledališču, filmu, radiu, televiziji, kulturnim proslavam in, kolikor je bilo zaradi svojih nenehnih
selitev in popotovanj le mogoče, tudi svojim štirim damam
in svojim otrokom.
100 let po njegovem rojstvu smo na pobudo njegovega nekdanjega sodelavca v novogoriškem gledališču, Aleksandra
Peršolje, in kar največji podpori Občine Hrpelje - Kozina ter
veliki naklonjenosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Območne izpostave Sežana Jožetu Babiču postavili spominsko ploščo. Ni naključje, da sta spominsko ploščo odkrila
minister za kulturo Tone Peršak in županja Občine Hrpelje
- Kozina Saša Likavce Svetelšek. Tone Peršak je namreč delo
in življenje Jožeta Babiča opisal kar na 714 straneh v knjigi
Med nebom in stvarnostjo, ki je izšla leta 1982 pri Knjižnici
Mestnega gledališča Ljubljanskega, županja Občine Hrpelje Kozina pa mu je s svojo veliko pozornostjo izkazala vse spoštovanje in veliko zadovoljstvo ob tem dejanju.
Povžane so njegova rojstna vas in res so bile le nekaj let tudi
njegov prvi dom, saj se je morala družina Babič seliti zaradi očetove pokončne in zavedne narodnostne drže. Maribor
je bil v tistem času drugi dom številnim Primorcem, ki so
se zaradi uveljavitve fašizma v takratni Istri, ki je po drugi
svetovni vojni pripadala italijanski državi, preselili na Štajersko. Zato se je tudi družina Babič preselila v Maribor, na Studence, za katere Babič pravi, da so dale številne glasbenike,
slikarje, gledališke delavce in pomembne umetnike. Zaradi
njegovega nemirnega duha in večnega iskanja resnice ter
boljšega življenja, so bili njegovi začasni domovi tudi zapori, taborišča, bolnice … le Trst je bil kraj, kjer se je v resnici
počutil doma.
Babičev delovni in življenjski zemljevid je preplet številnih
poti, ki so ga vodile od severa proti jugu, od vzhoda proti zahodu in vmes še kam drugam. Ptuj, Maribor, Ljubljana, Nova
Gorica in Trst so njegove glavne postaje, kjer je ustvarjal, živel in iskal odgovore na svoje ustvarjalne ideje, ki ga niso zapustile niti v pozni starosti, ko se je moral upokojiti. Gledališče in film sta bila medija, ki sta njegovo kritično opazovanje
družbenega dogajanja osmišljala in oživljala. Tone Peršak je
v knjigi Med nebom in stvarnostjo o Babiču med drugim zapisal tudi takole: »Še posebej je treba poudariti, da pregled
Babičevega življenjepisa, kritik in drugega gradiva takorekoč
vsiljuje ugotovitev o njegovi nenehni tesni povezanosti s težnjami delavskega gibanja na Slovenskem in s prizadevanji
za dokončno osvoboditev in enakopravnost slovenskega naroda z drugimi narodi. To velja tako za njegovo gledališko in
revolucionarno politično dejavnost pred letom 1941 kot za
delo po letu 1945, ko se je posvetil idejni in estetski rasti in
osamosvojitvi slovenskega gledališča v Trstu ter profesionalizaciji Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici; tudi
s svojimi filmskimi režijami je iskal stik z izročilom revolucionarnega boja slovenskega naroda«.
»Babič potemtakem sodi med ljudi, ki do konca vzdržijo v
naporni drži iskalca in nikoli ne pristanejo na že znane rešitve problemov ter tako sami sebi ne ponudijo tople možnosti
za oddih. Babič vztraja v drži brezdomca, vedno neutemeljenega spraševalca, ki vidi edini temelj v nenehnem razkrivanju in tematiziranju lastne neutemeljenosti, ki spodbuja
vedno nova iskanja odgovorov na temeljna vprašanja bivanja
in nenehen angažma,« nadaljuje Tone Peršak v svoji knjigi.
Verjetno ni slučaj, da se je rodil na Primorskem, umrl v
Ljubljani in je v Mariboru pokopan, kjer smo mu na njegov
rojstni dan, 13. 2., v družbi podžupana Mestne občine Maribor Zdravka Luketiča in obeh Babičevih dam, Lidije Koren
in Teje Glažar, obeh hčera, Josipine in Barbare, predstavnika Občine Hrpelje - Kozina Vasje Valenčiča ter vodje JSKD
OI Sežana Vladislave Navotnik na grob položili cvetje in mu
prižgali svečke. Tako kot tudi ni verjetno slučaj, da smo se
v počastitev obletnice njegovega rojstva povezali skoraj vsi,
ki kakorkoli spadamo v področje njegovega dela in njegov
življenjski kompas. »Morda tudi zato, ker imamo vsi malo
slabo vest, saj smo nanj kar malo pozabili,« je v enem od
spominskih pogovornih večerov povedal njegov sodelavec
in dober prijatelj Tone Partljič. Program dogodkov, ki smo
ga pripravili v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina in
številnimi partnerji: Slovenska Kinoteka, Muzej slovenskih
16 | MED LJUDMI |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
filmskih igralcev in Razvojni center Divača, Kosovelov dom
Sežana, Kinoatelje Gorica, Slovenski filmski center, SNG Maribor, SNG Nov Gorica, SSG Trst, SLOGI Ljubljana in RTV
Slovenija, kaže na to, da gledališče, film, radio in televizija,
vsaj v tem času, še vedno dihajo z njegovo zapuščino, ki obsega preko 200 gledaliških režij, 6 celovečernih filmov, veliko
televizijskih in radijskih uprizoritev ter številnih proslav ob
zgodovinskih jubilejih.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam prisluhnili in
se prijazno odzvali naši pobudi, da ob 100-letnici njegovega rojstva obudimo spomin na Jožeta Babiča, saj si je to nedvomno zaslužil. Tako smo se mu prijazno oddolžili za vse,
kar je ustvaril in kar je posledično spremenilo tudi karakter našega kulturnega in družbenega prostora ter življenja.
Televizijske in radijske oddaje, spominski pogovorni večeri,
retrospektiva njegovega filmskega opusa, številni časopisni
prispevki in priložnostna zloženka, v kateri so Tone Partljič,
Aleš Doktorič, Špela Čižman in Ana Perne na kratko predstavili življenje in delo Jožeta Babiča, so za nekaj časa obudili
spomin na tega genija, kot ga je poimenoval Dušan Jovanovič in na katerega je vredno opozoriti tudi prihodnje rodove.
V jeseni bo predvidoma izšla tudi njegova biografija in vse
kaže, da mu bo postavljen tudi doprsni kip v Primorskem
dramskem gledališču v Novi Gorici. Ni dvoma, da si to zares
zasluži, kot niti ni dvoma, da bo celotno leto 2017 prežeto z
imenom Jože Babič, saj je vsaj za nekaj časa ponovno povezal
celotni slovenski kulturni prostor. Spomin nanj je živ in prav
bi bilo, da živ tudi ostane.
Vladislava Navotnik
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
OBMOČNA IZPOSTAVA SEŽANA
Foto: Janez Klenovšek
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
JUBILANTI BRKINSKE GODBE
2000
Nekateri godbeniki že nekaj časa pridno in vztrajno igrajo v orkestru in tako
smo jim tudi lani podelili jubilejne nagrade na Miklavževem koncertu Tamalih
3. decembra 2016.
Iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti je nagrade podelil predsednik sveta
Območne izpostave Sežana Urban Grmek Masič.
Za več kot 5 let aktivnega udejstvovanja so prejeli BRONASTO GALLUSOVO ZNAČKO godbeniki: Ana Vlahovič, Karin Križman, Nika
Starc, Doronik Česnik, DejA Juriševič, Jurij Drgan, Luka Korošec, Matjaž Urbančič, Simon Zec, Tina Škamperle in NEŽA
KOROŠEC.
Za več kot 10 let aktivnega udejstvovanja so prejeli SREBRNO GALLUSOVO ZNAČKO godbeniki: Erina Rener Borovič, Blaž Pek, Urban
Filipovič in Patrik Rijavec.
Za več kot 15 let aktivnega udejstvovanja pa je ZLATO GALLUSOVO
ZNAČKO prejel Matija Marion.
Za več kot 10-letno članstvo v godbi se godbenikom in godbenicam podeljuje
tudi bronasta medalja Bojana Adamiča. Pripadla je Erini, Blažu, Urbanu in Patriku. Iz rok člana predsedstva Zveze slovenskih godb, našega dirigenta Tomaža
Škamperleta, pa jo je prejel le Urban. Ostali se niso uspeli udeležiti podelitve.
ČESTITKE VSEM!
Darja Starc
Vaja z gostujočimi dirigenti
V življenju je pomembna izobrazba – prav tako tudi v glasbi. Godbeniki se redno izobražujemo na naših tedenskih vajah,
v soboto, 18. 2. 2017, pa smo svoje znanje še posebej nadgradili. Od januarja do maja agencija UPOL organizira dirigentsko šolo, katere se redno udeležuje naš dirigent Tomaž. V sklopu omenjenega izobraževanja, je udeležence gostoval tudi
naš orkester. Šest dirigentov se je z nami učilo vihtenja dirigentske paličice pod budnim očesom vodje dirigentske šole
Simona Perčiča. Vaja je bila zahtevna, intenzivna, a vendarle uspešna. S tem smo si pridobili novo izkušnjo, za katero smo
hvaležni. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo in se v prihodnje veselimo še kakšnega sodelovanja. Simon Perčič
je ob tem povedal: »Izobraževanje je za mlade dirigente ključnega pomena. Poleg študija partiture nas močno zaznamuje
tudi praktično delo z orkestrom, s kritično in dobro refleksijo pa svoje znanje nadgrajujemo. Brkinska godba 2000 se je
za sodelovanje odlično pripravila, tako organizacijsko kot izvedbeno in s tem omogočila dirigentom neprecenljivo izkušnjo. Navdaja me optimizem, saj s takšnimi projekti nedvomno gradimo novo platformo ustvarjalnosti, prevzemamo
odgovornost ter skupaj ustvarjamo lepši svet.«
Katja Škerjanc in Tanja Gec
ZAHVALA
V poletnem času smo pridobili prostore nekdanjega TIC-a, ki smo jih
v tem času tudi skrbno uredili. Orkester je bogatejši še za pozavno, na
katero že pridno igra Peter Lorger.
Za vse pridobitve se Občini Hrpelje Kozina iskreno zahvaljujemo.
Godbeniki in UO BG 2000
| MED LJUDMI | 17
BRKINSKA GODBA
2000 je pridobila
status
≈NVO s
potencialom«
ISKRA – stičišče NVO Istre in Krasa
je lani poleti objavilo Javni poziv za
nevladne organizacije Obalno-kraške regije za izbor »NVO s potencialom« in pridobitev statusa »NVO
s potencialom«. Naše društvo smo
prijavili in bili kar takoj uvrščeni v
drugi krog. Po dodatnih preverjanjih in pogovorih o razvoju našega
društva, nas je ocenjevalna komisija
prepoznala kot potencial, saj je v našem društvu veliko število mladih in
nadarjenih godbenikov, ki so aktivni
tako v orkestru kot tudi pri organizaciji različnih dogodkov društva.
Prepoznali so tudi pomembno delovanje društva na lokalnem območju.
V okviru programa Stičišča ISKRA
je posebna pozornost namenjena
»NVO s potencialom« iz Obalno-kraške regije, torej tistim identificiranim NVO, ki izražajo interes
za zadovoljevanje potreb v lokalni
skupnosti, interes za lasten strokovni in organizacijski razvoj. Začrtane
aktivnosti so osredotočene na: krepitev informiranosti, organizacijske,
strokovne in zagovorniške usposobljenosti NVO, ki imajo potencial za
naslavljanje lokalnih potreb ter s tem
prispevati k trajnosti NVO in njihovi
večji vlogi pri izvajanju javnih storitev.
Razvoj in krepitev nevladnih organizacij in NVO sektorja nasploh bosta
potekala preko strokovnega usposabljanja, zagovorništva, informiranja,
mreženja, temelječih na poglobljenem poznavanju okolja in njegovih
potreb s pomočjo izvedenih analiz.
Upamo, da bomo s pridobitvijo tega
statusa ter s sodelovanjem v programu dodatno pripomogli k rasti in razvoju Brkinske godbe 2000.
Darja Starc
18 | MED LJUDMI |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
Josip Valenčič, brkinski
pesnik in zbiratelj narodnih pesmi
Josip Valenčič je bil rojen 2. 7. 1925 v
Slivju pri Štulovih (danes Slivje h. št.
4). Doma je pomagal na kmetiji in delal v Zavrhku v mlinu. Zbiral in zapisoval je slovenske narodne pesmi. Nekaj pesmi je spesnil tudi sam, vendar
avtorstva ni mogoče zagotovo potrditi. Josip (tudi Jože) še ni dopolnil 18
let, ko je bil dne 8. 3. 1943 mobiliziran
v italijansko vojsko v 13. Reggimento Fanteria 9 Compagnia Speciale, v
delovni bataljon v Aguili (Italija). Od
tam je 17. 8. 1943 pobegnil in se kot
velik domoljub pridružil partizanom
v NOB. Istega leta je padel v Gorskem
Kotarju. Štulovi ponosno hranijo zvezek z zapisi pesmi iz leta 1942.
(Po pričevanju Albina in Stanka Valenčiča)
Robert Kastelic, občinska uprava
izseljencem, katerim domoznanstvo še
posebej veliko pomeni zaradi domotožja in nešteto drugih razlogov. Da so
domači avtorji pri svojem delu izjemno
vztrajni, kaže veliko avtorskih izvodov,
omeniti pa velja tudi, da je pogovor pospremil razstavo domoznanskih knjig,
ki so jo prvotno v lanskem letu postavili v prostorih Občine Hrpelje - Kozina,
rih avtorjev, ki v bodoče načrtujejo še
natisnjenega, če bi se le našli sponzorji
za tisk. Novinarka Kalc Furlaničeva je
apelirala na občinske svetnike, ki bi
lahko zahtevali postavko v proračunu,
kjer bi določili vsoto, namenjeno tisku
domoznanskega gradiva. Ob zaključku
simpatičnega in zanimivega pogovora
z avtorji o njihovem delu, zbirateljstvu
in raziskovanju se je predstavilo tudi
nedavno ustanovljeno društvo Limes,
neprofitno združenje poklicnih in
amaterskih zgodovinarjev, arheologov,
znanstvenikov, učiteljev in drugih na
področju zgodovine, arheologije, kulture, izobraževanja, ki deluje tudi na
področju Brkinov.
Patricija Dodič
Foto: Igor Race
DOMA, VENDAR TUJCI
Predavanje domoznanke Katje Hrobat Virloget v
Knjižnici Kozina
Pogovor z domoznanskimi avtorji
v Knjižnici Kozina
Domoznanstvo je v knjižnicah povsem
posebna dejavnost, ki raziskuje, proučuje in opisuje določeno geografsko
oz. upravno območje in, kot pravijo
uradno: »… obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva
za območje, ki ga knjižnica pokriva,
in ki nam govori o zgodovinskem, geografskem, etnološkem ter družbenem
in kulturnem utripu nekega območja.
Osnovni cilj tovrstne dejavnosti je, da
nudi uporabnikom knjižnice v skladu z
njihovimi interesi informacije o aktualnem dogajanju na njihovem območju
ter jih seznanja s podobo razvoja nekega kraja, njegovimi avtorji in drugimi,
ki domoznanstvo raziskujejo. Navadno
se zbira gradivo, ki vsebuje podatke regionalnega območju in prebivalcev, ki
je bilo izdano na območju, od koder
avtorji gradiva izhajajo, ali so z njim
kako drugače povezani. Nastale domoznanske zbirke vsebujejo najrazličnejše
vrste dokumentov: knjige, časopisje,
rokopise, notno gradivo, kartografsko
kjer si lahko obiskovalec ogleda več kot
sedemdeset domoznanskih knjig, da
diplomskih, magistrskih, doktorskih
nalogah, zloženkah, časopisih, razglednicah, fotografijah in še kar je tega,
kar domuje v domoznanskih omarah
ves čas, niti ne omenjamo. Preverjanje
podatkov, delo na terenu, obiski arhivov, živa pričevanja so stalnica vseh šti-
| MED LJUDMI | 19
gradivo, slikovno gradivo (fotografije,
razglednice), videoposnetke in zvočne
posnetke, pol-publicirano gradivo, kot
so diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije, raziskovalne naloge,
katalogi založnikov in podjetij, poročila s konferenc, brošure, drobni tisk,
kot so prospekti, plakati, vabila, ipd.
Uporaba gradiva poteka izključno preko bibliotekarja in se izposoja na dom
samo za teden dni (odvisno od knjižnice do knjižnice). Starejše gradivo
retrospektivno se vnese v elektronsko
bazo podatkov in je dostopno v elektronskem katalogu COBISS. Običajno
je, da za rokovanje in preslikavanje dragocenega in starega gradiva, ki ga premorejo večje knjižnice, veljajo posebne
omejitve in oboje poteka v dogovoru z
bibliotekarjem. Novejšo dejavnost domoznanstva predstavlja bibliografska
obdelava člankov in sestavnih delov iz
periodičnega tiska ter monografij v
knjižnično-informacijskem
sistemu
COBISS. Zato lahko iskreno rečemo,
da smo v knjižnicah, sploh takih majhnih, krajevnih, izredno veseli kakršnekoli pomoči bralcev in uporabnikov pri
zbiranju in posredovanju gradiva. Pozivamo torej še enkrat, karkoli imate in
želite deliti in ohranjati živo, prinesite
v knjižnico, vpišemo, poskeniramo, katalogiziramo, vrnemo, če je potrebno,
zagotavljamo pa, da se gradivo skozi
čas ohranja.
Na podoben način smo bili veseli v kozinski knjižnici domoznancev, avtorjev slikovnih in tekstovnih biografij iz
naših krajev, tesnih knjižničnih sodelavcev, Katje Hrobat Virloget, Jasne
Majde Peršolja, Vladimirja Grželja,
Slavka Gerželja in seveda novinarke
Primorskih novic, Lee Kalc Udovič, ki
je pogovor z omenjenimi avtorji tudi
vodila. Prisotni avtorji so se strinjali,
da pišejo, fotografirajo, raziskujejo iz
veselja in za dušo, seveda pa tudi zato,
da se ohranja naravna in kulturna dediščina in morda predajajo zanimivosti ne samo domačinom, ampak tudi
Katja Hrobat Virloget je etnologinja in
znanstvena sodelavka na Univerzi na
Primorskem, v Znanstveno-raziskovalnem središču ter docentka na Fakulteti
za humanistiko in na Turistici. Diplomirala je na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani z delom o
povezavi ustnega izročila in arheologije
v Brkinih in v okolici. Od leta 2004 do
2009 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka/asistentka na Oddelku za
etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete v Ljubljani in tam
doktorirala leta 2009 z disertacijo o percepciji časa, prostora in mitične krajine
skozi ustno izročilo o krajini Krasa. Trenutno v okviru podoktorskega etnološkega raziskovalnega projekta z naslovom
Breme preteklosti. Sobivanje prebivalstva na Obali v luči formiranja povojne
Jugoslavije raziskuje konfliktne spomine/
pozabe različnih narodnosti na povojni
čas v Istri, njihov odnos do nacionalnega spomina, identitet, nacionalizma ipd.
Področja njenega raziskovanja so ustno
izročilo, etnogeografija, percepcija prostora, časa, mitično izročilo in pokrajina,
povezava arheologije z etnologijo, konflikti spomina, pozaba, identiteta, nacionalizem. Na predavanju v kozinski knjižnici je avtorica je predstavila raziskavo
o premikih prebivalstva v Istri 20. stoletja, ki jo je objavila v zborniku At home
but foreigners. Population transfers in
20th century Istria, Koper: Založba
Annales, 2015, v uredništvu nje, Catherine Gousseff in Gustava Cornia. Interdisciplinaren zbornik s prispevki mednarodno uveljavljenih raziskovalcev je prvi
na Slovenskem, ki je v celoti posvečen t. i.
eksodusu (predavanje se je dogajalo na
'dan eksodusa, 10. februarja 2017), še po
več kot sedmih desetletjih občutljivi temi
v javnem in političnem diskurzu. Katja
Hrobat Virloget je predstavila rezultate
svojega večletnega etnološkega terenskega dela, pri čemer je preučevala spomine
vseh današnjih prebivalcev Istre, ki je po
izselitvi velike večine italijansko govorečih prebivalcev in priselitvi Slovencev in
ostalih pripadnikov nekdanje Jugoslavije
doživela drastične spremembe v etnični
strukturi prebivalcev, predvsem v mestih. Skozi spomine ljudi je avtorica pokazala občutenja ljudi, ki so ostali in se
zaradi povsem spremenjenih razmer počutili kot tujci v lastnem domu, podobno kot priseljenci, ki so prišli v "mesta
duhov" in niso še dandanes vzpostavili
čustvenih in spominskih vezi z urbano
dediščino, ki so jo ob prihodu našli. Assmanova ugotavlja, da je Evropa še daleč
od skupnega spomina, saj je vsak nacionalni spomin v konfliktu s spominom
svojega soseda in t. i. eksodus je nazoren
primer tega. Skupen evropski spomin bo
mogoč samo takrat, ko se bo vsak narod
zmogel soočiti z lastnimi spomini (tudi
s temno platjo) in z empatijo poslušati
spomine drugega. Da so potrebna tudi
takšna predavanja, ki razkrivajo zgodovino druge strani, tiste človeške in živeče ali preživele, je več kot očitno. Kakor
se pojavlja nenazadnje tudi potreba po
raziskovanju ali zapisovanju bega naših ljudi v času komunizma čez mejo v
t. i. boljše življenje. Kmalu se nadejamo
avtoričine predstavitve naslednje zelo
zanimive knjige, o kateri pa še ne bomo
razkrili kaj več.
Patricija Dodič
Foto: Patricija Dodič
20 | MED LJUDMI |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
NE ČAKAJ NA
VIKEND
Maja Golob je bila podrobneje predstavljena v eni prejšnjih številk Občinskega glasila, zato samo na kratko o predstavitvi njene knjige Ne čakaj na vikend
v kozinski knjižnici. Pogovor je vodila
simpatična Nives Mahne Čehovin, sicer
pa je knjiga, kakor piše na zadnji platnici: »… osebna izpoved ženske, ki si je
upala sanjati in je hotela vse: kariero,
družino in svobodo, a je v nenehni dirki s časom in v dokazovanju, da zmore
in zna, popolnoma pozabila nase. Govori o pobegu iz udobnega življenja v
korporativnem svetu, o premagovanju
strahu ob začetkih v lastnem podjetju;
o plasteh, ki ti grozijo, če si sam svoj šef,
in veselju, ko ustvariš zgodbo o uspehu. Odkrito opisuje svoje spopadanje z
izzivom, da uskladi delo in prosti čas,
kako je vse skupaj postalo še težje, ko
je postala mama. Razkriva, da je srečo iskala na povsem napačnih koncih,
| MED LJUDMI | 21
VSI NA KROV!
dokler je ni našla tam, kjer si nikoli ne
bi mislila. Resnica vam bo vzela sapo«.
Sicer pa je Maja Golob prisrčna mati
dveh otrok, podjetnica in svetovalka za
direktni marketing, prodajo in odnose
s strankami, predavateljica, Nia plesalka in še marsikaj. Ne čakajte torej na
Poziv in obvestilo bralcem in
uporabnikom knjižnice:
1.Hranite v vaših domovih, na podstrešjih, v škatlah ali družinskih
in osebnih albumih fotografije ali
predmete, ki so povezani z življenjem nekdaj, spomini na praznovanja, opasila, življenje nonotov in
non, poroke, obhajila, birme …?
Delite jih z nami na portalu Kamra v
Albumu spominov 20. stoletja. Prinesite v knjižnico svoje fotografije ali druge predmete, povezane s
preteklostjo, ki si jih bomo ogledali, jih digitalizirali, si zapisali
zgodbo, ki se navezuje nanje, in
vam jih takoj vrnili. K sodelovanju
vabimo vse imetnike gradiva, starejšega od leta 1980. Gradivo zbiramo
ves čas in prišlo bi zelo prav tudi za
razstavo v februarju 2018 o Brkinih
v preteklosti. Hvala za kakršnokoli
pomoč.
2.Obenem vabim vse, ki bi želeli, da
ovekovečimo vaše vredne sorodnike, vaščane, sovaščane, ki so v preteklosti ali dandanes kaj pomenili,
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
naredili, se s čim ukvarjali, da nam
prinesete podatke in nam dovolite,
da jih vpišemo v spletni biografski
primorski leksikon, kjer bodo o njih
izvedeli kjerkoli po svetu.
3.Obveščamo ponovno
vse bralce, da je imamo nov urnik Knjižnice Kozina (pon
8–15h, tor, sre in pet
11–18h, sobota le
prva v mesecu 8–13h;
poletni julijsko-avgustovski urnik: pon
8–15h, sre in pet 11–
18h) in bodite pozorni na roke izposoje.
Naj še enkrat obvestim, da rezervirane
knjige pridete iskat v
petih dneh, sicer se
po novem neodgovornost zaračuna.
vikend ali, kot že rečeno, na maj, da si
knjigo izposodite, ker gre za spodbudno in zanimivo branje spodbudne in
zanimive ženske.
Patricija Dodič
Foto: Sandra Majcen
Najmlajše obiskovalce Knjižnice Kozina smo v januarju povabili na baletno pravljico. Sodelovanje z Baletnim
društvom Sežana traja že od leta 2001. Od takrat se je zvrstilo lepo število prazničnih baletnih pravljic, v njih pa so
nastopile številne mlade baletke, ki so se morale vživeti v
zelo različne vloge; med drugim so bile zvezdice, snežinke,
kresničke, čarovnice, snežaki, razne živali, vile ... Letos so
v vedri in živahni pravljici Vsi na krov! ob knjižničarkah
Petri Hlača in Maji Razboršek nastopile v vlogi piratov.
Tudi tokrat je za koreografijo poskrbel baletni pedagog
Eugen Todor. 24. januarja 2017 so torej otroci in njihovi spremljevalci sledili dogajanju na krovu piratske ladje
Preluknjana kad. Videli so, da se pirati, kadar sneži, najraje skrivajo na toplem in suhem. A kaj ko jih kapitan kar
naprej podi na krov, kjer se morajo drsati, delati snežaka,
prisluhniti koncertu na ledenih svečah ... Zapletejo se celo
v pomorsko bitko in uspešno zavrnejo napad sovražnikov
s piratske ladje Smrdeča riba, tokrat ne s topovi, ki so zmrznili, in ne s sabljami, ki jih zaradi mraza ne morejo držati
v rokah, temveč s sneženimi kepami. Na krovu se je pojavila tudi skrinja daril, ki so jo poprej ukradli pirati s Smrdeče
ribe. Še dobro, da so naši pirati nasprotnikom odvzeli skrinjo in so tako baletke kot otroci poslušalci dobili zaslužena
darilca. Vsak je dobil čisto pravi piratski zemljevid zaklada, svinčnik in zlatnik. Baletno pravljico Vsi na krov! smo
v januarju ponovili tudi v enotah Kosovelove knjižnice v
Komnu in Divači.
Maja Razboršek
≈PUST JE PRŠU (U OBROV)«
Res je, škoromate drugod in tudi pri
nas ljudje poznajo bolj, če omenimo podgrajske ali hrušiške. Ampak
škoromati so značilni tudi za Obrov,
Javorje in še za marsikatero brkinsko
vas, le da medijsko niso doživeli popolnejše ali podrobnejše obravnave.
Več si lahko o maskah, značilnih za
skupino »škoromati«, danes preberete
že na spletnih straneh,
predvsem na spletni
strani
podgrajskih
škoromatov, kjer so
podrobneje opisani
liki, značilni za naše
kraje. Zakaj sem se tokrat odločila ravno za
obrovske škoromate?
Ker gre za vas, ki mi je
bliže, in ker se mi zdi
prav, da se kdaj omeni še koga razen hrušiških in podgrajskih
škoromatov, če smo že
na tem. Mogoče se tista prvotna pobiranja pustnih dobrot izpred let res
nekoliko spreminjajo, zanimiva so pa
še vedno – sploh zato, ker po starem
legenda o Pustu ne pripoveduje o tem,
da bi preganjal zimo, temveč hudiča
samega, ki ga je hotel ugnati. Ker pa
je Pust že sam po sebi navihan in neugnan, sva s Klementino podobnega
želeli prikazati v kozinski knjižnici.
Povem vam, Lujze - Pust prejema že
ženitne ponudbe, sploh pa se ga razveselijo otroci, ker je pač tak, kakršen
je. Sicer je bil namen narediti razstavo,
ki bi zajela tudi pustovanje v preteklo-
sti, a ker je zbiranje fotografij po naših
krajih posebna tema, se temu posvetim morda naslednje leto ali pozneje,
kdo ve – če in ko mi uspe zbrati dovolj
kvalitetnega materiala.
Patricija Dodič
Razstava domoznanskih knjig
Ob kulturnem prazniku smo letos razstavo namenili domoznancem in domoznanskim knjigam, torej avtorjem,
ki pišejo o naših krajih, in knjigam, ki
na tak ali drugačen način razpredajo
o domačih krajih. Po predhodni razstavi v prostorih hrpeljsko-kozinske
občine jih je bilo več kot sedemdeset
na ogled tudi v naši knjižnici na oddelku za odrasle. Z nekaterimi avtorji
smo se na Valentinov dan pogovarjali
tudi o ljubezni do pisanja, fotografiranja, pripovedovanja in še o marsičem.
Patricija Dodič
22 | MED LJUDMI |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
SLIKANJE MANDAL
Najprej te želja po mandali spreleti in nato tiho tli. Potem se
ti dnevi želijo kar nekam izmuzniti, ker nimaš dovolj časa.
Potem pa dobiš povabilo na delavnico in seveda navdušeno
prikimaš!
Na ustvarjalni delavnici, kjer smo si vsaka zase naslikale
mandalo, smo se dobile letošnjega 18. in 21. januarja. Prišle smo iz različnih vasi, vsaka drugačna, skupaj pa prav posrečena skupina. Moških ni bilo, čeprav bi nam popestrili že
tako prijetno druženje. Mandale so pridno nastajale izpod
čopičev, vmes smo se pogovarjale in nasmejale, a med vse te
besede se je vtkal občutek miru, ki se je sam od sebe prelival
na platno. Na prvem triurnem srečanju smo si s svinčnikom
najprej narisale osnovo in jo nato še pobarvale, na drugem pa
smo na mandale dodale še konture in bleščice.
Beseda mandala izhaja iz staroindijskega jezika sanskrta
in preprosto pomeni krog, okrogel. Simbol kroga označuje
popolnost, celovitost, enost. Krog je znamenje absolutnega,
zbran sam v sebi in nima ne začetka ne konca. Mandala je že
od nekdaj služila kot osnovni simbol pri koncentraciji, meditaciji, osebnostno zrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju.
Delavnico je že drugič pri nas vodila Elda Jercog iz Sežane, ki je v januarju tudi razstavljala svoje umetelno izde-
Zgodbarniško srečanje pri Zlatki v Klancu
Tudi letos smo zgodbarničarji nadaljevali ponovoletno tradicijo druženja pri Zlati Cergol v Klancu. V polarnem mrazu
nas je pričakal vroči aperitiv – domači jägermeister in omamen ambient, v katerem je romantično prasketalo v kaminu.
Ogreti smo lahko polni energije začeli zapečkarsko druženje. V novem letu smo si izmenjali lepe želje, zgodbice hišic
na drevesu, prozno švercanje dobrin v Italijo in si povedali
še marsikaj zanimivega, predvsem pa ni šlo brez smeha in
dobre volje. Zlata nam je pripravila obilno pogostitev samih
domačih dobrot, vrednih predsedniške inavguracije. Ni prijetnejšega večera, kot tistega, ki ga preživiš v družbi prijateljev, z zgodbami in s spomini, ki te ogrejejo, ki dajo misliti.
Kot ponavadi tudi tokrat ni manjkala poezija izpod besedno
spretnih rok zgodbarničarke Slavke. Smejoče urice so minile
hitreje kot polnočni spanec. Obljubili smo si še veliko nadaljnjih srečevanj, pri katerih neizmerno uživamo vsi po vrsti.
Igor Race
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
SVETOVNO
PRVENSTVO V LIPICI -
NAJVEČJI KONJENIŠKI DOGODEK V
ZGODOVINI SLOVENIJE
lane mandale v prostorih kozinske knjižnice. Hvaležne
smo Eldi za njeno vodstvo in koristne napotke, pa tudi
naši knjižničarki Patriciji Dodič, ki je delavnico že drugič organizirala. Tokrat so nas prijazno gostili Slivarci, ki
so nam posodili prostor v vaškem domu in nam ga v tistih
mrzlih dneh pod ničlo ogreli, da so nam čopiči lepo tekli.
Če vas risanje mandal pritegne, Elda in Patricija pripravljata
še eno delavnico v maju. Prijavite se pri Patriciji v knjižnici.
Nives Mahne Čehovin
ŠOLA HARMONIKE
NIKA POLESA
USPEŠNA DOMA IN V TUJINI!
Kristian Jenko, najuspešnejši harmonikar v šoli harmonike Nika Polesa, se je 20. novembra lani udeležil
tekmovanja v Italiji, in sicer v manjši vasici Jamlje. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih kategorijah. Vsak
tekmovalec je odigral po dve skladbi po lastni izbiri. Tričlanska komisija je Kristianu Jenku podelila največ točk
in je tako postal absolutni zmagovalec 20. zamejskega
festivala DIATON ter prejel tudi nagrado za najboljšega
mladega talenta!
To pa še ni vse: v soboto, 28., in nedeljo, 29. januarja
2017, so bile Begunje na Gorenjskem (rojstna vasica
legendarnih bratov Slavka in Vilka Avsenika) od zore
do mraka polne zvokov harmonik. Pri Avseniku se je
namreč odvijalo že 11. Tradicionalno mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Večina harmonikarjev se je v Begunje pripeljala iz bolj oddaljenih
krajev naše Slovenije, tako da so se prvi med njimi na
mrzlo sobotno jutro pojavili tam že malce po sedmi uri
zjutraj. Tekmovalci iz Avstrije in Italije pa so pripotovali celo dan prej. Zanimivo je, da se tokrat iz Nemčije
ni prijavil nihče. Tekmovalci so se zvrstili v disciplinah
klavirske in diatonične harmonike. Tudi v Begunjah je
Kristian Jenko blestel in dobil Zlato priznanje za doseženih 97,17 točk!
Čestitke!!!
Niko Poles
Kobilarna Lipica bo od 20. do 24. septembra s ponosom
gostila eno največjih in najpomembnejših konjeniških
tekmovanj na svetu – Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg 2017. V štirih dneh tega privlačnega adrenalinskega tekmovanja se bo za laskavi naziv svetovnega prvaka
borilo več kot 65 voznikov z okrog 200 vrhunskimi tekmovalnimi konji iz več kot 20 držav sveta.
Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg bo zagotovo največji in najpomembnejši konjeniški dogodek v vsej zgodovini Slovenije. Pomenilo bo izjemen mejnik v razvoju
slovenskega vprežnega športa ter odlično priložnost za
promocijo Kobilarne Lipica in lipicanca v svetovni konjeniški javnosti.
Najboljši vozniki dvovpreg na svetu
Organizacijo tega izjemnega tekmovanja je Kobilarni Lipica zaupala Mednarodna konjeniška zveza (FEI), saj se
je Lipica izkazala kot odlična organizatorka svetovnega
prvenstva v vožnji vpreg s poniji leta 2011. Sedaj, po prenovi posestva, z novimi razvojnimi ambicijami sega še
korak više in se pripravlja na prihod najboljših voznikov
dvovpreg na svetu. Ti se bodo prvič predstavili na otvoritveni svečanosti v sredo, 20. septembra, na lipiškem hipodromu, 21. in 22. septembra se bodo pomerili v dresurni
vožnji, 23. septembra pa bo na vrsti največji adrenalinski
spektakel, to je maratonska vožnja s kar osmimi zahtevnimi maratonskimi ovirami. O zmagovalcih bo v nedeljo,
24. septembra, odločila spretnostna vožnja. Maratonsko
progo in progo za spretnostno vožnjo bo postavil priznani madžarski postavljavec prog Gabor Fintha, ki je svojo
nalogo odlično opravil že na svetovnem prvenstvu leta
2015 na Madžarskem. Nad nastopi voznikov bo bdel sodniški zbor pod vodstvom Britanca Andrewa Counsella,
medtem ko bo tehnični delegat Mednarodne konjeniške
zveze njegov rojak Philip Bateman. Oba ugledna strokovnjaka na področju vožnje vpreg sta v Lipici sodelovala že
pri izvedbi svetovnega prvenstva leta 2011.
Za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu se že pripravljajo tudi štirje vozniki Kobilarne Lipica, ki nastopajo s slovenskimi lipicanci. To so: Miha Tavčar, Mitja Mahorčič, Klemen Turk in Marko Memon, ki morajo – tako
kot ostali tekmovalci – letos še izpolniti oziroma potrditi
kvalifikacije. Karolina Klim
| MED LJUDMI | 23
DRUGI PRAZNIK
KRODEGINOV
Gostilna Ukmar v osrčju dežele terana, v Dutovljah, ki jo že
tretje leta upravlja marljiva gostinka Nada Slijepčević, je bila
prvi ponedeljek v februarju že drugo leto prizorišče dneva
krodeginov, kot se reče kožaricam na Primorskem. Osrednji
dogodek je tudi letos organiziral Dejan Stevanovski.
Glavni izdelek je bil krodegin, krodegina, kradigin ali krodiga, v
osrednji Sloveniji tej klobasi pravijo kožarica, Istrijani krotigin,
Brici pa tudi mužet. Tokratno druženje, kjer se je v gostilni Ukmar kar trlo obiskovalcev, saj so postavili še dodatno ogrevan
šotor na vrtu gostilne, je prispevalo k utrjevanju in nadaljevanju
tradicije izdelovanja krodeginov.
»Včasih izdelovanje krodeginov ni bilo popularno, saj so kmetje
kožo prašičev prodajali. V 60. letih prejšnjega stoletja je povpraševanje po kožah začelo upadati in takrat so ostanek kož morali
uporabiti v kulinariki. Ugotovili so, da lahko iz kož izdelajo tudi
klobase, razsekali so jih na kocke, dodali krvavo meso in nastajali so krodegini,« je uvodoma povedala povezovalka programa Mateja Kodrič z ugledne vinorodno-vinarske kmetije Širca
Kodrič iz Godenj. Sprva je bil krodegin drugorazredna klobasa,
ko pa so mu mesarji začeli dodajati kvalitetno svinjsko meso, je
postal zelo priljubljen.
Da se mu priljubljenost vedno veča, je pričalo veliko število
obiskovalcev in ljubiteljev krodeginov iz cele Primorske. Na
ocenjevanje je prispelo kar 53 vzorcev krodeginov s celotne Primorske (lani 31), ki jih je strokovna komisija ocenjevala kar dva
dni. Okus, vonj in videz ter kompaktnost vzorcev krodeginov je
ocenjevala komisija v sestavi: Izidor Škerlj (predsednik), Marko
Lindič (podpredsednik), Jordan Cigoj, Srečko Horvat, Tadej Štoka, Marko Tavčar in Jernej Kuntner (člani). Komisija je bila enotnega mnenja, da so vzorci krodeginov vsako leti boljši, veliko
je bilo dobrih vzorcev, nekateri pa celo izjemni. Največ točk so
prejeli krodegini Silva Kobala iz Kazelj, sicer mesarja v mesnici
v Dutovljah, ki je zmagal tudi na lanskem ocenjevanju. Drugi je
bil Branko Mohorčič, tretji pa Klavdijo Božič. S krožniki, kjer je
kraljeval krodegin, se je tokrat predstavilo 12 gostiln in kmečkih
turizmov. Zraven pa so vinarji ponudili svoja najboljša in odlična vina. Komisija za ocenjevanje krožnikov v sestavi: Toni Gomišček (predsednik), Vesna Guštin Grilanc (podpredsednica),
Matjaž Cotič, Milena Tavčar in Dejan Stevanovski (člani) je ocenjevala videz krožnika, okus in izvirnost. Najbolj jo je prepričal
krožnik gostinca Sima Komela iz Gostilne Kobjeglava, ki je z
veliko domišljije pripravil okusen krožnik s krodegini, pirejem
iz dimljenega krompirja, lečo s korenčkom, panceto in zeleno,
štorovke ter krokantno polento z gorčico.
Olga Knez
24 | MED LJUDMI |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
INTERVJU Z ZORANOM STANČIČEM,
vodjem Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
žavnega sekretarja na Ministrstvu za
šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, pristojen za znanost. Po zaključku mandata se je preselil v evropsko
prestolnico Bruselj, kjer je postal namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu za raziskave pri
Evropski komisiji. Od leta 2009 do 2015
je bil namestnik generalnega direktorja
na Generalnem direktoratu Evropske
komisije za informacijsko družbo in
medije. Od leta 2016 vodi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
Dr. Zorana Stančiča, znanstvenika
in politika, prištevajo med najbolj
vplivne funkcionarje Evropske unije
z izjemnim mednarodnim ugledom.
Njegove družinske korenine segajo
v Brezovico, kamor se Zoran, ko mu
le čas dopušča, rad vrača. Mladim in
vsem, ki si želijo uspeti, svetuje: “Delaj tako, kot najbolje znaš, misli pri
delu in bodi ustvarjalen.” Z Zoranom,
ki je moj dolgoletni prijatelj, sem se
pogovarjal med njegovim nedavnim
obiskom Brezovice.
Dr. Zoran Stančič je svojo poklicno pot
pričel leta 1986 kot mladi raziskovalec
na Oddelku za arheologijo Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec se je strokovno izpopolnjeval tudi na Tehnični univerzi v Delftu
in na Univerzi Arkansas v Fayetevillu.
Leta 1992 je doktoriral na Fakulteti za
arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani. Po doktoratu se
je zaposlil na ZRC Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, kjer je ustanovil
Center za prostorske študije. Opravljal
je funkcijo pomočnika direktorja za
mednarodno sodelovanje, od leta 1999
do 2000 pa je bil namestnik direktorja
ZRC SAZU. Predaval je na Oddelku za
arheologijo, Oddelku za geodezijo in
Oddelku za obramboslovje na Univerzi
v Ljubljani ter na številnih drugih univerzah v tujini.
Leta 2000 je bil imenovan na mesto dr-
Vedno si rad prihajal v Brezovico, rojstni kraj tvojega očeta. Si še vedno navezan na vas, potok, pokrajino?
V Brezovico že od otroštva rad zahajam. Ljubi so mi spomini, ko smo z dedom grabili seno in se potem na vozu
peljali v domačijo ali ko smo jeseni obirali sadje in kuhali slivovko. Prav rad se
spominjam tudi pogovorov z vaščani,
še zlasti s prvimi sosedi domačije mojega deda: Fjaškotovim nonotom, strino, Danilom in Stojanom ter Šimčevim
Marjanom in Damjanom. Z družino in
prijatelji radi pridemo v vas, saj imam
občutek, da so tu moje korenine, ne glede na to, da je moj oče tu živel samo do
svojega štirinajstega leta, ko je šel v šolo
k teti v Trst. Ta občutek, da vem od kod
prihajajo moji predniki, da vem, kje so
živeli stoletja prej in kje so pokopani, se
mi zdi v tem hitrem in globaliziranem
svetu zelo dragocen. Navsezadnje tu
na Baču še živijo moj stric Ivan in teta
ter sestrični Ana Marija ter Damjana z
družino, ki jih občasno obiščem.
Prostega časa nimaš veliko. Kako ga
izkoristiš? Kakšne cilje imaš za prihodnost?
Prostega časa je vedno premalo, moram
pa priznati, da ga je zdaj, ko so otroci
malenkost večji in študirajo ali delajo,
dosti več kot takrat, ko sem se želel posvetiti tudi njim. Danes živimo prehitro, čez teden je dejansko samo služba
in morda kakšna ura prostega časa, ko
lahko berem ali se ukvarjam s športom.
Lažje zadiham ob koncih tedna, ki jih
ponavadi posvečam uživanju v naravi
in druženju s prijatelji ali družino. Na
srečo je Evropska komisija glede tega
dokaj urejeno delovno okolje, kar pomeni, da ko se dela, je delo zelo inten-
zivno, ko pa se delovni čas zaključi in
pride konec tedna, se to tudi spoštuje.
Glede ciljev za naprej pa je moj prvi cilj
najprej dobro opraviti delo na mojem
trenutnem položaju. Tu bom vsaj tri
leta, po tem obdobju pa naj bi šel nazaj
v Bruselj. S tem, v katerem generalnem
direktoratu bom takrat delal, se zdaj ne
ukvarjam.
Kako gledaš na razvoj naših krajev
(Občina Hrpelje - Kozina). Čemu bi
morali dati več pozornosti? Kako narediti Brkine uspešne?
Občina Hrpelje - Kozina ima tri pomembne priložnosti. Najprej prometna
infrastruktura. Občina leži ob avtocesti, na križišču cest Koper–Ljubljana
in Trst–Reka ter ob železniški progi.
Druga pomembna priložnost izhaja iz
bližine večjih mest: Trsta in Kopra. Tretja velika priložnost je prekrasna narava
in s tem povezano kmetijstvo, turizem
in podobno. Zdi se mi, da določene od
teh priložnosti že zelo dobro izkoriščate, morda pa ne vseh. Razvoj nekaterih
podjetij v industrijski coni je zavidanja
vreden. Predvsem se mi zdi, da bi se
dalo še ogromno narediti na področju
turizma. Občina ima prekrasno naravo,
ekološko pridelana hrana je povsod,
priložnosti za sprehode ali kolesarske
izlete je nešteto. Prebivalci večjih slovenskih mest in še zlasti Tržačani radi
zahajajo v te kraje, kar nekaj turističnih
kmetij in gostiln to dejstvo zelo dobro
izkorišča. Priložnosti pa je še ogromno.
Prav zato me je lani neprijetno presenetil upor proti turistom, ki so po gozdovih nabirali gobe in kostanj. To, da
ljudje prihajajo v te kraje, pomeni, da
so jim všeč. Morali bi najti primerne
načine, da bi jih še bolj pritegnili, da bi
ostali več časa, prespali, si ogledali tudi
kulturne in naravne znamenitosti, kupili lokalne izdelke, ne pa da jih podimo.
Za podporo občinam pri uresničevanju
njihovih strateških ciljev so na razpolago tudi evropska sredstva. Izpostavljam
predvsem sredstva kohezijskega sklada,
ki so namenjena odpravljanju razvojnih
razlik znotraj Evropske unije, Evropski
socialni sklad, ki je namenjen zagotavljanju boljših zaposlitvenih možnosti
prebivalcev EU, sredstva v okviru sku-
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
pne kmetijske politike za razvoj podeželja in podobno. Poleg tega je preko
javnih razpisov programa Obzorje 2020
na razpolago tudi denar za raziskave in
inovacije, preko Inštrumenta za povezovanje Evrope (CEF) so namenjena
sredstva za razvoj prometne, energetske
in digitalne infrastrukture ipd. Nenazadnje pa so zdaj na voljo tudi finančni
inštrumenti za spodbujanje naložb in
javno-zasebnih partnerstev v okviru
naložbenega načrta za Evropo, ki je v
dobrih dveh letih delovanja spodbudil
že za več kot 168 milijard evrov naložb
po Evropi. Med drugim naložbeni načrt za Evropo podpira tudi delovanje
malih in srednje velikih podjetij, slovenska podjetja pa lahko te priložnosti
izkoristijo preko Slovenskega podjetniškega sklada.
Zoran, kako se je začela tvoja poklicna pot v Evropski komisiji? Katere
funkcije si opravljal, kako si se kot
Slovenec znašel v evropskem centru
moči in odločanja. Kaj ti je bil največji izziv? Nekateri navajajo, da si med
10 najbolj vplivnimi osebami EU.
Da bi bil med desetimi najbolj vplivnimi osebami v EU vsekakor ne drži,
sem pa enajst let bil od Slovencev najvišji uradnik v Evropski komisiji. Do
zaposlitve v Evropski komisiji sem
prišel preko javnega razpisa takoj po
vstopu Slovenije v EU maja 2004. V takratnih novih državah članicah EU so
iskali nove uradnike za različna delovna mesta – od tolmačev in prevajalcev,
asistentov, uradnikov pa vse do vodilnih delovnih mest. V tistem času sem
bil državni sekretar za znanost in sem
sodeloval v pogajanjih za vstop Slovenije v EU. Že kot znanstvenik pa tudi
kot politik sem prišel do spoznanja, da
je povezovanje znotraj Evropske unije
nujno. Ne gre za to, da bi bila Slovenija
majhna, temveč predvsem za to, da so
vsaka zase posamezne evropske države premalo pomembne v primerjavi z
ZDA, Japonsko, Rusijo ali hitro rastočimi državami. Samo združeni smo lahko
močni in uspešni v svetu.
Prijavil sem se na razpis in v zelo ostri
konkurenci sem bil izbran. Prvih enajst
let sem bil namestnik generalnega direktorja, najprej za znanost in pozneje
za informacijsko družbo. To konkretno
pomeni, da sem imel »pod sabo« tudi
do 2 tisoč uradnikov in da sem v določenem obdobju upravljal nekaj milijard
evrov proračuna letno. Delo v Evropski
komisiji je zahtevno, ponavadi se dela v
angleščini in francoščini, dela se veliko
in dobro. Seveda ima delo v večkulturnem okolju svojevrstne izzive, saj je treba upoštevati medkulturne razlike.
Kot rečeno, sem vodil zelo veliko ljudi, vseskozi pa sem se moral zavedati,
da lahko uspešno dosegam zastavljene cilje glede razvoja novih politik ali
uspešnega upravljanja proračuna samo,
če uspešno delam s svojimi podrejenimi. Kot vodja si lahko uspešen samo,
če razumeš sodelavce, jih spodbujaš
k ustvarjalnemu delu in jih ustrezno
vključiš v vse postopke.
Kakšna je tvoja naloga kot vodje
Predstavništva Evropske komisije v
Sloveniji?
Kot vodja usmerjam razmeroma majhno ekipo 15 sodelavcev na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji.
Naša vloga je podobna nalogam veleposlaništev, predstavljamo namreč nekakšen most med Brusljem in Slovenijo. To pomeni, da v Bruselj poročamo
o aktualnem dogajanju v Sloveniji, še
posebej pa o tematikah z evropsko dimenzijo. Hkrati pa v Sloveniji sodelujemo z različnimi deležniki na področju
evropskih politik ter jim med drugim
predstavljamo in razlagamo odločitve,
stališča Evropske komisije. Veliko sodelujemo z vlado, obema domovoma parlamenta, socialnimi partnerji pa tudi z
lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom
in nevladnimi organizacijami. Na voljo
smo tudi občanom za kakršnekoli odgovore na vprašanja v zvezi z evropskimi politikami. Seveda se zavedamo, da
zgolj prisotnost v Ljubljani ni dovolj,
zato imamo po vsej Sloveniji vzpostavljeno mrežo devetih informacijskih
točk Europe Direct – med drugim ena
deluje v Kopru in ena v Novi Gorici.
Morebitna vprašanja lahko državljani
zastavijo tudi na brezplačni telefonski
številki 00800 6 7 8 9 10 11.
| MED LJUDMI | 25
Kakšni so glavni izzivi EU in kako vidiš Slovenijo?
Evropska unija je v zadnjih letih šla
skozi velike preizkušnje. Začelo se je s
finančno krizo leta 2008, ki se je razrasla v gospodarsko in socialno krizo,
nato pa je sledil velik begunski in migrantski val. V vseh teh krizah se je
jasno pokazalo, da nimamo ustreznih
vzvodov za reševanje problemov na
skupni, evropski ravni. V praksi se je
izkazalo, da ko nam gre dobro, odlično
sodelujemo med sabo, ko pa se soočimo s težavami, še vedno prevladuje logika, da države delujejo predvsem glede
na svoje partikularne interese. To se je
jasno pokazalo v primeru migrantske
krize. Nekatere države članice EU so
zaprle meje, nekatere so nasprotovale
solidarnostnim načelom pri delitvi bremena pri sprejemu in oskrbi beguncem
in podobno.
Ni ustrezno, da države sprejmejo samo
tiste odločitve , sprejete na ravni EU, ki
jim ustrezajo, druge pa zavračajo. Na
to je že večkrat opozoril tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude
Juncker. Kot je dejal, nimamo dovolj
evropskosti v naši uniji in nimamo
dovolj unije v naši evropskosti. Na institucionalni ravni je torej treba krepiti
sodelovanje držav članic in povečati raven skupnega odločanja ter tudi s tem
povezanih odgovornosti za izvajanje
sprejetih sklepov.
Slovenija je zelo pomembna članica EU.
Pomembna je predvsem zato, ker je zelo
proevropska, kar pomeni, da aktivno
zagovarja svoje interese, sprejete sklepe na ravni EU pa odgovorno izvaja.
Poglejte, Slovenija je v najbolj povezanem delu EU, saj je ena od devetnajstih
držav članic s skupno evropsko valuto.
Je tudi v schengenskem območju brez
notranjega mejnega nadzora. Slovenija
zna izkoriščati skupni evropski gospodarski prostor, potenciali za nadaljnji
razvoj pa so še veliki, še posebej v obmejnih območjih, kamor sodi tudi vaša
občina. Seveda bi si želel tudi več skupnega delovanja v Sloveniji in manj delitev po različnih vzorcih. Tako bi lahko
bili še boljši in uspešnejši.
Kako gledaš na nadaljnji razvoj EU?
Evropska unija je ne glede na izzive, s
katerimi se sooča, še vedno najboljše
mesto za življenje na svetu. To je dejstvo. Živimo zdravo in varno ter v lepem okolju. Kakovost javnih storitev je
26 | MED LJUDMI |
visoka, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in enakost niso nikjer na
svetu na tako visoki ravni.
Evropsko gospodarstvo je največje gospodarstvo na svetu, skupaj smo gospodarsko večji od ZDA in skoraj dvakrat
večji od Kitajske. Pa vendar, ob tem, ko
se soočamo z novimi izzivi, vidimo, da
se na ta dejstva pozablja. Moramo se
dogovoriti, kako se bomo skupaj soočali z begunci ter migranti, kako se bomo
gospodarsko razvijali ter tudi, kakšen
socialni model želimo imeti v Evropi.
Obstajajo različni pogledi o tem, ali bi
morali imeti več odločanja na evropski
ravni, kar bi nujno pomenilo, da bi morale države nekatere svoje pristojnosti
prenesti na Bruselj. Teh različnih pogledov nas ne sme biti strah. Ne smemo
pristati na to, da bi iskali poenostavljene odgovore, ki bi na videz dali hitre in
učinkovite rešitve, hkrati pa bi zanemarili vse dimenzije izzivov, s katerimi se
soočamo. Populizem je lahko na kratek
rok zanimiv, saj se zdi, da lahko hitro
reši vse probleme. Dejansko pa je na
dolgi rok uničujoč, saj problemi pri površnih rešitvah ostanejo in se po določenem času vrnejo še večji.
Prepričan sem, da je za Slovenijo član-
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
gospodarstvo. V vseh postopkih lahko tako ali drugače sodelujemo, lahko
podajamo pobude ali prek svojih predstavnikov vplivamo na demokratične
odločitve. Evropa smo torej mi vsi.
stvo v EU nekaj najboljšega, kar smo
dosegli. Moramo pa izkoriščati vse možnosti, ki jih članstvo v Uniji ponuja, in
hkrati aktivno sodelovati v usmerjanju
njenega nadaljnjega razvoja. Svoja mnenja moramo prenesti svojim poslancem
bodisi na državni ali pa evropski ravni,
se pogovarjati na lokalni ravni in tudi
širše. Evrope tudi ne smemo dojemati
kot nekaj, kar je tam daleč, v Bruslju,
in kjer se odloča o zadevah, ki tako ali
drugače vplivajo na naša življenja ali na
Krožna božičnica v
Mihelah
Letos je tako kot že vrsto let zapored v naši občini v januarju
zazvenela krožna božičnica, tokrat v cerkvi v Mihelah.
V organizaciji Moškega pevskega zbora Slavnik in krajanov
vasi Mihele, Nasirec in Krvavi potok smo bili na zadnjo soboto v januarju priča prijetnemu popoldnevu polnemu lepih
božičnih napevov in tako zaključili božično obdobje par dni
pred svečnico. Nastopili so cerkveni pevski zbor iz Brezovice pod vodstvom Bogdane Hrvatin, na orgle sta igrali Urška
Vitez in Andreja Tomažič Hrvatin. Naslednji so nastopili gostje iz Krasa, in sicer Mešani pevski zbor Sežana, zaključil pa
je domači Moški pevski zbor Slavnik, slednja dva pod vodstvom Andreje Tomažič Hrvatin. Uvodoma je nastopajoče in
poslušalce pozdravil domači župnik Iztok Mozetič. Program
je z izbranimi besedami povezala Kristina Gustinčič.
Koncert so zaključili s skupnimi pesmimi, kjer so se nastopajočim pridružili tudi poslušalci in tako na najbolj slovesen
način zaključili prijetno druženje v mihelski cerkvici. Pesem
se tam ni zaključila, saj so se ob dobrotah, ki so jih pripravili
organizatorji in domačini, še poveselili, poklepetali in skupaj
prepevali.
N.M.
Kaj bi svetoval mladim, ki šele začenjajo poklicno pot?
Težko vprašanje, še zlasti zato, ker je danes brezposelnost med mladimi še vedno visoka. Zelo težko mi je, ko vidim
mlade, ki bi radi delali, pa ne najdejo
dela. Pa vendar, na delo se pripravljamo
že pri izbiri šole ali študija in pomembno je, da se lotijo študija, ki jih zanima.
Cilj je, da bi po zaključku šolanja dobili
delo, ki jih bo veselilo. Ni pomembno,
ali imaš poklicno šolo ali univerzitetno
izobrazbo, važno je, da imaš delo, ki te
osebno izpolnjuje in ga boš zato z veseljem opravljal. Vsako delo je pomembno, opravi pa ga kar najbolje. Poklicne
poti pa se na dolgi rok ne da načrtovati
in upravljati. Delaj tako, kot najbolje
znaš, misli pri delu in bodi ustvarjalen.
Zoran, hvala za intervju. Ponosni smo
nate. Želimo ti še veliko uspehov na poklicni poti.
Robert Kastelic, občinska uprava
Vljudno vabljeni na
predstavitev knjige
Češnje - bele in rdeče
avtorice Tanje Tuma,
v soboto, 11. marca, ob 18h,
v dom na Tatrah.
Kulturni program:
Folklorna skupina Brkini
in Kvintet Utrip.
Občina Hrpelje – Kozina,
ZZB za vrednote NOB,
Območni odbor Hrpelje –
Kozina, KS Tatre in
LD Materija
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
TRIJE KOLA»KI
Nova ponudba sladkih dobrot Petre Smrekar z Golca
Pred novim letom nas je z Golca razveselila vest, da se tam pečejo dobri
piškotki in raznorazne sladke dobrote. Ustvarjalko smo povprašali, naj se
nam pobliže predstavi.
Od kod ideja za peko?
Priznati moram, da se je ideja rodila dejansko iz potrebe, ko sem pred devetimi
leti iskala dietno torto za najstarejšega
sina, ki je bil takrat alergik na mlečne
beljakovine in jajca. V tistih časih ni
bilo veliko ponudbe takih izdelkov in
nezaupanje je vodilo v iskanje drugih
možnosti. Iz obupa in velike želje, da bi
ga lahko vsaj za rojstni dan sladko presenetila, sem pričela ustvarjati najrazličnejše tortice. Prvi je sledila druga, drugi
tretja, nato še novi okusi ... Torte so me
povsem očarale in so postale del mojega
življenja.
Imate izkušnje tudi že od prej? Ste hodili v slaščičarsko šolo?
Moje prvo izobraževanje iz slaščičarstva
sega v december 2012, ko sem se udeležila delavnice v slavni akademiji Boscolo
Etoile v Italiji na temo poročnih tort, ki
jo je vodila Alessandra Frisoni. Izobraževanje je bila nedvomno ena najlepših
izkušenj v mojem življenju in je z obilico
praktičnih nasvetov preseglo vsa moja
pričakovanja. Želela sem se preizkusiti
v tem čudovitem svetu tort in narediti
naslednji korak. V letu 2013 sem odprla
mikro podjetje, Trije kolački, Slaščičarstvo Petra Smrekar. Sledila sem svoji želji
po ustvarjanju in si s torto za torto nabirala dragocene izkušnje. Nisem iskala le
dela, temveč možnost ustvarjanja in presenečanja tako sebe kot okolice. Kasneje
sem se udeležila še nekaterih slaščičarskih delavnic o izdelavi potic ter malih
sladic in tort. V lanskem letu pa sem si
tudi uradno pridobila naziv slaščičarke
na BIC Ljubljana.
Predstavite nam svojo ponudbo. Ali
se pri vas dobijo tudi torte in aranžirane sladke dobrote?
Svojim strankam lahko ponudim individualno sladico oz. torto, pripravljeno po
njenih željah, tako po videzu kot okusu. Pripravljam zgolj sveže pecivo, med
katerim naj izpostavim torte, potice in
torte, prilagojene posebnim prehranskim
potrebam. Med mojimi sladicami lahko
najdete tudi najrazličnejše pite in ostalo
drobno pecivo. Vedno stremim k svežim in najboljšim sestavinam, četudi
so cenovno manj ugodne. Izogibam se
vsem aditivom in vnaprej pripravljeni
hrani. Barvila uporabljam zgolj pri
dekoraciji. Lahko povem, da mi je v pre-
teklosti bolj pomenil
videz končnega izdelka, danes pa me bolj
prepričajo okusi in
veličina preprostega
videza.
Glede okusov se rada
popolnoma prilagodim željam stranke,
najbolj iskani pa so
čokoladno-lešnikovi
okusi, za najmlajše
nekoliko nežnejši čokoladni okusi (kinder) ter za ljubitelje
sadja vedno priljubljeni gozdni sadeži z
desertno limonino kremo.
Kje se vas dobi? Je možna tudi dostava?
Dobite me na novem domačem naslovu,
na Golcu 55, kjer sem si uredila malo
slaščičarsko delavnico. Prostor je zaenkrat primeren zgolj za pripravo slaščic in
prevzem, zato žal zaenkrat še ne ponujam streženih tortic na kose. Zavedam
se, da sem za nekatere mogoče nekoliko
oddaljena, zato ponujam tudi dostavo v
okolico Kopra, Kozine in Ilirske Bistrice.
Slaščičarstvo mi pomeni res veliko. Všeč
mi je, da se lahko izrazim na tisoč in en
način, prinaša mi toliko prijetnih trenutkov, občutkov umirjenosti, zadovoljstva
| MED LJUDMI | 27
Kontakt:
Trije kolački, Petra Smrekar s.p.
Golac 55, 6243 Obrov
T: 031 683 638
E: [email protected]
Web: https://smrekarpetra.wixsite.com/
trijekolacki
in sreče. Četudi
sem kdaj utrujena in izčrpana
od dela, mi končni izdelek in zadovoljna stranka
vedno pričarata
nasmeh na obrazu.
Presrečna
sem, da lahko
počnem nekaj,
kar me veseli. Če
iščete nepozabne
sladice in peciva
za
pomembne
dogodke ali pa bi
se preprosto radi
posladkali, vam z veseljem ustrežem.
Srečno na poslovni poti!
Ester Mihalič
Urnik: Sladice pripravljam vse dni v
letu. Za torte zahtevnejših dekoracij
priporočam, da me pokličete vsaj teden prej, sicer pa tri dni pred želenim
terminom dostave. Torte pripravljam
sama in jih zato lahko pripravim le
določeno število – lahko se zgodi, da
zaradi prezasedenosti naročila ne morem sprejeti. Priporočam, da si termin
rezervirate čim prej.
28 | ŠPORT |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
KK BUSHI DEJAVNI IN USPEŠNI - ČESTITKE!
28. in 29. januarja je v Celju potekal licenčni seminar JKA
Slovenije,ki ga je vodil mojster Kurihara Kazuaki,večkratni
japonski in svetovni prvak. Seminarja so se udeležili tudi
nekateri člani KK Bushi iz Divače. Mojster Kurihara je na
treningu posvetil veliko pozornosti uporabi zadnje noge in
bokov pri osnovnih tehnikah,dogovorjenem kumiteju in katah: H1–H5,Tekki Shodan, Jion, Kanku Sho in Sochin.
V začetku februarja so najmlajši člani in članice,ki pod mentorstvom Nike Frank in njenega pomočnika Staša Korva pridno trenirajo v OŠ DBB Hrpelje, prvič opravljali izpite za pasove – 10. KYU. Pri tem je bilo uspešnih vseh 20 kandidatov,
ki so za potrditev svojega karate znanja prejeli tudi diplomo.
12. februarja nas je že čakalo državno prvenstvo v Celju, na
katerega smo se tekmovalci skupaj z nekaterimi starši odpravili z avtobusom. Izkupiček je bil zelo uspešen, poleg posamičnih medalj po kategorijah smo kot klub prejeli še pokal
za skupno 3. mesto v preteklem letu v pokalnem seštevku,
članica Nika Frank pa pokal za 1. mesto – članice absolutno.
Najboljši posamični rezultati po kategorijah na DP 2017 JKA
Slovenije:
KATA: 1. mesto: Nika Frank (članice A)
2. mesto: Naaya Čok Valenčič (malčice C), Žan Benčič (najmlajši C)
3. mesto: Matej Enci (kadeti A), Filip Spasovič (najmlajši C),
Lara Ferjančič (st. deklice B)
KATA EKIPNO: 1. mesto: Staš Korva, Matej Enci in Anže
Tavčar (Sk. 2-m)
KUMITE: 1. mesto: Anže Tavčar (st. dečki)
2. mesto: Staš Korva (kadeti), Nika Frank (članice)
KIHONIPPON KUMITE: 3. mesto: Nika Tavčar (ml. deklice)
Uspeh so s četrtim mestom zaokrožili še Aleksej Skok (kata
ml. dečki) ter Elena Prodan, Giorgia Prodan in Veronika Cetin (kata ekipno Sk. 1-ž).
Iskreno čestitamo vsem tekmovalcem!
OSS, UO KK Bushi
BrkinSki aktivno na smučeh
V torek, 7. februarja, smo organizirali izlet na nočno smuko
na Sveto Višarje. Na izlet nas je odšlo okoli 40. Smučali smo
na najlepše osvetljeni progi v tej italijanski regiji, na kateri
tudi dekleta tekmujejo v svetovnem pokalu v hitrih disciplinah, tako da je bilo smučanje prav posebno doživetje. S seboj smo imeli tudi pravo skupino godcev, saj so nas s tremi
harmonikami, kitaro in bobni zabavali na poti nazaj, da nam
ni bilo dolgčas. Po vrnitvi nas je v baru V8 čakala pogostitev
s pasuljem in narezkom. Izlet smo lahko podaljšali pozno v
noč, saj je bil naslednji dan praznik.
18. februarja smo na Piancavallu zaključili s šolo smučanja.
Vsi tečajniki so bili nagrajeni z diplomami in praktičnimi nagradami. Starši so poskrbeli za sladko pogostitev in vsi smo
bili na koncu ponosni na opravljeno delo.
Prav poseben izlet pripravljamo v začetku marca (4. ali 11.
marec?), ko bomo z glasbeno skupino in z odprto kuhinjo
poskrbeli za nepozaben zaključek uspešne sezone na samem
smučišču.
Ekipa BrkinSki
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
| ŠPORT | 29
Letos obeležujemo 20 let, odkar smo se v januarju 1997 prvič
zbrali ljubitelji planin iz naše občine in ustanovili planinsko sekcijo, nato pa še leta 2002 Planinsko društvo Slavnik. V petek, 17.
februarja, smo imeli redni in volilni občni zbor v Vaškem domu
Hrpelje. Vse smo pripravili, kot da se ga bo udeležilo vseh 90
članov, a si je čas vzela le četrtina. Z obiskom so nas počastili
predsednik OPD Koper in predstavniki PD Postojna in PD Sežana. Pregledali smo opravljeno delo v preteklem letu, porabo
finančnih sredstev in bilanco. Volili smo vodstvene organe društva z le nekaj novimi obrazi. Potrdili smo programe vodniškega, mladinskega in markacijskega odseka ter društva s finančnim načrtom. Po končanem uradnem delu smo v sproščenem
druženju izmenjavali mnenja in informacije.
Vsem, ki ste bili zadržani, smo na razpolago vsak četrtek od 18h
do 19h v Vaškem domu Hrpelje, kjer lahko poravnate članarino
in dobite vse informacije o pohodih, poteh, planinski opremi …
Vabljeni!
Vojko Dobrila
Foto: Pohod ob slapovih Mirne
ATLETI PRIHODNOSTI
12 ur treninga na dan v nabito polni dvorani. Ne, to ni košarka ali nogomet, govorimo o tako imenovanih “Cyber
Athlets”, ki tekmujejo v videoigrah.
Kdo bi si upal napovedati, da bodo igralci videoiger napolnili
olimpijski stadion za nogomet v Koreji. Približno 40.000 ljudi si je ogledalo finale svetovnega prvenstva v igri League of
Legends na stadionu v Seulu ter dodatnih 32 milijonov prek
spleta. Če primerjamo številke, enakega leta si je NBA finale
ogledalo približno 26 milijonov.
Kaj sploh je eŠport?
eŠport opisuje tekmovalno igranje videoiger. Je šport, kjer
atleti igrajo v virtualnem svetu. Večina ljudi še vedno trdi,
da eŠport ni tradicionalni šport. Čeprav ni enake telesne aktivnosti kot pri večini športov, so vsi drugi dejavniki enaki.
eŠport ima svoje lige, ekipe, navijače, gledalce, stave, evente
in ostale dejavnike. Nato se lahko vprašamo: če eŠporta ne
bi uvrstili med tradicionalne športe samo zaradi »ne velike«
telesne aktivnosti, kako lahko v to kategorijo uvrstimo na
primer šah, poker, hitrostno zlaganje kozarcev …?
Denar
Trenutno se v eŠportu obračajo ogromne vsote denarja.
Igralci so plačani povpračno 200.000 USD na leto, seveda
pa so med njimi tudi zvezdniki, ki zaslužijo do 1 milijona.
Vsaka ekipa ima večje število sponzorjev, kjer pridobijo ta
denar in seveda nagrade s turnirjev. Eden večjih sponzorjev
Coca-Cola se je odločil sponzorirati eno izmed iger in prekiniti sponzorstvo Super Bowla v ZDA. V zadnjem času pa
zabeležimo vedno več tradicionalnih športnikov, ki so pričeli
vlagati denar v to panogo. Trenutno najbolj priljubljena igra
je League of Legends, ki jo igra na dan približno 30 milijonov
ljudi in letno zasluži približno 1,6 milijarde dolarjev. To je le
drobtinica, če pogledamo, da so vse digitalne igre v letu 2015
zaslužile približno 61 milijard dolarjev, kar je več kot filmska
industrija.
Twitch.tv
Twitch je spletna stran, ki vsakemu posamezniku omogoča,
da prenaša v živo svojo igro, ki jo igra, in za vsakih 1000
gledalcev prejme določeno vsoto denarja. Spletna stran
ni plačljiva in jo lahko uporablja prav vsak, ne glede, kje
se nahaja. In tu ima eŠport prednost pred televizijo, ki ne
omogoča gledanja tekme v vsaki državi.
eŠport v Sloveniji?
Pri nas še nismo prišli do take razvitosti, saj zakonodaja tega
še ne omogoča, ampak vseeno imamo pri nas nekaj manjših
dogodkov, kjer se tekmovalci lahko pomerijo med sabo. Ena
večjih organizacij je Spid.si, ki je lani na Gospodarskem razstavišču organizirala največje tekmovanje doslej pri nas, ki se
ga je udeležilo več kot 300 tekmovalcev. Trenutno pa imamo
tudi dva profesionalna igralca, ki lahko živita od eŠporta. To
sta Mihael “Mikyx” Mehle, ki igra pri ekipi Splyce in se je lani
uvrstil na svetovno prvenstvo, in Ambrož “Phaxi” Hren, ki se
je letos pridružil ekipi Roccat.
Prihodnost eŠporta je svetla. Če samo pogledamo, kako strmo rastejo številke, morda ne bomo samo enkrat letno spremljali razprodane arene, temveč vsak teden.
Žan "Shokugeki" Zupančič 30 | ŠPORT |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
BRON SLOVENSKE ROKOMETNE REPREZENTANCE
na SP 2017 odmeva tudi pri nas
pripravljen za take 'psihične napore'. Mislim, da so bili sodniki
pripravljeni, saj večjih pripomb na prvenstvu ni bilo. Moti me
le to, da so isti štirje pari, ki so sodili četrtfinalne tekme, sodili
tudi polfinali in tekmi za bron in zlato. To pomeni, da se je
krog sodnikov, ki lahko sodijo odločilne tekme, zmanjšal, kar
pa vsekakor ni bil cilj vodilnih mož sodniške organizacije.«
DOMEN MAKUC
Ob zgodovinskem uspehu naše slovenske reprezentance
na svetovnem prvenstvu v rokometu v Franciji smo Janija
Likavca, Petra Ljubiča in Domna Makuca prosili za njihove komentarje: ali so spremljali tekmo, kako so jo doživljali in kako komentirajo veliki uspeh.
JANI LIKAVEC
»Celotno prvenstvo sem spremljal, še posebno našo reprezentanco. Že pred našo tekmo
s Katarjem sem doma rekel, da bomo Hrvatom vzeli bronasto medaljo. Francozi imajo
namreč res dobro, močno ekipo in so zasluženo prvaki. Seveda, da je žoga okrogla in
je vsaka tekma poglavje zase, pa vendar.
Tekme s Hrvaško pa so bile tudi v moji karieri nekaj posebnega. In tudi ta je v meni zbudila spomine in
čustva, ko smo Hrvatom speljali uvrstitev na OI 2000. Nočem
izpasti »pameten po bitki«, ampak dejstvo je, da dokler smo
igrali na »njihove note«, nismo imeli možnosti. Ko so fantje
začeli igrati tako, kot znajo, kot so igrali skozi celotno prvenstvo, ni bilo nobenega dvoma več. Čutiti je bilo željo, srčnost ter
medsebojno zaupanje in energijo v ekipi.
Fantom in celotni ekipi iskreno privoščim medaljo. Na sprejemu v Ljubljani sem čutil ponos Slovencev, a hkrati vem, da
bodo cilji in apetiti javnosti sedaj seveda zrasli. Verjamem pa,
da slovenski rokomet zmore tudi to!«
PETER LJUBIČ
»Seveda sem spremljal SP, kolikor sem ga
pač uspel. Obenem sem bil tudi v stiku z
nekaterimi sodniškimi pari, ki so tam sodili. Kako bi komentiral razplet? Za Francoze
sem bil prepričan, da bodo prvaki. Imajo
ekipo, ki je res vrhunska, poleg tega pa so
igrali pred domačimi gledalci … Presenečenje pa so predstavljali Norvežani in prav tako naši. Tam sem
pričakoval druge reprezentance. Še enkrat se je izkazalo, da se
lahko karte kar dobro premešajo v tekmah na izpadanje. Naši
so to odlično izkoristili in vzeli tisto, kar jim je »fortuna« ponudila. Ob tem pa so pokazali nekaj, kar do sedaj niso še nikoli,
bili so pravi v pravem trenutku in borili so se tudi, ko jim je
voda krepko tekla v grlo. To je bil recept za uspeh! Ob tem bi
jim še enkrat čestital!«
Kako ocenjujete delo svojih kolegov sodnikov?
»Kolikor sem uspel videti, je bilo sojenje dobro. Pritisk na sodnike je na takih tekmovanjih velik in treba je biti resnično
»Seveda sem spremljal SP, tako kot vse, tudi
tekmo s Hrvaško. Tekmo sem si s soigralci
ogledal prav na Hrvaškem, kjer smo bili ta
čas na turnirju. V slovenski uspeh na tem
prvenstvu sem verjel že od samega začetka.
Ta uspeh, ki ga je pomlajena ekipa dosegla,
je enostavno neprecenljivo neverjeten.«
Zbrala Ester Mihalič
NIA
vadba
Po uspešnem dnevu
odprtih vrat v vaškem
domu v Slivju v naši občini vadba NIA združuje
in povezuje vedno več
ljudi, ki si želijo narediti
nekaj več zase.
Vadba NIA nam omogoča izražanje sebe skozi glasbo in gibanje, spodbuja nas, da
pokažemo svojo pravo naravo – igrivost, energičnost,
nežnost, strast, hvaležnost, ljubezen … Pomaga nam
dvigniti samozavest, vzpostaviti harmoničnost v gibanju
in znotraj nas, prav tako nam pomaga odpraviti stres in
jezo ter nas pripravi do tega, da najdemo svoj notranji
mir. Preko tehnik samozdravljenja se obrnemo vase ter
se zavedamo in občutimo vse procese, ki se dogajajo
znotraj nas.
Z vadbo NIA delamo na telesu, umu, čustvih in duši.
Vsaka urica NIA vsebuje edinstveno kombinacijo 52
osnovnih gibov, ki ob skrbno izbrani glasbi optimizirajo
naravno gibanje telesa in obsegajo področje nog, trupa
in rok. Primerna je za vse starostne skupine, saj se izvaja
v 3 nivojih. Gre za telesu prijazno gibanje, kjer se intenzivnost giba prilagodi zmožnostim posameznika.
Vedno se nam lahko pridružite in poskusite tehniko
NIA. Prvi obisk je brezplačen.
Urnik vadbe NIA:
Vaški dom Hrpelje, torek in četrtek od 19.00 do 20.00
Vaški dom Rodik, torek od 20.30 do 21.30
Vaški dom Slivje, četrtek od 20.30 do 21.30
Več o vadbi NIA tudi na: www.nia-slovenija.si
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
| ŠPORT | 31
PSIHOMOTORIČNE URICE ZA OTROKE
V januarju smo imeli preizkusno lekcijo psihomotorične vadbe za otroke. Zanimivo, bilo je kar nekaj obiska, vendar
pa nobenega vpisa, kljub temu da so
bili vsi otroci nad izkušnjo navdušeni ...
Razmišljala sem o razlogih za tako negativen odziv in neka vzgojiteljica me je
opozorila na pomen »psihomotorike«
v Sloveniji. Sama sem se izobraževala v
psihomotoriki v Italiji in Franciji, kjer
ima ta izraz čisto drugačen pomen. Psihomotorika je prišla v Italijo iz Francije
v 60. letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji ta izraz ni bil poznan oz. je bil v dometu stroke psihologov. Sčasoma se v
Sloveniji razvije psihomotorična vadba
(nemška šola), ki je področje specialne
pedagogike in je predmet dela z otroki
s posebnimi potrebami. Posledično torej starši ne bodo vpisali svojih otrok,
če je z njimi vse v redu in si želijo za
svoje otroke le »telovadbo«! Problem
je v tem, kar ponujam, in s predsodki v
zvezi z pojmovanjem področja.
Objavljam dve pričevanji staršev, ki so
pripeljali otroke na moje urice:
»Psihomotorične urice pod vodstvom
gospe Loredane Kralj smo začeli obiskovati, ko je najina hčerka imela 5 mesecev. Nad uricami smo navdušeni. Gospa
Loredana prostor zelo lepo opremi – všeč
so nam pripomočki in blazine/poligoni,
ki jih uporablja. Všeč nam je tudi sam
potek uric, z začetnim ritualom in končnim umirjanjem otrok. Psihomotorika
je hčerki pripomogla k boljšemu motoričnemu razvoju, poleg tega pa ji je bil
omogočen stik (socializacija) z ostalimi
otroki. Opazili smo pozitiven učinek psihomotoričnih vaj na proces učenja plazenja, kobacanja in kasneje hoje. Hčerka
je v bila pri gibanju veliko bolj stabilna
in samozavestna, padci so bili (in so)
zelo redki. Sedaj psihomotorične urice
obiskujemo 2. leto in najina hčerka je
nad njimi zelo navdušena.« Marjana
»Psihomotorika je enkratna izkušnja, ki
nas je zelo obogatila. Začela sem s sinom,
ki je bil takrat star eno leto in pol, sedaj
pa vadimo se z mlajšo hčerko. Ta vadba
je zanimiva, ker je celostna, to pomeni,
da upošteva vse vidike: motoriko, čustvenost, socialnost. Otroci razvijajo svoje
motorične spretnosti in pri tem premoščajo strahove, npr. pred višino, globino.
Obenem postajajo vse spretnejši. Naučijo se spoštovati določena pravila in rituale, npr. v uvodnem delu otroci sedejo
v krog, se pozdravijo in kaj povejo. Tako
razvijajo tudi govorne sposobnosti. Psihomotricistka vodi igre in vaje, vendar
tudi dopušča, da otroci svobodno izbere-
ZLMN
jo in predlagajo svoje ideje. Pri tem starši
bolje spoznamo lastnega otroka, mu veliko več zaupamo, saj se zavedamo, česa je
sposoben. To velja še posebno za prvega
otroka. Tudi končni ritual sproščanja je
zelo prijeten: med mehkimi blazinami se
z otroki crkljamo, poslušamo glasbo ipd.
Sin, ki je sedaj že skoraj šestletni deček,
to vadbo zelo pogreša«.« Ana
Zaradi šolskih počitnic je hrpeljska šola
od 27.2. do 3.3. zaprta, zato naše urice
v četrtek in petek tisti teden odpadejo.
Še vedno je možen vpis in dodatne informacije na: [email protected]
com
Loredana Kralj
HRPELJE - KOZINA 2016/17
RAZPORED TEKEM
ura
17.00
18.00
19.00
17.00
18.00
domači
gostje
nedelja, 22. januar 2017
za 5. mesto PREŠKI KLUB
3:0
polfinale FRIZERAJ
8:0
polfinale ŠRD VRHPOLJE
1 : 11
K'NT
JADRAN HK
RIBARNICA CERKVENIK
FINALE nedelja, 29. januar 2017
ŠRD VRHPOLJE
5:3
JADRAN HK
RIBARNICA CERKVENIK
2:1
FRIZERAJ
32 | MLADARIJE |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
RIBARNICA CERKVENIK PRVAK
PRVAKI ZLMN
ZLMN HRPELJE - KOZINA 2016/17
V razburljivi končnici so ribari uspeli
ubraniti rezultatsko prednost. Ilirskobistriški frizerji (Frizeraj) niso uspeli
v izteku tekme s kazenskim strelom
(Ribarnica je izkoristila bonus 6 prekrškov) poravnati rezultata. V tekmi
za 3. mesto sta se pomerili pomlajeni
ekipi Jadrana in Vrhpolj. V lepi tekmi
sta se tekmeca nadigravala. Po enakovredni igri v 1. polčasu, so Vrhpoljci v
zadnjih treh minutah z zadetki Vasja
Kluna rešili tekmo v svojo korist.
Za najboljšega igralca lige je bil proglašen Tilen Kamenčič, za naj vratarja Jan Kraševec (oba Ribarnica Cerkvenik), naj strelec z 11 zadetki pa je bil Andrej Lukač
(K'NT). Na lestvici fair playa velja pohvaliti vse ekipe, saj nobena ni imela izključenega igralca. Pokal je osvojila ekipa Preškega kluba.
MOJA PRVA OSEBNA IZKAZNICA
IME IN PRIIMEK: Gabrijel Kovač
DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 17. 12. 2016, Postojna
DOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: 50 cm in 2660 g
STARŠA: Marinka Fabjančič in Andrej Kovač
DRUŽINA STANUJE V: Povžane
in
IME IN PRIIMEK: Neža Fabjančič
DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 5. 1. 2017, Izoli
DOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: 51 cm in 3460 g
STARŠA: Petra Fičur in Sandi Fabjančič
DRUŽINA STANUJE V: Povžane
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
Pri Biščevih v Povžanah imajo pestro zimo. Sonji in Ivanu sta se v veliko veselje in le nekaj dni
narazen rodila vnuk Gabrijel in vnukinja Neža.
Kulturnika in gasilca, sestra in brat, Marinka in
Sandi, sta si v rojstnem kraju ustvarila družini.
Tudi Gabrijelov oče Andrej je prostovoljni gasilec
v domačem Sv. Antonu. Njegova nečaka, Matija
in Živa, sta se rojstva bratranca zelo razveselila.
Nevesta Petra pa prihaja iz Kopra in okolico svojega novega doma pridno raziskuje z vozičkom.
Družinsko povezanost tako bratranec in sestrična
nadaljujeta, verjamemo, da bo v Povžanah zelo
igrivo, bodisi pri nonotu v delavnici, na matarski
pošti ali na in ob enem od jeklenih konjičkov, ki jih
pri družinskem podjetju »Avtoexpert« ne manjka.
Čez cesto pa stoji gasilski dom.
Gabrijelu in Neži želimo, da bi lepo korakala v
rasti, našima kulturnikoma Marinki in Sandiju pa
iskreno čestitamo k naraščaju tudi v uredništvu!
1999/00 PUNKSI
2000/01 VRHPOLJE
2001/02 PUNKSI
2002/03 PUNKSI
2003/04 VRHPOLJE
2004/05 VRHPOLJE
2005/06 ŠTUC
2006/07 ŠTUC
2007/08 AVTOSHOP
2008/09 ŠTUC
2009/10 TAXI KOBRA
2010/11 TAXI KOBRA
2011/12 /
2012/13 PIC. KUDRA
2013/14 MOTOKULTIVATOR
2014/15 NK JADRAN
2015/16 NK JADRAN
2016/17 RIBARNICA CERKVENIK
POZDRAVLJEN
I,
NOVOROJENČ
KI!
Dobrodošli,
GABRIJEL, NE
ŽA
VITA, UROŠ ,
in NIKA!
Če želite, da vaši otroci v življenju
uspejo, potrošite zanje dvakrat več
časa in polovico manj denarja. (H. Jackson Brown jr.)
MOJA PRVA OSEBNA IZKAZNICA
IME IN PRIIMEK OTROKA: Uroš, Nika in Vita Kastelic
DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 6. 12. 2016, Ljubljana
DOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU:
UROŠ: teža 1370 g, dolžina 42 cm
NIKA: teža 820 g, dolžina 35 cm
VITA: teža 1050 g, dolžina 38 cm
STARŠA: Martina Hrvatin in Peter Kastelic
DRUŽINA STANUJE V: Hrpelje
Kljub temu, da so se rodili veliko prej, trojčki že pridno rastejo. Vita je potrpežljiva, vedno počaka, Nika je navihana, se največ smeje, Uroš pa je zvedav, že
rad opazuje. Starša sta vedela za njihov spol že pred rojstvom in sta imena izbrala skupaj. Rojeni so bili s carskim rezom. Otroci ponoči pridno spijo, seveda z
vmesnim hranjenjem na 3 ure. Tudi čez dan veliko spijo, grejo pa tudi že na sprehod po Hrpeljah. Pri skrbi za dojenčke pridno pomagajo vsi bližnji. Ko so se
Uroš, Nika in Vita rodili, so bili seveda dlje časa v porodnišnici, tata in mama pravita, da so bili najbolj veseli, ko so prišli domov.
Pripravili: Ana Mavrič in Mateja Zadnik
| MLADARIJE | 33
eKras – SEŽANSKI EKONOMCI ZOPET ZLATI V TURIZMU
V sredo, 1. februarja 2016, so se dijaki
4. letnika programa ekonomski tehnik Šolskega centra Srečka Kosovela
Sežana udeležili 14. festivala »Več
znanja za več turizma«, ki ga že več
let organizira Turistična zveza Slovenije. S svojim projektom eKras so se
odlično uvrstili.
Festival je potekal v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Natur Alpe-Adria. Sodelovalo je 39
ekip iz Slovenije, Italije, BiH, Srbije in
Črne Gore. Tema letošnjega mednaro-
dnega tekmovanja je bila »POTUJEM,
TOREJ SEM«. Dijaki so do 13. januarja
oddali pisni del naloge in promocijski
spot. V sredo so svojo idejo predstavili
še na turistični tržnici. Vsaka naloga je
imela svojo stojnico, kjer so z različnimi načini promocije in animacijo privabljali obiskovalce ter jim predstavljali
svoj turistični proizvod.
Projekt z naslovom »eKras« je prejel
zlato priznanje in posebno nagrado
TZS – enodnevno doživetje v pustolovskem parku. Avtorji naloge so bili:
Vanesa Prelec, Lara Jankovič, Urška
Dolenc, Emanuel Kovačič in Žiga Merslavič pod mentorstvom prof. Mojce
Železnik Buda.
“Kras ima veliko turističnih privlačnosti. Kljub temu, da je turistična ponudba kar razvita, smo mi stopili korak
naprej in glede na razpis dobili zamisel,
kako vključiti e-vodiča v slovenski turizem. Naš turistični proizvod so interaktivne table kot nadgradnja oziroma
nadomestilo za turističnega vodiča. S
tem turističnim proizvodom želimo
povečati število turistov na Krasu in
uvesti več digitalizacije in modernizacije v turizem. Vsebovale bodo informacije, ki so turistu potrebne za spoznavanje turistične destinacije. Na ta
način si bo turist lahko ogledal razne
znamenitosti, določil, kje se nahaja, si
organiziral prenočitve, dobil podatke
o restavracijah, prihajajočih dogodkih,
prevozih itd. Najbolj inovativen del table pa bo »selfie« kamera, s katero bo
turist posnel sliko in si jo posredoval
na elektronski naslov.“ je dejala Vanesa
Prelec, ena od avtorjev naloge.
Nalogo in video si lahko ogledate na
šolski spletni strani pod projektom
»Več znanja za več turizma 2017«.
Mojca Železnik Buda
Pepelka v KD Hrpelje
V soboto, 11. Februarja, smo si ogledali
baletno predstavo »Pepelka«, v izvedbi
Društva Ljubiteljev Baletne Umetnosti
Divača v sodelovanju z Društvom Baletnikov Slovenije.
Režiserka predstave, Ingrid Gregorič, je poleg klasičnega baleta v predstavo vključila elemente sodobnega
plesa, vizualne efekte, moderne glasbene vložke; gledalca pa v obujanje spomina na otroštvo in pravljico ponese
povezovalčev glas, ki nas s kratkimi
povzetki pospremi v pravljični svet. Pepelko je odplesala odlična Tara Ukmar, ki je s svojim izgubljenim čeveljcem očarala princa Richela Wielesa.
Koreografijo obeh glavnih junakov je
pripravil Tomaž Rode. Vlogi Pepelkinih polsester sta odplesali Rozalija
Kavčič in Katarina Juriševič, ki nas že
nekaj let navdušujeta v solističnih točkah baletnega društva. Siniša Bukinac,
asistent režije, se je na odru znašel v
vlogi mačehe. Glavna režiserka Ingrid
Gregorič je odplesala vilo. V baletni pravljici je sodelovalo preko
40 nastopajočih, po večini še osnovnošolcev, ki so v dobro uro trajajoči
predstavi navdušili občinstvo. Čestitke
vsem!
Povzeto po besedilu Vesne Vodnik
34 | MLADARIJE |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
ZAVESTNO STARŠEVSTVO
Člani Medobčinskega društva prijateljev mladine
Sežana in izvajalci programov za otroke so številni prostovoljci, ki prihajajo z različnih strokovnih
področij, s širokimi znanji, sposobnostmi, interesi
in poklicnimi izkušnjami, zato lahko veliko pripomorejo k uresničevanju bogatih prostočasnih programov za otroke in mladostnike. Svoj prosti čas
nesebično namenjajo neformalnim oblikam dela z
otroki, s svojimi znanji in izkušnjami pa lahko veliko pomagajo tudi mladim staršem na zahtevni poti
njihovega starševstva.
Predstavljamo vam našo dolgoletno članico, ki je v programih društva sodelovala pri izvedbi programov učne pomoči,
letovanj, delavnic, počitniškega varstva in predavanj, zadnje
leto pa veliko časa namenja objavljanju člankov na temo zavestnega starševstva.
Ana Pangos
Taša Cucek
Sem magistra zakonskih in
družinskih študij, specialistka
zakonske in družinske terapije po relacijskem družinskem modelu dr. Christiana
Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka
na Družinskem centru Sveta
Gora in v podružnici Koper.
Področja delovanja: delo s starši in otroki, igralna terapija, kjer
preko različnih tehnik pomagam otrokom, da pridejo v stik
s seboj, delo z družinami, posamezniki, ki se znajdejo v težavah
na področju motenj hranjenja,
delo z mladostniki itd. Na spletni strani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana
sem v letu 2016 začela z objavljanjem člankov na temo vzgoje.
Želela sem, da bi se o starševstvu začelo govoriti, predvsem pa
preoblikovati pogled na vlogo starša v današnjem času, ko je
veliko pritiskov in zahtev s strani družbe.
Nov pogled na družino, otroke in starše lahko prinese vam,
dragi starši, nove zahteve in pričakovanja, tako od družbe kot
tudi od vaše družine in otrok.
Tako smo se podali na novo pot starševstva, na pot zavestnega starševstva, kot smo ga poimenovali. S prebiranjem šestih
člankov, ki so bili objavljeni tako na spletni strani društva
MDPM: www.mdpm.si kot tudi na facebook strani, ste verjetno ugotovili, da ima ta »nov pogled« veliko opraviti z vami,
starši, in pravzaprav zelo malo z vašimi otroki.
Res je pomembno spoznanje, da starš vzgaja svoje otroke
tako, kot je bil sam vzgajan kot otrok. Vzorci se prenašajo iz
generacije v generacijo in se tako s prenosom samo še utrjujejo.
V prvem članku »Kako vzgajati otroke na način, da ste jim
starši v oporo?« smo spregovorili, v kakšnem vzdušju ste
starši odraščali in kako se sedaj ta vzgoja kaže v vzgoji vaših
otrok. Lahko ste strogi, tako kot so bili nekoč vaši starši, in
svojim otrokom postavljate visoke meje, sočutje pa se vam
mogoče zdi nekaj, kar ne prinese sadov, ampak samo razvajenost, ki je pa vi nikakor ne želite, saj to v življenju ne prinese
nič dobrega.
Spet drugi ste lahko ravno zaradi stroge vzgoje, ki ste je bili
deležni, sedaj do svojih otrok izredno sočutni in podporni in
je zato postaviti meje včasih zelo težko, če ne celo krivično do
vas in vaših otrok.
V drugem članku »Kako začeti z zavestnim starševstvom?«
smo spregovorili o tem, da je izrednega pomena, da sebi oz.
svojemu ravnanju začnete namenjati več pozornosti. Torej
kakšni ste vi kot starši, kakšen ton, besede, energijo uporabljate in kaj s tem sporočate svojim otrokom. Kako lahko z
vašo reakcijo svojega otroka »podprete« ali pa ga »zlomite«.
Vaši odzivi so izrednega pomena, od vas se otroci učijo, kdo
so, ali so ljubljeni in v vaših očeh vredni. Vi, starši, imate to
moč, da svoje otroke pripravite, utrdite in jih naučite ljubiti
same sebe.
Preko tretjega članka »Moč malih korakov na poti k zavestnemu starševstvu!« in četrtega članka »Pomembnost reakcij!« smo govorili o tem, kolikokrat na dan rečete otroku
NE ali DA. Kaj bi lahko starši s tem sporočali svojih otrokom,
preberite v članku, kjer je za lažje razumevanje opisan tudi
primer.
Našo pot smo nadaljevali s člankom o »Moči čustev!« in kako
se z njimi soočiti. Kaj pomeni čustvom dovoliti, da so del našega življenja, torej kako z njimi sodelovati, da nam življenje
obogatijo in ne hromijo. Čustva so še posebej strašljiva, ko so
vezana na vaše otroke, ki jih imate tako zelo radi. S primerom
za lažje razumevanje si boste več o tem lahko prebrali tudi
vi na spletni strani društva. V člankih so tudi naloge, vaje za
starše, ki vas bodo spodbujale, da boste aktivni in zavestni
starši, tako da boste prepoznavali čustva v sebi.
Nazadnje pa smo spregovorili še o povezanosti, ki je tako
pomembna za družino in odnose nasploh. Stopite na pot
zavestnega starševstva tudi vi! Letos to pot nadaljujemo z
novimi nalogami in temami, vezanimi na starševstvo. Začeli
smo igrivo, s člankom »Novo leto, novi začetki!«, nadaljevali
pa bomo s temami o ponavljanju, vztrajanju, igranju vlog in
ustvarjanju veščin za spoprijemanje v stiski, kako vaše notranje duševno stanje vpliva na vaše življenje navzven in o tem,
kakšno vlogo ima lahko tišina.
Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana zapisala
mag. Taša Cucek
Foto: Polona Makovec
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
Enkrat tistega dne se je zgodilo, ljubim te
takrat me prav nič ni zmotilo, ljubim te.
Takrat sem na voljo imela
prijetne ljubezni obilo, ljubim te.
Razmišljala sem le o tem,
kdaj se mi bo kaj zanimivega pripetilo, ljubim te.
Ko pa si mimo prišel,
se mi je pred očmi kaj hitro stemnilo, ljubim te.
Mogoče so bile tvoje prelepe oči
ali tvoje lepo izklesano telo, ki me je zaslepilo, ljubim te.
V trenutku, ko si me pogledal,
sem začutila, da med nama se nekaj je zaiskrilo, ljubim te.
Takrat vprašala sem se,
če se bo vse skupaj kdaj ponovilo, ljubim te.
Velikokrat se je to moralo zgoditi,
da si lahko zdaj najlepše trenutke deliva, ljubim te.
In zdaj si lahko tudi sanje,
skupaj kot Mila Kunis in Ashton Kutcher, zgradiva, ljubim te.
Skupaj zdaj združena kot eno
lahko najboljše čase preživiva, ljubim te.
Iz dneva v dan si lahko
po tihem, kar tako šepetaje govoriva, ljubim te.
| MLADARIJE | 35
»METULJČKI«
POBRATENI Z OTROKI
IZ MAKEDONIJE
Že drugo leto naš vrtec sodeluje v projektu »Sobivanje –
spodbujamo prijateljstvo«. Letos sodelujemo z vrtcema
iz naših pobratenih občin Doline in Novacev.
Naša skupina je navezala stike z vrtcem iz Makedonije.
Sodelovanje poteka preko pisem, risbic, posnetkov …
Otroci na ta način pridobivajo izkušnje o drugačnem jeziku, običajih, pisavi, veri … Istočasno spoznavajo svoj
kraj ter naše običaje in kulturo. Dandanes je povezovanje izven meja nuja, saj otroke s tem navajamo na drugačnost, medsebojno povezanost in gojenje prijateljskih
odnosov.
Otroci zelo radi sodelujejo pri projektu in komaj čakajo
pismo iz Makedonije.
»Metuljčki« z Zorico in Matejo
Ema Grmšek, 9. r
KULTURNI
DAN V VRTCU
V sklopu praznovanja kulturnega dneva nas je s
svojim obiskom razveselila priznana slovenska glasbenica Tinkara Kovač. Otrokom je na igriv način
predstavila svojo najljubšo prijateljico – flavto in
kitaro. Zapela nam je nekaj svojih uspešnic, otroke
je aktivno in zabavno vključevala v svoj program.
Vsi skupaj smo zelo uživali in upamo, da nas še kdaj
obišče!
Obiskala nas je tudi knjižničarka Patricija. Mesec
februar je mesec pustovanja in predstavila nam je
povest o Pustu in zakaj ga vsako leto praznujemo.
Če vas zanima, si slikanico sposodite v knjižnici
in jo preberite. Patriciji hvala za prijetno druženje!
Za enoto Hrpelje, Zorica Korošec
36 | MLADARIJE |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
OBISK S KITAJSKE PRI ZVEZDICAH,
»METULJČKIH« IN »SOVICAH«
Pri Zvezdicah, Sovicah in
Metuljčkih smo gostili prav
posebne učiteljice. Z nami
so ustvarjale Bei Bei in Dan
Dan, učiteljici s Kitajske,
ter ga. Tjaša Vilotič, prof.
kitajščine. Seznanile so
nas z nastankom kitajskih
pismenk ter nam povedale kitajsko legendo o letu.
Otroci so uživali v pisanju
kitajskih pismenk. Pisali so
s čopiči in črnilom iz oglja
na pravi rižev papir in šlo
jim je prav dobro. Imeli
smo se zelo lepo! Zahvaljujemo se učiteljicam za
obisk in popestritev naših
aktivnosti.
Tadeja Cizl
gazela
Vse, v kar verjamem – ni izgubljeno.
Vse, kar z veliko žlico zajamem – ni izgubljeno?
Vse, kar si močno želim
NI
in je všečno zame – ni izgubljeno.
Naj je dobro ali slabo,
IZ
morda kar mi srce vname – ni izgubljeno.
GUB
Naj se mi še tako vleče
kot jezik lame – ni izgubljeno …
LJENO
Tudi če se nečesa želim znebiti
kot podstrešje krame – ni izgubljeno.
In z upanjem in s stvarmi,
ki pustijo vtis name – NI IZGUBLJENO!
Enrik Ostrc
DOBRODOŠLI,
TROJČKI!
Vsakega naraščaja naših
sodelavk se zelo razveselimo,
ampak tokrat je veselje
trikratno. Sodelavka Martina
Hrvatin je postala ponosna
mamica trojčkom Viti, Urošu
in Niki. Novopečeni družini
želimo vse dobro!
Kolektiv Vrtca Hrpelje
| MLADARIJE | 37
VRTEC SEŽANA PREJEL NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE
≈JABOLKO KAKOVOSTI 2016«
Javni zavod CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) vsako leto podeljuje priznanja
in nagrade projektom, ki dosežejo kakovost na enem izmed sklopov aktivnosti:
• program Vseživljenjsko učenje – Leonardo da Vinci mobilnost,
• program Vseživljenjsko učenje – Erasmus Individualna mobilnost,
• program Erasmus+ – eTwinning,
• program Slovenski štipendijski sklad
EGP in NFM,
• evropsko jezikovno priznanje.
Nacionalna agencija CMEPIUS je
na podlagi zaključene projektne dokumentacije oz. vlog, prijavljenih na
poziv, najboljše projekte predlagala v
ocenjevanje zunanjim ocenjevalcem na
podlagi kriterijev kakovosti, ki sledijo
ciljem evropskih programov: upravičenost, vodenje, rezultati projekta, njegova trajnost, inovativnost in kreativnost.
Izbrani projekti predstavljajo primere
dobre prakse.
Nacionalno jezikovno priznanje 2016
v prioritetnem področju »Večjezične
šole/vrtci – sprejemanje raznolikosti«
je letos prejel tudi Vrtec Sežana.
Triletni inovacijski projekt Vrtca Sežana je pod okriljem Zavoda RS za
šolstvo v središče postavil otroka in
krepitev njegove sporazumevalne zmožnosti, senzibilnosti za večjezičnost
in medkulturnosti. Otroci različnih
narodnosti so se učili slovenščine kot
učnega jezika, hkrati pa so se skupaj z
večinsko populacijo učili italijanščine
kot sosedskega jezika. Vzgojitelji so se
pri tem posluževali različnih in inovativnih metod, kot je primer izmenjava
učiteljic Vrtca Sežana in vrtca v zamejstvu v Italiji ali pa vključitev prostovoljcev iz lokalne osnovne šole, ki
ZIMSKE RADOSTI
V VRTCU MATERIJA
Babica Zima je izpolnila obljubo, ki jo je dala Dedku
Mrazu, in nam nasula nekaj snega. Mi smo se njene
pošiljke zelo razveselili in neskončno uživali v igrah na
snegu. Naredili smo tudi nekaj poskusov s snegom in
ledom ter ugotavljali, kaj pospešuje njuno taljenje.
Ob kulturnem dnevu smo se pogovarjali o Francetu
Prešernu, jedli fige, poslušali Zdravljico in se preizkušali v risanju njegovega portreta.
Pravkar pa v našem vrtcu v obeh
skupinah potekajo predpriprave na pusta. Vsak dan se otroci
v pustnem kotičku preoblačijo v
različna oblačila, pokrivala …,
gneča je tudi v pustni maskirnici. Komaj čakamo, da pride pravi
pust.
Pozdrav iz Vrtca Materija!
Strokovne delavke vrtca
imajo priseljensko izkušnjo. V projekt
so se skozi različne dejavnosti aktivno
vključevali tudi starši. Skozi kolegialno,
medvrstniško in medgeneracijsko učenje ter sodelovanje v lokalnem prostoru
se je ustvarjalo spodbudno in inovativno učno okolje, ki je bilo kot primer
dobre prakse že večkrat predstavljeno
širši strokovni javnosti. Aktivni članici
projekta sta bili vzgojiteljici Renata Padovan in Anja Kristan, prostovoljci iz
Osnovne šole pa Dženisa Bajramoska,
Evelina Nuhanovič ter Leonora in Labinot Murseli. Projekt se še nadaljuje, z
novimi člani in pod imenom »Otrokov
glas«.
Anja Kristan
38 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
KAJ LAHKO KRISTJANI PRISPEVAJO ZA BOLJŠI SVET?
Kristjani poznajo Sveto pismo, ki velja za knjigo vseh knjig in o kateri je
tudi napisanih največ knjig. S Svetim
pismom je tesno povezan razvoj domovine in slovenskega jezika, saj je bil
Dalmatinov prevod Biblije, ob Trubarjevem Katekizmu in Abecedniku, med
prvimi natisnjenimi knjigami v slovenskem jeziku, leta 1583.
Vendar pa je po splošni oceni raven
poznavanja Svetega pisma bolj nizka.
Tako obstajajo različne pobude, ki želijo ljudem približati Sveto pismo, saj je v
njem velik zaklad modrosti.
V katoliški Cerkvi je ena nedelja v letu
posvečena Svetemu pismu, običajno
v januarju. Letos je na ravni škofije, v
Vipavi, potekalo srečanje bralcev božje
besede in članov bibličnih skupin. Prisluhnili so predavanju koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka z naslovom
»Ljubezen nikoli ne propade« (prim. 1
Kor 13,8).
V Ljubljani in drugod pripravljajo javna
branja Svetega pisma v obliki svetopi-
semskih maratonov. Letos so izpostavili
geslo iz preroka Ozeja: »Spregovorim ji
na srce« (Oz, 2, 16).
Obstajajo tudi različni programi za odrasle, kot so biblične skupine, Delavnice
molitve in življenja, zakonske skupine,
ki udeležencem približajo Sveto pismo.
Gre za lažje dostopne programe, saj se
izvajajo v župniji.
V okviru Slovenskega bibličnega gibanja (SBG) ponujajo biblično šolo Evangelii Gaudium, ki je namenjena vsem, ki
jih Sveto pismo že spremlja v njihovem
poslanstvu in življenju, želijo pa svoje
znanje poglobiti in se medsebojno obogatiti. Biblično šolo so poimenovali po
apostolski spodbudi papeža Frančiška
Evangelii gaudium – Veselje evangelija,
kjer papež spodbuja k rednemu branju
Svetega pisma. Več na www.eksegeza.
net.
Sveto pismo je navdihovalo in še danes
navdihuje umetnike, kiparje in slikarje,
pesnike in pisatelje, arhitekte … Lahko se spomnimo Prešerna, Cankarja,
Plečnika … V njem iščejo modrosti
filozofi. Verni kristjani pa v Svetem
pismu spoznavajo, kako Bog razodeva
svojo ljubezen do človeka. Kristjani ob
božji besedi, kot tudi razumejo Sveto
pismo, premišljujejo in molijo. Ob premišljevanju se naslonijo na odlomek
in ga preslikajo na svoje življenje, saj
verujejo, da je Božja beseda živa in po
Njej Bog danes govori. Ob molitvi pa
se pogosto naslonijo na psalme. Molitev psalmov je znana tudi kot večernice
oziroma hvalnice. V tej molitvi je veliko
bogastvo, saj so to izpričali premnogi
kristjani, svetniki, preprosti verniki, ki
so v njih iskali božjo bližino.
Kdor bi rad pričel z branjem Svetega
pisma, pa ne ve, kje pričeti, msgr. Jurij
Bizjak svetuje kot primerno pričeti s
knjigo Pregovorov ali Sirahovo knjigo.
Nič ni težko, če se prebudi želja, da bi
posegli po tej knjigi in odpihnili morebitni prah, ki se je nabral.
Vse dobro.
Jana Barba
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
MOŠKI LISTAJTE NAPREJ, TO JE
SAMO ZA ŽENSKE!
(malo smeha ob prazniku žensk J)
• V vsaki starejši ženski živi mlajša, ki
razmišlja, kaj za vraga se je zgodilo!
(Cora H. Armstron)
• Ko si pri štiridesetih končno sestaviš
glavo, ti začne razpadati telo. (Caryn
Leschen)
• Najtežja leta življenja so med deset
in sedemdeset. (Helen Hayes pri 73
letih)
• Ne morem verjeti, da se mi na bradi
pojavljajo kocine. To so obrvi, ki so
zašle. (Janette Barber)
• V meni živi vitka ženska, ki bi rada
prišla na površje. Običajno lahko to
trapo utišam s piškoti. (neznana avtorica)
POMOČ PRI PREKOMERNI UPORABI INTERNETA
V lanskem letu je v Izoli zaživel Center pomoči pri prekomerni uporabi
interneta in sodobnih tehnologij - LOGOUT, kjer nudijo brezplačno strokovno pomoč vsem tistim, ki izgubljajo
nadzor nad uporabo interneta. Pri svojem delu sledijo vodilu, da se posamezniki naučijo prevzeti nadzor nad uporabo medijev in ne da medijske vsebine
prevzemajo nadzor nad njimi ter njihovim časom. Otroci, mladostniki in
odrasli, ki se vključijo v programe pomoči Logout, imajo največkrat težave s
prekomerno uporabo ali zasvojenostjo
z igranjem računalniških in mobilnih
iger, spremljanjem družabnih omrežij,
brezciljnim brskanjem po spletu, nekateri pa tudi s spletnim nakupovanjem,
spletnimi igrami na srečo ter pornografijo. V zaupnem odnosu s svetovalci se
uporabniki programov soočijo s svojimi težavami, spoznajo, kaj nanje vpliva,
ter kako jih lahko začnejo obvladovati.
Pogosto po pomoč prihajajo tudi starši
in drugi svojci, ki potrebujejo podporo pri postavljanju družinskih pravil in
dogovorov o uporabi interneta ter na-
prav, pa tudi o tem, kako izboljšati odnos s svojimi otroki.
In kdaj lahko govorimo o težavah s
prekomerno uporabo interneta in sodobnih naprav? Takrat, ko so zaradi
njihove uporabe že opazne posledice
v posameznikovem življenju ter se začenja rušiti ravnovesje med obsegom
in pomembnostjo uporabe interneta
ter drugimi življenjskimi aktivnostmi.
Najpogostejše posledice se kažejo na
področju odnosov – prepiri, zapiranje
vase in izbruhi besa ob odvzemu naprav. Opazno je tudi, da oseba preživi
vse več časa za ekrani naprav, pogosto
tudi pozno v noč, kar se kaže v utrujenosti, slabem fizičnem počutju in
razdražljivosti. Smisel pa izgubijo tudi
druge, prej morda pomembne aktivnosti, kot so hobiji, druženje s prijatelji,
pa tudi šolske in službene obveznosti. Zdi se, da postane svet interneta
najpomembnejše v posameznikovem
življenju, vse ostalo pa izgublja svojo
vrednost. Da bi lahko ponovno vzpostavili ravnovesje in uravnoteženo uporabo interneta, posamezniki praviloma
potrebujejo pomoč in oporo drugih,
saj se sami soočajo z občutki nemoči,
hkrati pa težave pogosto tudi zanikajo.
Tu je torej še posebej pomembna vloga
staršev in drugih svojcev, ki naj svojim
bližnjim pomagajo narediti prvi korak
k iskanju pomoči.
Za več informacij o programih Logout
so vam na voljo svetovalci na številki: 064 236 516, na e-poštnem naslovu [email protected] ter na spletni strani
www.logout.si.
Zala Janežič, univ. dipl. psih.
| ZA VSAKEGA NEKAJ | 39
• Starost ni za reve! (Bette Davis)
• Življenjska uganka: kako je mogoče,
da dobimo 2 kilograma več, če pojemo
vrečko piškotov, težko le 200 gramov?
• Lepa stran življenja v majhnem kraju
je, da če sama ne veš, kaj počneš, to
zagotovo vedo drugi.
• Nehala sem teči zaradi zdravstvenih
težav. Stegna so se mi nenehno drgnila eno ob drugo in povzročala samovžig pajkic.
• Neverjeten čudež: če obesiš oblačilo
v svojo omaro in ga tam pustiš nekaj
časa, se bo skrčilo za dve številki!
• Prebrala sem članek, kjer je pisalo, da
so tipični znaki stresa: prenajedanje,
impulzivno nakupovanje in prehitra
vožnja. Pa saj niso resni?? Tako izgleda moj idealen dan!
• Poznam skrivnost podjetij, ki izdelujejo čipkasto spodnje perilo! Njihova
skrivnost je samo ta, da se v njihovo
perilo ne more spraviti nobena, starejša od 25 let.
• Če lahko moški vodijo svet, zakaj ne
morejo nehati nositi kravat? Kako
brihtno, da si že ob začetku dneva
okoli vratu zavežeš zanko!?!
IN ŠE NEKAJ NASVETOV: J
Nikoli ne hrani ničesar za neke posebne
priložnosti, vsak dan v tvojem življenju
je poseben! Vsak dan uporabljaj svoje
kristalne kozarce in najlepše krožnike.
Ne hrani svojega najboljšega parfuma za
posebne priložnosti, uporabi ga, kadar-
40 dni brez alkohola
V času posta vsako leto poteka preventivna akcija 40 dni brez alkohola, ki jo organizira Slovenska
Karitas skupaj z Javno agencijo RS
za varnost prometa – Sektorjem za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavodom Med.Over.Net.
Nosilci s pridruženimi partnerji v
času akcije vabimo k različnim oblikam solidarnosti. Odločitev vsakega posameznika je, da sodeluje v
akciji s 40-dnevno odpovedjo pitju
alkohola, nespodbujanjem drugih
k pitju alkohola, opozarjanjem na
problematiko alkohola v naši družbi in tudi aktivnim iskanjem pomoči
koli si ga zaželiš. Večkrat pojdi na obisk
k svojim prijateljicam in se pogovarjaj
z njimi. Smej se več, čisti manj. Sedi in
uživaj v razgledu, naj te ne moti plevel
v vrtu, ga boš že populila. Pojdi večkrat
v naravo, na sonce. Življenje je celota,
izpolnjena z užitki, ne pa samo boj za
preživetje. Vsak dan sama sebi povej, da
je danes poseben dan … vsak dan, vsaka
ura, vsaka minuta je posebna.
(Draga ženska, upam, da te je kakšna
misel razveselila. Dragi moški, a ne piše
zgoraj, da je to samo za ženske? C c c! J)
(NMČ)
in podpore pri tistih, ki prepoznajo
svoj problem. Problem alkohola je
v povečanem tveganju za prometne
nesreče, nasilje doma ter zdravje.
V okviru akcije so se nam do sedaj pridružili že številni, od Zveze upokojencev Slovenije, Gasilske
zveze, Zavarovalnice Triglav in AC
do posameznikov ambasadorjev,
med njimi tudi priljubljeni radijski voditelj g. Deželak z Radia 1.
Več o akciji najdete na www.brezalkohola.si, kjer lahko svoje sodelovanje tudi potrdite ali pa prispevate svojo izkušnjo, povezano z alkoholom.
S pridružitvijo pobudi 40 dni brez
alkohola lahko simbolno izrazite
solidarnost z vsemi, ki trpijo:
• zaradi nasilja v družinah,
• zaradi nesreč na cestah in
• zaradi bolezni, ki so posledica
alkohola.
Poleg osebne odločitve lahko sodelujete tudi kot družina, skupnost, društvo … in na prireditvah v tem času
ne ponujate alkoholnih pijač. Nikoli
ne vozite pod vplivom alkohola in na
nevarnosti opozorite tudi druge, ki
bi morda želeli alkoholizirani sesti za
volan.
Svet za preventivo in vzgojo v prometu RS
40 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
Za ljube knjigoljube
V MORJU SO KROKODILI - RESNIČNA
ZGODBA ENAJATOLAHA AKBARIJA
Fabio Geda, Mladinska knjiga, 2010, Ljubljana
»Mimo je prišel starec z v nebo
uprtimi rokami; klical je hodaja hair in prosil boga za malo
vedrine.«
Definicijo (mednarodnih) migracij najdemo v Resoluciji o imigracijski politiki
RS in pravi naslednje: »(Mednarodne)
migracije se pojavljajo večinoma v treh
oblikah: kot regularne, svobodne migracije posameznikov, ki po lastni volji in
v okviru obstoječih zakonov spremenijo
državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot
posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred
kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi
okoliščinami, ki jih povzročajo različni
konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite
migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji
državi.« Migrant je torej »vsaka oseba,
ki spremeni svojo običajno državo bivanja in pri tem spremeni stalno ali začasno bivališče«.
Res je, v času globalizacije se svet zdi
manjši, krajše so razdalje, razumevanje
pa vse daljše od možganov, uma, logike.
Naraščajoče razlike v standardu življenja in človeški varnosti, ki so na razpolago ljudem po svetu, nakazujejo povečanje obsega in dometa mednarodnih
migracij. Glede na Oddelek Združenih
narodov za prebivalstvo je bilo v letu
2005 okoli 200 milijonov mednarodnih
migrantov, kar je dvakrat več kot leta
1980. Migrante lahko danes najdemo
v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se
nekateri selijo znotraj lastne regije,
drugi pa potujejo z enega konca sveta
na drugega. In ravno slednji je primer
Enajatolaha Akbarija, glavnega knjižnega junaka, ki zaradi nevarnih vojnih
razmer pri desetih zapusti domovino.
Iz Afganistana ga mati odpelje skrivaj v
Pakistan, ga tam pusti, vendar se Enajatolah čez neljubi čas in po veliko slabih
izkušnjah premakne čez Iran v Turčijo,
nato v Grčijo in se po nevarnih ilegalnih poteh (tri tedenska pešpot čez gore,
v čolnu čez morje, v podvozju tovornjaka itd.) znajde v Italiji, kamor prispe po
petih letih neprestanih negotovosti.
Hrepenenje po boljšem, varnejšem življenju se navadno migrantom konča
že sredi poti, nekateri med potjo zaradi
nehumanih pogojev umrejo, nekaterim uspe. Ker imamo doma vedno pse
in ti zahtevajo premike, sem jih vodila
in divjala z njimi po t. i. tankovski poti
okrog Obrova. Nemalokrat sem naletela na prebežnike, ki so se pred mano
potuhnili, se skrili, neštetokrat sem
naletela na zapuščene kose oblek sredi
gozda. Ne, nisem jih prijavila, prebežnikov namreč. Pustila sem jih, da gredo.
Nikoli v moji glavi ni bilo razmišljanj o
tem, da gre za lopove, da gre za ljudi, ki
bi mi radi storili kaj hudega. Pomislila
sem prej, strela, če bi jim bilo doma lepo
in udobno in varno in dobro, potem ne
bi bežali. Jim pa tudi nisem pomagala,
priznam. Skupinice suhljatih moških,
najbrž Afganistancev ali drugih vzhodnjakov, so kot prestrašene živali bdele
po grmovju, da bi jih kdo od nas, belih,
sitih, srečnih, dokaj zadovoljnih, čistih,
oblečenih, preskrbljenih …, ne prijavil,
jih ne poslal nazaj, od koderkoli so že
prišli. Spomnim se tistih, ki so na teh
ubogih ljudeh služili in prislužili škifo
denar, samo zato, da bi obogateli. Zanima me, kako omenjeni ponoči spijo,
če sploh. In kdo smo, ki obsojamo? Ljudi, ki v 21. stoletju v največjem mrazu
stojijo v kolonah, da bi dobili šalico vojaške čobodre? In kdo smo mi, da jim
očitamo to, da so vzeli pot pod noge in
želeli živeti bolje, srečneje, pa čeprav pri
nas? In kdo smo mi, tako pobiblijskani
ali pobebavljeni, da mečemo kamenje,
mi brez tako imenovanega greha, blaže-
ni in ne vem še kakšni, da si sploh lahko
dovoljujemo nehumanosti ali, če hočete po domače, nečloveškosti, takšne in
drugačne? Dvomim, da obstaja še kdo,
ki za vojne ni slišal, jih prestajal, se selil,
tudi v države nekdanje države, zato ker
je moral. Ker so tako hoteli politika, čas,
služba, karkoli, kdorkoli. Kdo smo, da
ne zmoremo privoščiti lepega in dobrega življenja tudi tistim, ki so malce temnejši, ki morda malce drugače češejo
svoje lase, ki morda malce drugače zaudarjajo, razmišljajo, tipajo, gledajo, slišijo, govorijo? Kdo smo, da dopuščamo
tovrstne grozljive zgodbe, ki lahko nastanejo samo v okoliščinah, v katerih je
svet divje razklan na bogate, t. i. demokratične, in na tiste revne, razdejane, na
obrobju? Množične selitve prebivalstva
iz obubožanega svetovnega obrobja so
neizogibni stranski učinki, ki najbrž
izvirajo od začetkov sveta in človeka,
pa vendarle. Novi kapitalistični trgi
ohranjajo izkoriščevalski in avtoritarni
režim, ne glede, od kod prebežnik prihaja ali kam gre. Za obljubljene dežele
pa je zločinsko in moralno skorumpirano pomagati prebežnikom vstopiti v
državo. Pa vendarle, vsaka begunska ali
katerakoli zgodba ima dve plati: na poti
srečajo nesebičneže, ki jim pomagajo,
in na poti srečajo idiote, ki jih oropajo,
prijavijo in v tem stilu dalje. Ampak ne,
mi bomo meje raje zapirali, ker je tako
bolj učinkovito menda.
Ampak ja, kot že rečeno, meje v glavah so premakljive, če že druge niso.
V razmislek in priporočeno v branje.
Fabio Geda živi in dela v Torinu v Italiji. Je učitelj, ukvarja se s težavnimi
mladostniki, piše in igra nogomet kot
skorajda vsak Italijan, ki kaj da nase.
Za omenjeni roman je bil nominiran za
prestižno italijansko literarno nagrado
Strega.
Patricija Dodič
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
| ZA VSAKEGA NEKAJ | 41
Hišica na drevesu
Bilo je poletje sredi devetdesetih, ko sem bil še osnovnošolec nekje v sedmem razredu in sva imela z
bratcem idejo, da bi naredila hišico na drevesu nedaleč od doma. Seveda je bilo treba poiskati primerno drevo s širokimi vejami in po možnosti košarasto krošnjo. In glej ga zlomka, točno tak bor »je«
rastel v bližini. Poudarek na »je« ni naključen, kajti to drevo ne stoji več. Doživel je podobno usodo
kot veliko borov v naših krajih – teto Burjo. Ampak, ko sva se z bratom lotila načrtovati hišico, je bil
omenjeni bor mogočno drevo, deblo gabarita Šerbijine Debele deklice. Vsaj nam kratkohlačnikom se
je zdelo tako. Bor je bil sicer povprečne višine, bil pa je nadpovprečno star. Veje je imel na višini kakih
štirih metrov oblikovane v košarasto obliko – krošnja, ki nastane zaradi odmiranja glavnega vrha ali
pa je bil le-ta odrezan oz. zlomljen. Posledično začenjajo stranski vrhovi nadomeščati glavnega in
rasti v višino. Tako nastane košarasta oblika drevesa, ki je najbolj primerna za ploščad hišice na drevesu, saj zelo olajša postavitev ravnih tal in ni treba narediti dodatne opore. Ideja je kaj kmalu padla
na plodna tla, saj sta tudi najina najboljša prijatelja, sosed in sošolec, bila za to. Kako priročno, saj je
stric sošolca delal v sedaj že veliko let propadlem Lesogradu na Kozini.
Bilo je neko zelo vroče julijsko poletje, brez kapljice dežja in bilo je še vedno dovolj zgodaj po končanem šolskem letu, da prijatelja še nista šla z družinama na dopust. Kajti velikokrat se je zgodilo, da je
bilo poletje samotno, ker smo bili vsi časovno neusklajeno na morju, toplicah ali pri starih starših. To
poletje je bila izjema in imeli smo ves mesec čas, saj so se dopusti premaknili v avgust. Tisto poletje je
bilo 'hura' poletje, ki je obetalo prave dogodivščine. Upravičilo je pričakovanja, čeprav se ni vse izteklo
po načrtih. Gradnja hišice se je začela z nakupom žebljev na kilogram v bivši Blagovni hiši. Nato sva
šla s prijateljem in sošolcem do strica Grozdana, ki je delal v pisarni v prostorih kozinske knjižnice
v zgornjem nadstropju, približno tam, kjer sta sedaj pesništvo in knjige za mladino. Pokazal nam je,
kje leži leseni zaklad (na tem prostoru je sedaj parkirišče za tovornjake), kupi palet z napako, ostanki
desk, delov palet in raznoraznih odrezkov. Zaklad torej! Kup je bil tako visok, da smo po njem plezali. Bil pa je sila nevaren zaradi žebljev in ostrih lesenih odrezkov. Natovorili smo karjole, vozičke z
malimi kolesci, in jih počasi in mukoma pretovorili v približno 500 m oddaljen gozdiček. Za nas je bil
to pravi podvig, ki ni minil brez prask, zalusk in palet, padlih na noge … auč auč. Nič nas ni ustavilo,
niti radovedno poizvedovanje policistov, ali ne menda krademo oz. si »trajno izposojamo«. Imeli smo
alibi in dovoljenje. Občutek je bil fantastičen. Po celodnevnem tovorjenju gradbenega materiala smo
naslednji dan začeli projekt dvigovanja palet na drevo. Na kratko, bremena so bila prelahka. Poskušali
smo z improviziranim dvigovanjem s pomočjo konopca preko veje in visečih nas na drugi strani.J
Mukoma in z obilo trme nam je uspelo dvigniti šest palet med vejevje »visoko« na drevo, sicer samo
dobre štiri metre, za nas veliko višje. Nam se je podvig zdel primerljiv gradnji Keopsove piramide.
Lahko si predstavljate, da je postavitev ploščadi pomenila najtežji in tudi najpomembnejši del hiške.
Ko je bila ploščad postavljena, se nam je zdelo, da je hiška tri četrt končana. V enem tednu je bila postavljena. Hiška je bila postavljena na ploščadi s strešico in ograjico, ki spominja na barakarska naselja
v favelah. Na natančnost se nismo ozirali, le zakaj bi se? Vegasti kubizem je vendarle naše področje.
J Sicer hiška ni bila vrhunec gradnje, bila pa je naša in postavljena brez pomoči odraslih, zato smo jo
s še večjim ponosom razkazovali staršem, ki so venomer izražali dvome o vzdržljivosti in rigidnosti
gradnje. Nekega avgustovskega dne tistega poletja po končanem dopustu v toplicah, obiščem hišico
na drevesu, ki sedaj ni bila več hišica na drevesu, ampak porušena grmada lesa s štrlečimi žeblji, napol
zabitimi v deblo. Bila je žrtev medulične vojne. Prekleti kratkohlačniki iz Dolinske. J Ostali so mi
lepi spomini na gradnjo, kratkotrajno veselje in seveda zaceljene ranice, ki so se ohranile do dandanes. Hišice ni več, kakor tudi bora ne. Prijateljev ne vidim več, najboljši izmed njih je žal pokojen.
Dokler živijo spomini, živi hišica, prijatelji in dogodivščine. Še vedno pa gojim željo po grajenju in še
vedno si želim narediti veliko hišo na drevesu oz. drevesih.
Igor Race
42 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
Ali ga poznate?
Dragi bralci, hvala, da ste sprejeli našo novo rubriko, v kateri vam podamo nekaj znanih dejstev o določeni osebi, ki je bila ali pa je še vedno tako ali drugače pomembna za naše kraje oziroma se je širše
uveljavila in je s tem promovirala tudi svojo občino. V prvi rubriki ste ugibali Štefana Šiškoviča. Trije
ste pravilno ugotovili. Izžrebali smo Matijo Tratnika. Pri njih veliko vejo o tej čudoviti osebi, saj je
imel nono Stanislav Babuder veliko podatkov o njem. Pred vami je nov izziv, da osebnost prepoznate
po predstavljenih lastnostih.
Odgovore sporočite v uredništvo na teleAli prepoznate osebo, ki je bila:
fon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski
• igralec in veliki režiser,
pošti: [email protected]hrpelje.si do 17. 3. 2017.
• rojen v Povžanah,
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali
• ustanovitelj Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, nagrajenca in podelili privlačno praktično
• prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.
nagrado.
Kam pelja ta bela cesta,
kam stezica ta pelja?
Ne želim si v daljna mesta,
šla bi le do Javorja…
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
Zdaj se spočij, izmučeno srce.
Zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
| ZA VSAKEGA NEKAJ | 43
Zdaj ne trpiš več, draga mama.
Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te med nami več ni.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil dragi mož,
oče, tast, brat, stric in nono
Emil Resinovič
(21. 11. 1946–29. 12. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
vaščanom iz Hrpelj in Naklega ter znancem, ki so nam
v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano
cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala osebju
Zdravstvenega doma Hrpelje, policistom Policijske postaje
Kozina, Policijskemu veteranskemu združenju Sever in
Komunalno stanovanjskemu podjetju d.d. Sežana za
opravljen žalni pogreb. Žalujoči: žena Magda, hči Orjana z družino,
sestra Marica z družino in ostalo sorodstvo
V 59. letu starosti nas je
zapustila naša ljubljena
HERMINA VALENČIČ
(3. 4. 1958–2. 2. 2017)
Iskrena zahvala ljubečim sorodnikom, prijateljem, vaščanom,
sodelavcem in vsem, ki ste jo poznali – za izrečeno sožalje,
objem, stisk roke, podarjeno cvetje in sveče. Hvala osebju
KSP Sežana za pomoč pri organizaciji in izpeljavo pogrebne
slovesnosti, predvsem pa pevcem za ganljivo petje ob njenem
slovesu ter župniku. Posebna zahvala gre Mariji Pejkovič, dr.
med., in Julijani Muha iz ZD Podgrad ter Tatjani Kastelic za
nesebično pomoč in tolažbo v zadnjih dneh. Iskrena hvala
vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu
pospremili na njeni zadnji poti.
Mama, pogrešali te bomo!
Žalujoči: mož Mirjan, sin David in hči Ingrid z možem
Blažem, vnukinji Naaya in Isabella,
mama Marija in ate Frane,
brat Franci z družino ter vsi njeni
(Anton Ivančič- Tone Kusov)
Ob tragični in mnogo,
mnogo prezgodnji smrti naše ljubljene
ZAHVALA
Nuše Valenčič
Tiho in nenadoma
nas je zapustil naš dragi
Je čas, ki daje, in je čas, ki vzame.
Pravijo, da je čas, ki celi rane,
in je tudi čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
(31. 10. 2000 - 19. 2. 2017)
ni besed, ki bi opisale našo žalost. Lahko se le iz srca zahvalimo vsem Vam,
ki ste nam v najtežjih trenutkih našega življenja stali ob strani in nam s svojo
nesebično pomočjo, na različne načine, poskušali omiliti neizmerno
bolečino. Iskrena hvala, hvala vsem.
Nuška,
spomin nate ostaja tu,
kjer ostajaš Ti,
v srcih tvojih najdražjih…
Vsi Tvoji
IVAN HOTEŽ
iz Brezovice
3. 3. 1935–15. 1. 2017
ZAHVALA
Tiho in nenadoma nas je
zapustil naš dragi mož, oče,
nono in brat
SILVAN RACMAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
vaščanom, sosedom – posebno Šiminovim, ki ste nam v teh
težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani. Hvala
KSP Sežana, župniku g. Vidu Premrlu, Mirku Grželju za
ganljiv govor, nečaku Bogdanu Gerku za poslovilne besede,
pevskemu kvartetu Riba in cerkvenemu pevskemu zboru
župnije Brezovica. Iz srca hvala vsem, ki ste ga skupaj z
nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Večno boš ostal v naših srcih – nikoli te ne bomo pozabili:
žena Silva, hčerki Lilijana in Mojca z družinama ter sestra
Karmela
iz Mihel
(21. 5. 1939–31. 1. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom,
nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno
sožalje, podarjeno cvetje, sveče in dobrodelni prispevek.
Posebna zahvala komunalnemu podjetju iz Sežane, pevcem
za ganljivo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu
pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Sonja in hči Tanja z družino
44 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
KNJIŽNICA
Program v marcu 2017
Razstava
’’10. marec 2017 ob 18.00, petek: Ina Stergar:
Rosa mladega jutra, slikarska razstava, otvoritev,
nastopa Društvo Nit s prebiranjem poezije v
beneškem narečju, glasbeni dodatek na klavirju:
Alja Cergolj
Razstava bo na ogled od 10. do 31. marca 2017.
Prireditve
’’3. marec 2017 ob 18.00, petek: Jože Guardijančič:
Naši predniki geomanti, predavanje o tem, kako so
si v preteklosti s pomočjo naravnih sil urejali življenja.
Jože Guardjančič se že nekaj let ukvarja s proučevanjem
ljudskega izročila, navad in danes težko razumljivih
obredov naših prednikov s pomočjo radiestezije in
geomantije. Je sourednik spletne strani Megalitska
Slovenija, kjer del teh znanj s sodelavci prenaša javnosti.
Sam se rad pošali, da je je absolvent poganske univerze,
smer izganjanje hudiča. Prisrčno vabljeni!
’’14. marec 2017 ob 18.00, torek: Katarina Škrab
in Sebastijan Udovič: Nordkapp, potopis.
Predavatelja nas bosta popeljala na 12.000 km dolgo pot
z motorjem na skrajni sever Evrope in nazaj. Nordkapp
je najsevernejša razgledna točka Evrope (71°10’21’’), leži
na otoku Mageroy (Norveška). Severni pol je oddaljen
»samo« dobrih 2.000 km. Zanimiva je igra besed
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
POZOR!
Spremenjen urnik Knjižnice na Kozini
od 15. 2. dalje:
PRIHAJA NA ODRE
ponedeljek: 8h–15h
torek, sreda in petek: 11h–18h
četrtek: zaprto
sobota: samo prva v mesecu!
KOSOVELOVEGA DOMA
SEŽANA
Poletni urnik:
ponedeljek: 8–15
sreda in petek: 11–18
torek, četrtek in sobota: zaprto
»razgledna«, saj je dejanska najsevernejša točka skalovje
Knivskjelodden (71°11’08’’), ki leži levo od Nordkappa.
Do tja vodi z glavne ceste E69 težje prehodna markirana
pešpot po tundri, dolžine okrog 8 km. Zaradi lažjega
dostopa so turistično atrakcijo prestavili za eno skalovje
bolj vzhodno.
’’24. marec 2017 ob 18.00, petek: pravljičnoustvarjalna urica s Tajdo Valenčič
’’31. marec 2017 ob 18.00, petek: ŠK Zgodbarnica
OBRAZNA JOGA
IN NARAVNA KOZMETIKA
Dva pomembna vidika pomlajevanja, trening obraza, s katerim
dosežeš konkretne spremembe na lepotnem, zdravstvenem
in osebnem področju, ter naravno izdelana kozmetika, ki
koži povrne zdrav sijaj in naravno ravnovesje, sta skupaj še
učinkovitejša.
Pettedenski tečaj obrazne joge se prične
v ponedeljek, 27. 3., ob 19.00 v vaškem domu v Hrpeljah.
Delavnica izdelovanja naravne kozmetike bo
v soboto, 8. 4. in 22. 4., ob 17.00 v vaškem domu v Hrpeljah.
Dobrodošla!
Prijave:
Niveska Tarini,
040 727 916 ali
[email protected]
Ponedeljek, 27. marec, ob 20h
Sreda, 8. marec, ob 20h
Koncert
LOVRO POGORELIĆ, klavir, in
ALEKSANDAR MILOŠEV, violina
Zavod Smejmo se in
Kosovelov dom Sežana
vsemogočna komedija
BUH POMAGEJ
Sobota, 11. marec, ob 19h
PREMIK 2017
Nedelja, 2. april, ob 18h
Muzikal MAMMA MIA!
Nedelja, 12. marec, ob 20h
’’17. marec 2017 ob 18.00, petek: Jožica Golob
Klančič: Trpežne trajnice brez kemije – od
načrtovanja, zasajanja do vzdrževanja. Trajnice so
po definiciji zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in
živijo vsaj tri leta na istem mestu. V to skupino rastlin
torej ne sodijo enoletnice in dvoletnice, kakor tudi ne
drevnina (drevesa, grmovje in olesenele plezalke), sobne
in klasične balkonske rastline. Med trajnice spadajo tudi
vodne in obvodne rastline, dišavnice in začimbnice ter
mnoga zdravilna zelišča, okrasne trave in praproti.
| ZA VSAKEGA NEKAJ | 45
DRAGO MISLEJ - MEF
IN NOB
Koncert za teran in proteuse
Ponedeljek, 3. april, ob 20h
SLG Celje; Vinko Möderndorfer –
NOSTALGIČNA KOMEDIJA
Sobota, 18. marec, ob 10h
SREČKINE SOBOTE
Lea Menard –
KO BOM VELIK
Program in
več informacij:
www.kosovelovdom.si
8. april ob 19h
KRUHA IN VRTNIC
koncert ŽPZ KOMBINAT
z gosti
oglas hrpelje a5_marec.indd 1
16. 02. 2017 15:48:39
Na elektro omari na Slavniški smo
opazili lep grafit, nad katerim smo
navdušeni. Sporočilo sicer ni ravno
pozitivno, še manj miroljubno,
sta pa grafika in oblikovanje zelo
zanimivi in pozitivno sprejeti! Radi
bi spoznali avtorja, ker imamo na
voljo kar nekaj pustih površin, ki bi
mu mogoče predstavljale izziv za
ustvarjanje – njemu v izziv, nam v
veselje.
Prosimo, da se oglasi na obcina.
[email protected] ali
05 6800 150 ali osebno v sprejemni
pisarni občine.
Občinska uprava
Foto: Gaia Mihalič
46 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
PROGRAM POHODOV VO V LETU 2017
Datum
Kam
Zahtevnost
Čas hoje
Vodnik
12. 3.
Sviščaki–Snežnik–Sviščaki
zimski
5h
Vojko
19. 3.
Odprta meja Beka–Glinščica
lahek
4h
VO
26. 3.
Strane–Suhi vrh na Nanosu
lahek
4–5 h
Vojko
2. 4.
Grmada–Tošc iz Polhovega Gradca
lahek
4–5 h
Vojko
30. 4.
Ostrožno Brdo–Zalesje–Šmagurje
lahek
3–4 h
Vojko
Zazid–Lipnik–Kavčič–Golič–Kojnik pot narcis
lahek
5h
Ježek
28. 5.
Predmeja–Iztokova koča–Mali Golak
lahek
4h
Vojko
10. 6.
Nočni pohod na Slavnik iz Hrpelj ob 20h
lahek
4h
VO
25. 6.
Rudno polje–Viševnik
lahek
4–5 h
Vojko
9. 7.
Planina Kuhinja–Rdeči rob–Batognica
5h
Boris
23. 7.
Izviri Piave–Avanza–Peralba v Karniji
lahek
lahek in zelo
zahteven
zelo zahtev
zahteven zelo
zahtev.
lahek
5–7 h
Boris
5+6h
Vojko
5+6h
Ježek
3h
VO
7. 5.
6.–7. 8.
3. 9.
Dvodnevni Rudno polje–Triglav
Dvodnevni iz Logarske doline na Klemenčo
jamo–Krofičko in Ojstrico
Odprta meja Golac–Žabnik–Vodice
10. 9.
Bazoviški junaki Bazovica ob 9.30h
lahek
4h
tradic.
17. 9.
Cima Brentoni v Karnijskih Alpah
lahek
5h
Boris
8. 10.
Kepa v Karavankah
zahteven
6h
Boris
15. 10.
Kostanjev praznik v Rodiku
lahek
3h
VO
22. 10.
Podvežak–Poljske device–Veliki vrh
lahek
5h
Boris
12. 11.
San Simeone v Karniji
lahek
4–5 h
Boris
26. 11.
Broskov pohod v Movražu
lahek
3–4 h
tradic.
10. 12.
Pohod v neznano
lahek
4h
VO
20.– 21. 8.
Za vsak pohod bo vsaj 7 dni prej izdelan razpis in objavljen
po e-pošti in v Facebook skupini PD Slavnik ter nekaj dni
pred pohodom tudi na mobilno številko. V primeru slabe
vremenske napovedi ali druge višje sile bo datum pohoda
spremenjen. Prijavijo se lahko vsi s poravnano članarino
PZS za tekoče leto, saj s tem velja zavarovanje in se izkazu-
je planinska dejavnost. Za vse informacije, prijavo na pohode in urejanje članarine nas lahko obiščete vsak četrtek
od 18h do 19h v planinski pisarni (Vaški dom Hrpelje).
Za nujne informacije se obrnite na nas po e-pošti: vojko.
[email protected] in 031 585 195 (Vojko)
Varen korak v 2017!
Premierno pred Koprom in Sežano
V petek, 24. marca, ob 19h se bo v Kulturnem domu Hrpelje
zgodil filmski in uprizoritveni »Premierni paket«.
V filmskem »polčasu« bosta na področju južne Primorske prvič premierno javno
predvajana predfilm »Obredna daritev« (11 minut) in šestinpetdesetminutni »Štetje v
jeseni«. Režiser Marko Brecelj bo projekciji uvedel z nekaj gostimi stavki, na koncu pa se
bo izpostavil kritiki občinstva in odgovarjal na vprašanja. Drugi »polčas« bo performirana
koncertna agitka »Stereo drama« . V njej bo Olivija Kosec (Arijana M. Brecelj) med drugim
tudi stregla z odličnim vinom Puhovih, Samo Prižigajev (Marko Brecelj) pa bo predvsem
peligral svoje pesmi. Brezplačno kulturno druženje bo prvi korak soustvarjalnega
sodelovanja med Občino Hrpelje - Kozina in nevladnima organizacijama Pohorski bataljon
in DPZN. Vljudno vabljeni tudi brez spremstva staršev, a seveda na lastno odgovornost!
| ZA VSAKEGA NEKAJ | 47
V KD Hrpelje gostuje Društvo gospodinj in dramska skupina
Planina pri Ajdovščini
K nam prihajajo s komedijo:
Družinske zdraske
v soboto, 11. marca, ob 19h!
Društvo povezuje dekleta, žene, može in fante na vasi ter si prizadeva razgibati kulturno in družabno
življenje na robu med Vipavsko dolino in Krasom.
Že trinajst let želimo mladim rodovom prenesti sporočilo in kulturo naših dedov in babic, zato v sodelovanju
z dramsko skupino ustvarjamo vsakoletne etnološko obarvane prireditve. Uspešno smo predstavili projekt
Da ne bi pozabili, odmevne predstave Zrno na zrno, Vhcet bo, vhcet , Povabljen, prijatelj, sem trto sadil!,
EKOla, domače sejme!, Gospodinja in pol ter mnoge druge.
Letos smo v ospredje postavili moškega. Kaj je v časih, ko še ni bilo električnih naprav, ko še ni bilo »kavčev in
televizij«, počel podeželski mož in kaj počne danes. Moški je osrednja figura pesmi pevskega zbora gospodinj
pod vodstvom Janje Pirnar ob spremljavi harmonikarja Joška Ferjančiča. O moških govori dokumentarni
film, ki skozi stare črno-bele fotografije priča o ustvarjalnosti, skrbnosti in družabnosti (nekdanjega) moža.
Tudi avtorska komedija Dušana Česna v ospredje postavlja može. Zdrahe v sodobni družini, kjer se zaradi
takšnih ali drugačnih stisk, v premajhni hiši z eno samo televizijo gnete preveč generacij, so nekaj čisto
običajnega in nadvse zabavnega. Rešujemo jih vsak po svoje in tudi zdrahe v komediji »DRUŽINSKE
ZDRASKE« se srečno končajo.
Rezervacij ni. Vstopnina: 1 uro pred predstavo v KD Hrpelje, 6 EUR
Otroci, vabljeni na četrto sezonsko predstavo v Kulturni dom Hrpelje!
K nam pride
Kekec! V družbi Bedanca …
Le kdo ju ne pozna? Kaže, da se najpogumnejši pastirček – vse do današnjih dni – vedno
znajde v središču najbolj napetega dogajanja. Tokrat je na poti v planine srečal ubogega,
prestrašenega Kosobrina, njegov pogum pa se je najbolj pokazal pri Bedancu, s katerim res ne
gre češenj zobati …
Odlična animacijska predstava je nastala po motivih Josipa
Vandota. Skozi dogajanje kljub številnim napetim
dogodivščinam vedno znova ugotovimo, da z dobro voljo
lahko skorajda vse uspe!
V sredo, 15. marca, ob 17.30!
Izvaja: Družinsko gledališče Kolenc
Vstopnine ni!
48 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
Odprta meja v novem času
Beka
Botač
19. marec
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
Start skupinskega pohoda:
ob 9.00 pri karavli na Beki
(vodijo vodniki PD Slavnik)
Srečanje v Botaču: ob 11.00
Srečanje na Beki: ob 13.00
Slavnostni nagovor: g. Zoran Stančič, predstavnik
Evropske komisije v Republiki Sloveniji
V kulturnem programu bodo nastopili:
Harmonikarski orkester Nika Polesa
Topla malica zagotovljena.
Občina Hrpelje - Kozina in Občina Dolina
OBČINA
HRPELJE - KOZINA
| ZA VSAKEGA NEKAJ | 49
50 | ZA VSAKEGA NEKAJ |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA
POTUJOČA KNJIŽNICA
Regijski Večgeneracijski center Morje Koper
vabi k vpisu na ustvarjalne delavnice.
Večgeneracijski center MORJE Koper
Delavnice bodo potekale vsak četrtek
v Osnovni Šoli Dragomerja Benčiča Brkina v Hrpeljah.
Od 16.30 do 17.30:
»Likovne ustvarjalnice za otroke«
namenjen predšolskim otrokom in osnovnošolcem. Vabljeni
tudi starši.
Od 18.00 do 19.00:
Več informacij na GSM:
040 77 20 30 ali na
facebook.com/centerMorje.
»Slikarske delavnice«
KrajUra Datum obiska
Z ustvarjanjem pričnemo 9.3.2017.
Dejavnosti potekajo pod mentorstvom likovne pedagoginje Urške Babuder.
Dejavnosti so brezplačne. Potekajo v oviru projekta Večgeneracijskega centra
Morje Koper, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti, Evropski socialni sklad in Mestna občina Koper. Nosilec projekta je Zveza društev upokojencev Mestne občine Koper s partnerjema: Ljudska
univerza Koper in Osnovna šola Koper.
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV
MESTNE OB�INE KOPER
Krpanova 13, 6000 Koper
Primorska poje pri nas: KD Hrpelje
nedelja, 12. marec, ob 17.00 uri
Nastopajo:
PEVSKA SKUPINA HRUŠIŠKI FANTI, HRUŠICA
VOKALNA SKUPINA LIŠKA DEKLETA, LIG
MEŠANI PEVSKI ZBOR KOŠANA
VOKALNA SKUPINA ŠUMLJAK, BUDANJE
MEŠANI PEVSKI ZBOR VRTOJBA
ŽENSKA VOKALNA SKUPINA JEZERO, DOBERDOB
KRAJEVNI URAD HRPELJE
vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00
do 14.00 ure. V času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, bo krajevni urad
ZAPRT. V tem času lahko uredite zadeve na sedežu Upravne enote v Sežani.
KNJIŽNICA KOZINA
Tel.: (05) 680 30 27, pon: 7.00 - 14.00, tor: 12.00 - 18.00, sreda in petek:
10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprto
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82,
Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure
Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]
Materija13.30–13.50
2. in 30. marec
Velike Loče 14.05–14.40
Gradišče14.55–15.25
Markovščina15.35–16.00
Slivje16.10–16.40
Hotična16.50–17.10
Brezovica17.20–17.40
Rožice17.50–18.10
Rodik
9.00–9.30
16. marec
Javorje16.30–17.00
23. marec
POŠTA Kozina
od ponedeljka do petka: 8.00 - 11.30 in 14.30 - 18.00, sobota: 8.00 - 11.00
Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc
Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90
Splošna ambulanta dr. Georgijeva: (05) 6890 498
Splošna ambulanta dr. Lazić: (05) 6890 499
Referenčna ambulanta: (05) 6890 500
Dežurna služba in urgenca: (05) 6890 490
Zobna ambulanta Zavod ODONTO: (05) 6800 350 ali 031 349 373
Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60
pon–pet: 8.30 - 16.00, sob: 9.00 - 12.00, ned: zaprto
Lekarna Divača: (05) 731 17 80
pon: 12.30 - 19.00, tor: 7.30 - 14.00, sre: 10.00 - 19.00, čet-pet: 7.30 - 12.00
Lekarna Sežana: (05) 731 17 70
pon –pet: 8.00 - 19.00, dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00,
dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00
Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00
Dežurstvo: neprekinjeno
Redni urnik:
pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00
Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek
od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]
Več na: http://www.mz.gov.si/
Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99
Policija: 113
Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali
e-naslov: [email protected]
namenjene odraslim, ki se želijo spoznati s svetom ustvarjalnosti.
Prijavite se na spletnem naslovu
[email protected]
Lepo vabljeni!
Potujoča knjižnica bo v marcu 2017
obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem
razporedu:
| NAPOVEDNIK | 51
MALI OGLASI
Ugodno prodam kotno sedežno garnituro v
dobrem stanju, Markovščina. Info: 040 727 103
PUSTNE UTRINKE
iz naših krajev najdete na spletni strani občine!
Če jih še nimamo iz vašega kraja, jih še vedno
lahko pošljete na naslov:
[email protected]
RAZNAŠANJE GLASILA
Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V
primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na
pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite,
da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko
dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v
kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi
v elektronski obliki na internetni strani občine: www.
hrpelje-kozina.si.
Prihodnja številka za april 2017 bo izšla v četrtek,
31. marca 2017 (uredništvo si pridržuje pravico do
spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek,
17. marec 2017!
Uredništvo
POŠTA Materija
Pon, tor, čet, pet: 8.00 - 16.00, sre: 8.00 - 17.00, sobota: 9.00 - 11.00
POŠTA Obrov
Ponedeljek, sreda, četrtek, petek: 8.00–15.00, torek: 10.00–17.00,
sobota: 8.00–10.00
Banka Koper
od ponedeljka do petka: 8.30 - 16.30, sobota: 9.00 - 12.00
Deželna banka Slovenije
od ponedeljka do petka: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00, sobota: zaprto
ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH
(na začetku obrtne cone):
tor: 14.00 - 17.00, čet: 9.00 - 13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00
Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550
Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112
 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI I
ZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada),
Zavetišče Horjul
 PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113
 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01,
Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske
 PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper,
[email protected], (05) 663 45 00
Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled:
Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)
BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030
Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na
naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po
pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected]
Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič,
tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]
52 | NAPOVEDNIK |
OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017
Koledar aktualnih dogodkov v OHK
Datum in ura
Kraj
Dogodek
Organizator
Kontakt
3. 3. ob 18h
Knjižnica Kozina
Predavanje Jožeta Guardijančiča
Knjižnica Kozina
05 / 6803 027
10. 3. ob 18h
Knjižnica Kozina
Otvoritev slikarske razstave Ine Stergar
Knjižnica Kozina
05 / 6803 027
11. 3. ob 18h
Vaški dom Tatre
Predstavitev knjige »Češnje, bele in rdeče« Tanje Tuma
OHK in ZB za vrednote NOB
05 / 6800 150
11. 3. ob 19h
KD Hrpelje
Predstava Družinske zdraske
OHK
05 / 6800 150
12. 3. ob 17h
KD Hrpelje
Primorska poje
JSKD Sežana in MoPZ Slavnik
05 / 6800 150
14. 3. ob 18h
Knjižnica Kozina
Potopis Katarine Škrab in Sebastijana Udoviča
Knjižnica Kozina
05 / 6803 027
15. 3. ob 17.30h
KD Hrpelje
Otroška predstava »Kekec in Bedanec«
OHK
05 / 6800 150
17. 3. ob 18h
Knjižnica Kozina
Predavanje Jožice Golob Klančič
Knjižnica Kozina
05 / 6803 027
18. 3. ob 19h
Športna dvorana
Hrpelje
Veliki koncert Brkinske godbe 2000 z Manco Špik in Isaacom Palma
Brkinska godba 2000
19. 3.
Beka
Odprta meja v novem času Beka-Botač
OHK
24. 3. ob 19h
KD Hrpelje
Filmski in uprizoritveni »Premierni paket« Marka Breclja
Marko Brecelj
05 / 6800 150
24. 3. ob 18h
Knjižnica Kozina
Pravljično-ustvarjalna urica s Tajdo Valenčič
Knjižnica Kozina
05 / 6803 027
31. 3. ob 18h
Knjižnica Kozina
Zgodbarnica
Knjižnica Kozina
05 / 6803 027
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Od januarja dalje vsako tretjo soboto v mesecu v večnamenskem prostoru na občini: brezplačno pravno svetovanje po predhodni najavi (glej notranje strani glasila).
NIA vadba: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek ob 19.00; Vaški dom Rodik, vsak torek ob 20.30; Vaški dom Slivje, vsak četrtek ob 20.30
Kung Fu za otroke: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00
Wudang Kung Fu za odrasle: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30
Taijiquan in Qigong: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00
Step aerobika, HIIT in Nirvana fitness vadba: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek
od 18.00 do 19.00
Zumba: Vaški dom Hrpelje vsako sredo od 18.00 do 19.00
Nordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.00
Nordijska hoja: izpred Vaškega doma Vrhpolje, vsak zadnji petek v mesecu ob 18.00
(tel.: 031 321 324)
BrkinSki: Vaški dom Hrpelje, vsak četrtek ob 19.00
Prijava prireditev: [email protected]