Mengšan februar 2017

Mengšan
Glasilo Občine Mengeš, februar 2017 letnik XXIV, številka 2
Kultura je vsebina, notranjost,
je ustvarjalen bit, ki določa
posameznika, skupnost in narod.
Vso prizadevnost, ustvarjalnost in
požrtvovalnost pa so prepoznali
tudi v pevovodkinji in profesorici
Nataši Banko iz Osnovne šole
Mengeš.
Narava, mir,
dobri ljudje
in prijetni sosedje
10
Akademija
ob slovenskem
kulturnem prazniku
14
84. letni občni zbor
loških gasilcev
19
Ana Tofant
najboljša
v Murski Soboti
28
Razstava jaslic
v Grobljah
35
28. 2. in 14. 3. 2017
ob 18.00
2
Mengšan – februar 2017
Kazalo
4 Občina
10 Intervju
14 Reportaža
16 Mengeški utrip
24 Zanimivo
26 Šport
32 Iz življenja cerkve
34 Kultura
36 Pisma bralcev
38 Politika
39 Obvestila - Oglasi
SODELUJTE V MENGŠANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo
biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu
s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave
ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v
formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije
(vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg
formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in
navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki,
v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za
Kulturni pozdrav
8. februar - slovenski kulturni praznik, ki je obenem tudi državni, in 28. februar - pust, ki pa je že kar svetovni praznik. Glede
na trenutno stanje v naši politiki bi si skoraj upala trditi, da je ta
naklonjena slednjemu. Žal!
naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo
objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud!
Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 28. februarja 2017.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.
menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-pošta: [email protected]; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar,
Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž;
Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje:
Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01
7291190, [email protected], www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01
7247106, e-pošta [email protected]; Naklada: 3.000 izvodov; Revija:
izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v
mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod
zaporedno številko 357.
Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999
Zgodba z naslovnice: Nataša Banko na prireditvi ob kulturnem prazniku 7.2.
Na srečo je stanje na lokalnem nivoju precej boljše. Verjetno ima
malokatera slovenska občina, primerljivo po velikosti in številu
prebivalcev, tolikšno število društev kot Mengeš. Tudi sama sem
aktivna. Delo v društvih me veseli. Že v mladosti sem rada delala
z ljudmi, ki so bili delavni in ustvarjalni. Verjetno sem del tega
nasledila po očetu, ki je bil dolga leta vpet v kulturno življenje
svojega kraja. Vsekakor pa je zame prvenstveno delo v Turističnem
društvu Mengeš. Delam z veseljem, sem pač entuziast. Skupaj
z ostalimi člani društva se odlično razumemo. Dobri odnosi nas
bogatijo in povezujejo. Upam, da je delo našega društva med občani vsaj malo opazno. Ponosni smo na priznanji Turistične zveze
Slovenije in Turistične zveze Gorenjske za uspešno delo na področju turizma in promocije Občine Mengeš doma in v tujini. Osebno
sem teh priznanj zelo vesela in jih sprejemam z iskrenim zadovoljstvom. Me pa zelo žalosti očitek oz. nekulturni odnos »kulturnika«
enega izmed mengeških društev. Očitek, da zaviram razvoj kulture
in drugih dejavnosti v Občini Mengeš, človeka zaboli. Vem in se
zavedam, da vsi, ki delamo, delamo tudi napake. Še večjo napako
pa delajo tisti, ki nič ne delajo ali pa se pretvarjajo, da delajo.
Foto: Edvard Vrtačnik
Pa lep kulturni pozdrav vsem skupaj.
Naslednja številka Mengšana izide v petek, 17. marca 2017.
Zorka Požar, predsednica TD Mengeš
Mengšan – februar 2017
3
V sprejetih proračunih
za leti 2017 in 2018
je glavna investicija
športna dvorana
V januarju so občinske svetnice in svetniki Občine Mengeš potrdili razvojno naravnana proračuna za leti 2017 in
2018. Največja investicija v proračunu je športna dvorana,
sledita postavki investicijsko vzdrževanje ter obnova cest in
prizidek k Osnovni šoli Mengeš. Povečana so bila sredstva
za Mladinski center AIA, ki je iz leta v leto bolj aktiven in
vključuje vse več mladih. Občina bo z uspešno VEM točko
nadaljevala sodelovanje z območnim razvojnim partnerstvom Središče Slovenije ter v okviru LAS Mesto za vas
pristopila k petim skupnim projektom občin območja, med
drugim tudi k urejanju povezanih kolesarskih stez, mokrišč
in drugo. V proračunu se je povečal delež za sofinanciranje
dejavnosti društev na področju športa in kulture.
Spoštovani,
po januarskih novoletnih obljubah smo na občini hitro zakorakali v novo
leto; na prvi seji v letu 2017 je bil sprejet dvoletni proračun. Glavna
investicija je športna dvorana, ki je namenjena za potrebe osnovne šole,
društev in občanov. Investicijo vam bomo podrobneje predstavili v eni
od naslednjih številk. Med večjimi investicijami na področju infrastrukture je vključena obnova Ropretove ulice, Grobeljske ceste in pričetek
priprav za gradnjo južne obvoznice, ki bo novo naselje prek Ropretove
ulice povezala z mengeško obvoznico. V proračunu je več sredstev namenjenih tudi za Mladinski center AIA ter bogato športno in kulturno
življenje. V razvoj naše občine pa ni usmerjen le dvoletni proračun. V
januarju sem bil v poslovni enoti Mengeš, v Obrtni coni Jama, na 3.
skupščini Podjetniškega kluba Kamnik. Podjetniki so napovedali medobčinsko povezovanje, ne nazadnje tudi z izvolitvijo novega predsednika kluba, ki je iz Mengša. Razvoj občine pa načrtujemo tudi s sredstvi
LAS. Občina bo skupaj z občinami v LAS Za mesto in vas prijavila
projekte urejanja mokrišč, povezanih kolesarskih stez, spodbujanje in
podporo razvoju turizma in druge. Vabim tudi vsa društva in občane,
da svoje dobre ideje realizirajo s pomočjo sredstev LAS Za mesto in
vas, ki so namenjena prav razvoju idej lokalnega prebivalstva za boljše
bivanje vseh nas.
Na koncu pa še najnovejše informacije glede pričetka gradnje nedokončane obvoznice Mengeš. Z vsemi aktivnostmi, ki smo jih izvajali v
letu 2016, smo nadaljevali tudi v letu 2017. Tako smo poslali dopis na
DARS, v katerem smo zaprosili, da nam v pisni obliki sporočijo, kakšne
aktivnosti so bile izvedene s strani ministrstva in DARS-a v zvezi z nedokončanim delom obvoznice Mengeš. Ravno danes smo prejeli dopis,
v katerem nas seznanjajo z aktivnostmi in sklepi, ki so bili v tem času
dogovorjeni oziroma potrjeni. Dopis bomo objavili tudi na spletni strani
Občine Mengeš. Najbolj pomembno pa je, da so v programu DARS-a
zagotovljena sredstva za vse aktivnosti, za katera smo se dogovorili v
letu 2016, torej za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš.
Franc Jerič, župan
Vsem ženam čestitke
ob vašem prazniku – 8. marcu.
Franc Jerič, župan Občine Mengeš
4
Mengšan – februar 2017
Investicija v izgradnjo športne dvorane je ocenjena na 4.459.100
EUR z DDV in je razdeljena na tri leta. V letu 2017 nameravamo
obnoviti gradbeno dovoljenje, izdelati razpis in pričeti z gradnjo,
za kar je v proračunu rezerviranih 1,5 milijona EUR. V letu 2018
sta v proračunu namenjena 2 milijona EUR. Preostanek sredstev
za izgradnjo športne dvorane bomo umestili v proračun za leto
2019. Poraba rezerviranih sredstev bo odvisna tudi od pridobljenih
nepovratnih sredstev za izgradnjo športne dvorane, saj občina že
pripravlja prijavo na javni poziv za nepovratne finančne spodbude občinam za nove naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb
splošnega družbenega pomena. Predvidoma bo dvorana zgrajena in
na voljo uporabnikom v drugi polovici leta 2018.
V proračunski postavki vzdrževanje in obnova cest je predvidenih
16 investicij, med pomembnejšimi so investicijsko vzdrževanje in
obnova Ropretove ulice in rekonstrukcija z adaptacijo v nekaterih
delih pa celo novogradnja Grobeljske ceste ter seveda gradnja južne
povezovalne ceste, ki bo mengeško obvoznico povezala z Ropretovo
cesto in novim naseljem v bližini.
Proračun predvideva tudi povišanje sredstev za Mladinski center
AIA, ki uspešno združuje vse več mladih, zanje pripravlja nove aktualne dogodke ter druge aktivnosti s področja športa in kulture.
Med podporne aktivnosti, ki se sofinancirajo s proračuna in so bile v
občini dobro sprejete, je prav gotovo točka VEM, ki je bila vzpostavljena v sodelovanju z območnim razvojnim partnerstvom Središče
Slovenije. Občina Mengeš je v letu 2015 pristopila oziroma soustanovila novo Lokalno akcijsko skupino – LAS Mesto za vas. Občine, združene v LAS, Domžale, Mengeš, Komenda, Trzin, Vodice in
Medvode, bodo v okviru programa pristopile k prijavi petih skupnih
projektov, ki bodo usmerjeni v ohranjanje narave in njenih virov ter
dostopnost in razvoj lokalne skupnosti.
Proračuna občine za leto 2017 in 2018 sta razvojno naravnana, saj
poleg izpostavljenih postavk vsebujeta še druge pomembne postavke za delovanje občine in njen razvoj. Ob sprejemu proračuna je bila
na občinskem svetu posebej izpostavljena tudi izgradnja manjkajočega dela mengeške obvoznice. Občinska uprava in župan si bosta
še naprej intenzivno prizadevala, da bo manjkajoči del obvoznice
čim prej zgrajen. Podana zagotovila s strani pristojnih, vključno z
zagotovilom pristojnega ministra dr. Petra Gašperšiča, da bodo pripravljalna dela izvedena v letu 2017, manjkajoči del obvoznice pa
bo v celoti zgrajen v letu 2018, nas navdajajo z optimizmom.
Besedilo: Občinska uprava
OBČINA
Na fotografiji: Aleš Juhant, direktor podjetja Metal Profil in novi predsednik Podjetniškega kluba Kamnik, Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura,
Marjan Šarc, župan Občine Kamnik, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik in generalni sekretar Podjetniškega
kluba Kamnik, Mitja Černe iz podjetja BDO in Grega Ome iz Eko sklada
3. skupščina Podjetniškega kluba Kamnik v
Mengšu v prostorih podjetja Metal Profil
Na 3. skupščini Podjetniškega kluba Kamnik je bil za novega predsednika kluba izvoljen Aleš Juhant, podjetnik iz poslovne
enote Mengeš, Obrtne cone Jama. Vse prisotne je pozdravil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in podprl povezovanje
podjetnikov iz različnih občin.
V sredo, 25. januarja 2017, je v Mengšu v poslovnih prostorih podjetja
Metal Profil potekala 3. skupščina Podjetniškega kluba Kamnik. Na
predlog Tomaža Laha, direktorja podjetja Nektar Natura, pobudnika
in ustanovitelja Podjetniškega kluba Kamnik, pobudnika sodelovanja
kluba z Občino Kamnik in podjetniki sosednjih občin, pobudnika ustanovitve podjetniškega sklada KIKštarter Pospeševalnik, je bil za novega
predsednik kluba potrjen Aleš Juhant, direktor podjetja Metal Profil, ki
ima poslovne prostore v Obrtni coni Jama v Mengšu.
Vse prisotne je v uvodnem delu skupščine pozdravil tudi Franc Jerič,
župan Občine Mengeš, ki je poudaril pomen povezovanja, druženja,
izmenjave znanja in izkušenj pri iskanju odgovorov na vedno prisotne
izzive podjetnikov: »Na občini podpiramo povezovanje podjetnikov, posebej medobčinsko povezovanje podjetnikov in podjetniških klubov.«
Na skupščini sta svoja znanja in izkušnje predstavila Mitja Černe iz
podjetja BDO, ki je predstavil mini davčno reformo, ter mag. Grega
Ome, ki je predstavil novosti in priložnosti financiranja podjetij iz Eko
sklada. Prelomni trenutek pa je bil prav gotovo ustanovitev podjetniškega sklada KIKštarter Pospeševalnika, ki bo podporno okolje za
razvoj poslovnih idej mladih, energičnih in neustrašnih ekip ter posameznikov.
Redne letne skupščine, sedaj že tretje po vrsti, sta se poleg župana
Občine Mengeš udeležila tudi Marjan Šarc, župan Občine Kamnik, in
Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik, ki je tudi generalni sekretar
kluba. Na skupščini je bil izpostavljen tudi napredek oziroma razvoj
poslovne enote Mengeš, Obrtne cone Jama, ki se je v zadnjem letu
skoraj polno zapolnila. Novi podjetniki urejajo okolje in poslovne prostore, zato je celotna cona sedaj veliko bolj živahna in napoveduje nov
gospodarski razvoj v Občini Mengeš.
Besedilo: Občinska uprava
Vir fotografije: Občina Kamnik, Janja Zorman Macura
Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - februar in marec 2017
KDAJ
KAJ
sobota, 25. februar ob 9. uri
PUSTOVANJE IN OBISK KURENTOV V MENGŠU PLOŠČAD ŠD PARTIZAN MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA
39, 1234 Mengeš
KJE
OBČINA MENGEŠ
ORGANIZATOR
sobota, 25. februar ob 14. uri
PUSTNO RAJANJE V MASKAH IN BREZ...
KT BLAŽ, Dobeno, 1234 Mengeš
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO
nedelja, 26. februar ob 8. uri
ČRETA – PALČEK POHAJALČEK
Trdinov vrh
torek, 7. marec ob 16. uri
Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja
V sadovnjaku pri PAVRIČEVIH, Rašiška cesta 3, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ
nedelja, 12. marec ob 8. uri
PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI
Vodiška planina
nedelja, 26. marec ob 8. uri
TRDINOV VRH – PALČEK POHAJALČEK
Trdinov vrh
Mengšan – februar 2017
5
OBČINA
Predstavitev Javnega poziva za izbor operacij
za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja
LAS Za mesto in vas
V januarju je v poročni sobi Občine Mengeš potekala predstavitev Javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas. Roman Medved, predstavnik Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane
regije, RRA LUR, ki je vodilni partner LAS Za mesto in vas, je predstavil Program razvoja podeželja, postopek ustanovitve in
namen lokalnih akcijskih skupin, posebej ustanovitev LAS Za mesto in vas, ter v letu 2016 sprejeto strategijo za omenjeno
območje za obdobje od 2016 do 2023. Vizija LAS Za mesto in vas je ustvariti varno, zdravo in privlačno bivalno okolje, za
kar je bilo na osnovi izdelane strategije z odločbo pristojnih ministerstev zagotovljenih 2.014.710 EUR.
V letu 2015 je Očina Mengeš, skupaj s sosednjimi občinami Komenda, Domžale, Medvode, Trzin in Vodice, pristopila k ustanavljanju Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas. LAS, ki je
bil ustanovljen 22. junija 2015, zajema del Zahodne Slovenije in
obsega 236,4 km² na katerih živi 72.972 prebivalcev.
Po ustanovitvi je vodilni partner Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začel s pripravo strategije za celotno območje. Pripravljena strategija, ki je usmerjena v realizacijo razvojnih
potencialov, ter reševanje ključnih izzivov območja, je bila s strani
pristojnih ministerstev potrjena v začetku septembra 2016.
Javni poziv je odprt od 15.12.2016 do 24.4.2017
V decembru je bil objavljen Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in
vas. Namen javnega poziva je izbor projektov, ki bodo za obdobje
2016 do 2023 prispevali k uresničevanju razvojnih ciljev strategije, posebej na družbenem, ekonomskem in okoljskem področju.
Poudarek strategije je na spodbujanju socialnega vključevanja,
ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest, ter boju proti revščini in
diskriminaciji, zmanjševanju regionalnih razvojnih razlik in gospodarskemu razvoju območja. Poleg tega pa so cilji tudi prispevati
k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dediščine, kulturne
krajine in njenih elementov.
Na delavnici so bili predstavljeni cilji in ukrepi razpisa, možnosti
in pravila financiranja, ter posebnosti sklopa A, ki je financiran iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ter sklopa B, ki
je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Materiali iz predstavitvenih delavnic o pripravi projektov v oktobru in novembru 2016 in januarju 2017, predstavitev z delavnic
o pripravi projektov in tabela ukrepov in operacije, predstavitev z
delavnic o pripravi projektov je objavljena na www.las-mestoinvas.
si/media/
Vabljeni, da tudi Vi s svojimi potenciali pripomorete k razvoju lokalnega okolja!
Besedilo: Občinska uprava
Več informacij je na spletni strani LAS (www.las-mestoinvas.si/Pozivi), ali pri vodilnem parterju RRA LUR,
po telefonu na številki 01 306 19 02, med ponedeljkom in petkom med 10:00 in 14:00 uro, po elektronski pošti: [email protected] ali osebno po predhodnem
dogovoru.
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 129-1/2017
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 629-1/2017
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH
KULTURNIH PROGRAMOV IN KULTURNIH
PROJEKTOV DRUŠTVENE KULTURNE DEJAVNOSTI
V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH
IN SOCIALNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV
V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017
Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017.
Rok za oddajo vlog je 20. marec 2017.
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
6
Mengšan – februar 2017
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 69-3/2017
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 69-1/2017
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA
PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ
ZA LETO 2017
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH
PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI MENGEŠ
ZA LETO 2017
Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017.
Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017.
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 329-1/2017
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 339-1/2017
JAVNI RAZPIS O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI
DRUŠTEV NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI
MENGEŠ ZA LETO 2017
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI
TURISTIČNIH DRUŠTEV V OBČINI MENGEŠ
ZA LETO 2017
Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017.
Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017.
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05,
25/08, 36/10) in na podlagi 3. člena Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec Mengeš (Uradni
Vestnik Občine Mengeš št. 3/2011, z dne 14.03.2011) Vrtec Mengeš objavlja
JAVNI POZIV ZA VPIS NOVINCEV V ODDELKE
VRTCA MENGEŠ
(dnevni program) za šolsko leto 2017/2018
Datum objave: 17.2.2017
Številka: 69-2/2017
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN
PROJEKTOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI
MENGEŠ ZA LETO 2017
Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017.
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata
na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/
objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Franc Jerič, l.r.
Župan Občine Mengeš
V skladu z Zakonom o vrtcih, vrtec lahko sprejme otroka, ko dopolni starost
najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega
dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.
Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala
Komisija za sprejem otrok v Vrtec Mengeš na podlagi kriterijev iz Pravilnika o
sprejemu otrok v Vrtec Mengeš.
Vrtec bo v 8 dneh po zaključku dela Komisije za sprejem otrok v Vrtec Mengeš
objavil seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki bo objavljen na oglasnih
deskah enot in spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih bodo objavljeni pod
šifro. Istočasno bodo starši oziroma vlagatelji z navadno pošto prejeli obvestilo
o odločitvi komisije.
Vloga za vpis otrok v Vrtec Mengeš je na voljo na spletni strani vrtca: www.
vrtec-menges.com, v rubriki Starši/Obrazci in v tajništvu vrtca. Vlogi priložite potrebna potrdila oz. dokazila.
Izpolnjeno vlogo oddajte v tajništvu vrtca ali pošljite po pošti na naslov:
Vrtec Mengeš, Šolska ulica 12, 1234 Mengeš, najkasneje do 31.3.2017.
UPRAVA VRTCA MENGEŠ
Mengšan – februar 2017
7
OBČINA
Spomladanska akcija zbiranja kosovnih in
nevarnih odpadkov bo v Mengšu potekala marca
Letošnja spomladanska akcija zbiranja in odvoza kosovnih ter nevarnih odpadkov, ki jo organizira Javno komunalno podjetje
Prodnik d. o. o., se bo na območju občine Mengeš odvila v mesecu marcu 2017. Objavljamo urnike zbiranja in odvoza,
uporabnike pa vabimo, da razmislijo o odpadkih, ki bi jih želeli v sklopu akcije oddati.
Z nevarnimi ali posebnimi odpadki ravnajmo še posebej pazljivo
Vsako pomlad in jesen nevarne odpadke Javno komunalno podjetje
Prodnik zbira v premičnih zbiralnicah za nevarne odpadke, ki so skozi
celotno obdobje akcije postavljene na predhodno določenih mestih na
območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica.
Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo eno ali več lastnosti
nevarnih snovi in z neprimernim ravnanjem lahko škodljivo vplivajo na
okolje in zdravje ljudi. Nevarne lastnosti lahko povzročijo požar, eksplozijo, zastrupitev, razžiranje materiala, s svojo radioaktivnostjo pa lahko
celo uničijo človeške celice ali kromosomski material.
Z nevarnimi odpadki moramo ravnati še posebej pazljivo in skrbeti, da
se že v gospodinjstvu ločeno zbirajo od ostalih odpadkov. Tudi ko nevarne snovi niso več uporabne, moramo uporabniki poskrbeti, da ne pridejo
v stik z ljudmi ali okoljem. Nevarni odpadki nastajajo tako v industrijski,
obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje sodijo na
primer različna olja, pralni in kozmetični pripomočki, računalniška oprema, zdravila, žarnice, večina kemikalij in ostalih snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu, nevarnost za okolje pa predstavljata
tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Nevarne odpadke
lahko takoj prepoznate po primernih označbah na embalaži, na vsakem
izdelku pa je zapisano, kako ga uporabljati in kako z njim ravnati ob
koncu njegove življenjske dobe.
Nevarni odpadki ne sodijo na ekološki otok ali med mešane komunalne
odpadke (črni zabojniki), pač pa jih dvakrat letno uporabniki oddamo ob
akcijah zbiranja ali skozi celo leto v Center za ravnanje z odpadki Dob.
Če takšni odpadki končajo na odlagališčih, lahko pride do sproščanja
nevarnih snovi iz teh odpadkov v okolje, zlasti v tla in podzemne vode.
Zato jih je nujno zbirati ločeno in zanje zagotoviti strokovno odlaganje,
predelavo ali uničenje.
Kam gredo nevarni odpadki?
Nevarne odpadke vedno prevzamejo posebej usposobljeni delavci, ki
poskrbijo za pravilno ravnanje s temi odpadki. Nekatere odpadke potem
predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo,
baterije pa predelajo.
Med nevarne odpadke spadajo:
kozmetika: razpršilci, pršila, čistila za lake, ličila, kozmetične
barve, laki za nohte, barve za lase, embalaža, v kateri se je
nahajala nevarna snov, zdravila: ampule, igle, mazila, posipi,
sirupi, tablete, termometri; barve in topila, laki in premazi,
stari akumulatorji, baterijski vložki, smole in lepila, razredčila
in topila, hladilne tekočine, čistila, kemikalije, olja in masti,
pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, svetila: neonska in
halogenska ter fluorescentne žarnice, zaščitna sredstva za rastline in škropiva, čopiči, krpe, lopatice in rokavice.
Pri ravnanju z nevarnimi odpadki je zelo pomembno, da uporabniki
upoštevajo naslednja opozorila:
• nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do
zbirnega kraja;
8
Mengšan – februar 2017
•
•
•
odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z
njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki so bila priložena
ob nakupu izdelka, iz katerega je odpadek nastal;
tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano;
odpadkov iz iste skupine se ne sme združevati v večji embalaži, ker
lahko med njimi pride do kemične reakcije.
Količino nevarnih snovi lahko zmanjšamo na hitre in enostavne načine:
• Čistimo dom z naravnimi čistili – limona, kis, pepel, soda bikarbona
• Proizvode iz pločevine hranimo na suhem mestu, da preprečimo
korozijo
• Kupujmo baterije, ki jih lahko znova napolnimo
• Neuporabljena ali pretečena zdravila vrnimo v lekarno
• Uporabljajmo varčne žarnice
• Nevarnih snovi ne shranjujmo blizu hrane
• Za mehčanje perila namesto mehčalca uporabimo navaden alkoholni kis (za vlaganje) – perilo je mehko in dišeče
• Kreme za obraz in telo, dezodorante, mila itd. iz naravnih materialov naredimo doma
• Uporabljajmo barve in lake na vodni osnovi
Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov
Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi velikosti, oblike ali teže
niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrečkah za odpadke.
Na predvideni dan odvoza morajo biti odpadki do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov.
Med kosovne odpadke spada:
• kopalniška oprema,
• pohištvo,
• preproge,
• oblazinjeno pohištvo in vzmetnice,
• svetila in senčila,
• velike gospodinjske naprave (štedilniki, hladilniki, pralni stroji …),
• smuči,
• veliki železni in kovinski kosi.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
• nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov,
• avtomobilski deli,
• akumulatorji,
• gume,
• sodi,
• gradbeni material,
• veje drevja in žive meje,
• azbestne kritine
Kaj se zgodi z ločeno zbranimi kosovnimi in nevarnimi odpadki?
Zbrani kosovni odpadki so razvrščeni na odpadke, ki jih je možno oddati
v predelavo (za te so zagotovljeni ustrezni prevzemniki) ter odpadke, ki
za predelavo niso primerni in so odpeljani na odlagališče. Ločeno zbrane
nevarne odpadke pa prevzame za to pooblaščeno podjetje, ki poskrbi za
njihovo uničenje oziroma ustrezno nadaljnje ravnanje v skladu s strogimi
zakonodajnimi določili.
Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom zagotovljen
skozi celo leto
Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom gospodarske
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotovljen tudi izven spomladanskih in jesenskih organiziranih akcij. Uporabniki lahko kosovne
in nevarne odpadke brez dodatnih stroškov oddajo kadarkoli v okviru
obratovalnega časa v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu.
Besedilo: Občinska uprava
Akcija zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov. Foto: M. U.
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MENGEŠ (POMLAD 2017)
DATUM ZAČETKA
ODVOZA
24. 03. 2017
27. 03. 2017
28. 03. 2017
NASELJA
Mengeš
Dobeno, Topole
Loka pri Mengšu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
kopalniška oprema,
pohištvo,
preproge,
oblazinjeno pohištvo,
svetila in senčila,
veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...),
veliki železni in kovinski kosi…
Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure
zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno
postavite zabojnike za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in
lakov,
avtomobilski deli,
akumulatorji,
gume,
sodi,
gradbeni material,
veje drevja in živih mej,
azbestne kritine.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale
01/729-54-30 I [email protected] I www.jkp-prodnik.si.
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI MENGEŠ (POMLAD 2017)
DATUM
24. 03. 2017
URA
16.30–18.00
NASELJE
Mengeš
KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI?
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen
prenos do zbirnega kraja.
Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo,
LOKACIJA
Za Kulturnim domom na Slovenski cesti 30
Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob
nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali
druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE
SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo,
prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri
rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila,
ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek
nastal.
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila,
pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih
avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim
plinom, razredčila, odpadno jedilno olje….
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v
letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki
Dob.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale
01/729-54-30 I [email protected] I www.jkp-prodnik.si.
Mengšan – februar 2017
9
INTERVJU: CVETA IN TINE EINSIEDLER
Zakaj sta za svoj drugi dom izbrala prav Dobeno?
Tine: Predvsem zato, ker je Dobeno blizu Ljubljane. Že takrat sva računala, da se bova z
Dobena nekoč vozila tudi v službo. In to se je
tudi zgodilo. Sem sva prišla za stalno že pred
upokojitvijo. Takrat je bilo v igri tudi morje, a
je bilo veliko predaleč. In hvala bogu, da sva
se tako odločila in tam prodala že kupljeno
parcelo.
Kaj vama pomeni Dobeno?
Tine: Če rečem vse, je premalo. V primerjavi
z življenjem v Ljubljani, je tu pravi raj. Nikoli
mi ni bilo žal, da sva se preselila iz mesta na
Dobeno. Morda samo včasih na začetku, ko
je zapadlo veliko snega in so bile neprevozne
ceste. A moram reči, da je danes to super urejeno. Tu je narava, mir, dobri ljudje in prijetni
sosedje. To je največ vredno. Balzam za dušo.
Cveta: Danes imamo tu vse udobje. Vodo,
elektriko, telefon, asfaltirano cesto … Tudi ko
sem še bila v službi, sem ob koncu dela rekla
sodelavkam: »Drage moje, adijo, jaz grem na
moje Dobeno«. In najlepše je tu spomladi, ko
zacvetijo češnje.
Na Dobeno sta prvič prišla že mnogo let nazaj. Koliko sta bila takrat stara?
Cveta: Ko sva prišla na Dobeno sem bila stara
33, Tine pa 35 let. Takrat sva iz urbanega
dela Ljubljane le ubežala na Dobeno. In z
nama največkrat tudi najina otroka. Hišo sva
delala počasi in sama. Tako kot so včasih gradili vsi.
Tine: Všeč mi je bilo, da je tu bilo življenje
že od nekdaj umirjeno, brez prometa, hrupa
in v naravi. Popolnoma drugače od življenja
v bloku.
Dobeno je bilo v času vajinega prvega prihoda zagotovo popolnoma drugačno. Če
primerjata današnji čas s takratnim, kje so
največje razlike?
Narava, mir,
dobri ljudje in
prijetni sosedje
Prejšnjo soboto sta Tine in Cveta Einsiedler z Dobena praznovala 50 let
srečnega zakona in skupnega življenja. Tega sta v veliki meri preživela prav
na Dobenu, kjer sta leta 1979 najprej kupila parcelo in nato na njej gradila
lično hiško. Od takrat skorajda ni bilo konca tedna, da nista prišla na Dobeno
in uživala v prijetnem objemu narave, med čudovitimi ljudmi, s katerimi sta
obkrožena še danes. Za stalno pa sta se naselila prvega maja 1999.
10
Mengšan – februar 2017
Tine: Dobeno bilo leta 1979 pretežno vikendaško naselje z nekaj avtohtonimi domačijami. Cesta je bila v celoti makadamska, brez
vode in brez elektrike. Danes pa je tu med
prebivalci pretežni del stalnih naseljencev. Je
sicer še nekaj vikendašev, a tudi ti postajajo
vse bolj stalni. Tako je na Dobeno prišlo življenje, mlade družine so obogatile tukajšnje
prebivalstvo. Danes nas je po popisu iz 1. 1.
2016, 240 stalno prijavljenih prebivalcev.
Vas je rasla tako rekoč pred vajinimi očmi.
Tine: Res je. In prav je, da tu to povem. Zelo
dvomim, da je še kje kakšna sredina, kjer bi
bilo vloženega toliko prostovoljnega dela in
lastnega finančnega vložka kot na Dobenu.
Veliko se je delalo s prostovoljnim delom in
lastnimi sredstvi prebivalcev Dobena. Naj navedem primer izgradnje ceste. Od leta 1988
so bile organizirane Dobenske noči in vsi izkupički so šli za cesto. Imeli pa smo tudi
samoprispevke in donacije. V letu 1992 je bil
po sklepu KS Mengeš in predlogu Gradbenega odbora na Dobenu - TD Dobeno razpisan
V zadnjih 40 letih je bilo na Dobenu veliko sprememb. Razvoju pa se ne bomo
mogli in smeli izogniti.
referendum na Dobenu za izvedbo samoprispevka, ki je tudi uspel. Vsak lastnik nepremičnine na Dobenu je bil zavezan prispevati
700 DM v takratni proti vrednosti domače
valute, kmetje po 2100 DM in nosilci gospodarske dejavnosti po 3000 DM. Vse to,
vključno s prostovoljnimi deli, so bili glavni
viri financiranja glavne ceste na Dobeno. Tako
smo nekje pri 60 odstotkih pokritja celotne
investicije glavne ceste Dobenci sami. Res pa
je, da smo včasih lažje pridobivali sredstva
različnih donatorjev.
Cveta: V teh začetnih »asfaltnih letih« ima
zagotovo velike zasluge prav prvi predsednik
KS Mengeš, Janez Per. Po uspešnem referendumu je potem tudi poskrbel za premostitveno finansiranje prve faze izgradnje glavne ceste. Pravijo celo, da je za kredit dal hipoteko
na svojo hišo. Zato smo mu za začetek izgradnje še danes hvaležni. Seveda pa so potem
še vedno ostali večji zalogaji za posamezne
stranske ceste za vse naslednje župane. Ampak takrat se je pričelo.
Tine: Pa tudi te stranske ceste, ki so danes
sicer asfaltirane, so bile pripravljene z različnimi finančnimi konstrukcijami, z udeležbami
in brez udeležb lastnikov nepremičnin.
Vse zadeve glede izgradnje infrastrukture
je takrat povezoval domačin, pokojni Franc
Dragan. On je bil in je najbolj zaslužen, da
so se vsi ti veliki projekti speljali tako, kot je
bilo treba. Včasih je bil prav »nadležen«, a je
poskrbel za vse, da se je projekt pripeljal do
konca. Danes bi temu rekli »kapo dol«.
Cesta je bila le ena od nujnih infrastrukturnih projektov. Kako je na primer potekala
izgradnja vodovodnega omrežja na Dobenu?
Tine: Za vodovodno omrežje smo Dobenci
morali sami skopati jarke in izpeljave. Takratno komunalno podjetje pa je nato le položilo
cevi in montiralo vodomere. Tako smo vodo
dobili v maju 1984, konec leta 1985 pa tudi
elektriko. A za elektriko smo morali sami narediti poseko od Jabel do Zg. Dobena ter skopati luknje za drogove na trasi. Nazadnje je v
letu 1990 na vrsto prišel še telefon. Pogoj
za razpeljavo je bilo naročilo 50 priključkov,
zato so jih nekateri kupovali po dva ali tri, da
smo le zadostili nerazumnim zahtevam. Če
se prav spomnim, jih je TD kupilo kar pet.
Kako pa je potekala izgradnja vaše hiše?
Tine: Vikend, ki je kasneje postal najin dom,
sva zidala sama. Tako, kar po napotkih iz
knjig »naredi sam«. Sem namreč družboslovec in takrat nisem poznal razlike med siporeksom in stiroporom. A kljub temu sva se
oba s Cveto učila in pri tem uživala ter se prijateljsko prepričevala, da ne rečem kregala.
Cveta: Delo nama je bilo vedno v užitek. Čeprav sva veliko delala, sva vsak konec tedna
komaj čakala, da greva na Dobeno.
Delo nama je bilo vedno v užitek in vsak konec tedna sva komaj čakala, da greva na Dobeno
Na Dobenu bo potrebno poskrbeti še za
optiko, rešitev odpadnih vod, razširitev
cest zaradi vse več vaščanov in tudi dnevnih turistov, posebno ob koncu tedna.
Ena od najbolj aktivnih organizacij na Dobenu je Turistično društvo (TD). Kdaj je nastalo
in zakaj?
Tine: TD smo ustanovili leta 1989. Njegov
pobudnik je bil Franc Dragan. Prej smo imeli različne odbore, a potrebovali smo pravni
subjekt z lastnim transakcijskim računom.
Tako smo lahko na transakcijski račun dobivali sredstva iz različnih virov. Zbrani denar
smo nato usmerjali v investicije. Ko je Dragan
zbolel in se nato odselil, je vse skupaj malce
zamrlo vse do leta 2012, ko je društvo na
novo zaživelo. Takrat sta dve dobenski ženski
znova prijeli za zadevo. To sta bili predsednica
TD Brigita Herjavec in tajnica Bernarda Aleš
- Naca. Organizirali sta prireditev Dobenski
praznik, pustovanja, miklavževanja in druge
zanimive prireditve. Res pa je, da takrat javnosti nismo povedali, kaj se pri nas dogaja.
A tudi to se je spremenilo z našim aktivnim
Dobencem Tonetom Vidrgarjem.
Kako ste postali predsednik TD?
Tine: Pred dvema letoma sem bil, po odstopu
Brigite in Bernarde, imenovan za predsednika. Takrat so mi sosedje in sovaščani obljubili, da mi bodo pomagali. In so mi. Že leta
prej pa sem bil aktiven v vaških odborih kot
predsednik, kot član tudi v TD, v tistem investicijsko živahnem obdobju.
Kako si kot predsednik TD in kot vaščan
predstavljate Dobeno čez 30 let?
Tine: Že pred 30 leti smo se hecali, da bo Dobeno ljubljansko Dedinje. A na srečo to ni postalo. Dobeno vidim kot prijetno predmestje,
ki bo zatočišče družin. Danes je na Dobenu
pravi bum otrok po več desetletnem zatišju.
Dobeno si predstavljam tudi kot rekreacijsko
in turistično središče ljubljanske kotline. Zato
je vaški odbor pred kratkim dal predlog Občini, da se naredi OPPN za Dobeno, ki bi moral
vključevati tudi oskrbne funkcije, saj bi bila
to podlaga za odkup zemljišč s strani Občine,
za javne potrebe: parkirišča, otroška igrišča,
prostore za druženje in rekreacijo starejših in
mladih domačinov ter dnevnih obiskovalcev.
Kakšno je pa stanje glede vašega predloga o
nakupu Anžinove domačije?
Tine: Vse aktivnosti sicer vodi naš Vaški odbor, vendar s polno podporo TD. Predlog nakupa Anžinove domačije s strani Občine pa
žal ni bil sprejet. Tako smo Dobenci in Mengšani za zdaj izgubili možnost prvih skupnih,
vaških prostorov za druženje, različne prireditve, vaje … Hiša je bila last pokojnega domačina Feliksa Anžina in jo je kasneje kupila
gospa, ki jo danes tudi prodaja. Hiša je za
nas zanimiva, ker je dovolj velika in je lokacijsko v današnjem in verjetno tudi bodočem
vaškem jedru. Tam smo načrtovali skupne
prostore, otroška igrišča, balinišče in drugo.
Če bi se občina odločila kupiti, bi bila hiša
na voljo vsem, ki bi imeli interes delovanja
na Dobenu. Vrata bi bila odprta vsem mengeškim društvom. Na 240 let stari domačiji
je lani že gostovalo Likovno društvo Mengeš,
ki je organiziralo dobro obiskano likovno kolonijo, katere obiskovalci so na koncu podarili
svoja dela TD Dobeno. V hiši je tudi velika
in zanimiva zbirka starin in slik, kar bi lahko
predstavljalo prvo muzejsko zbirko na Dobenu. Ob domačiji bo tudi letos že tretjič blagoslov velikonočnih jedi.
Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik
Čaj iz dobenskih rožic in sveže pecivo je
pozdrav dobrodošlice na Cvetini mizi
Mengšan – februar 2017
11
Spoštovanje in ljubezen
»Partnerju je potrebno večkrat povedati, da ga imaš rad.«
Cveta, s svojim možem Tinetom sta prejšnji teden praznovala 50 let
lepega zakona. Dobro ga poznate. Kaj vam je na njem najbolj všeč?
Cveta: Tine je dober človek. O vsem se pogovoriva. O vsaki zadevi se
tudi skupaj odločava in me vpraša za mnenje. Vedno mi je pripravljen
narediti uslugo. Je v redu dečko. Predvsem pa cenim to, da se dobro
poznava in se razumeva. Je pošten in dosleden. Natančen. Rada se
imava. Do njega čutim spoštovanje.
Cveta: »Rada imava dva otroka in sedem vnukov ter sva srečna, ko pridejo na obisk.«
12
Mengšan – februar 2017
Kruh označuje toplino doma in družine
Kaj pa vi Tine menite o svoji ženi Cveti?
Tine: Medsebojno se odlično ujemava in vedno o vsem sporazumno
dogovoriva. Ne trmariva vsak na svoj konec in znava zgladiti konflikte.
In tako jih uspešno gladiva že 50 let. Pri Cveti pa zelo cenim, da zna
odlično kuhati in peči. Najboljše pripravi odlična polnjena telečja prsa.
Pred kratkim sta praznovala zlato obletnico poroke. Kaj menita, je
po vajinih izkušnjah ključno za srečen in dolgotrajen zakon?
Cveta: Strpnost, medsebojno razumevanje, pogovarjanje, probleme
je potrebno reševati sproti, povedati večkrat, da imaš partnerja rad.
Tinetu večkrat z dejanji, s pogledom, dotikom pokažem naklonjenost
in ljubezen.
OBVESTILA - OGLASI
PUSTOVANJE
DRAGI OTROCI!
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE
NA PUSTNEM RAJANJU
V SOBOTO, 25. 2. 2017 OD 9.00 URE DALJE
NA ŠPORTNI PLOŠČADI ŠD PARTIZAN.
OBISKALI NAS BODO TUDI
KURENTI IZ ORMOŽA.
VSE MAŠKARE SE BOSTE POSLADKALE S
PUSTNIMI FLANCATI, DA BOSTE LAHKO
VESELO RAJALE IN ZGANJALE PUSTNE NORČIJE.
PRISRČNO VABLJENI!
FRANC JERIČ, ŽUPAN
Obveščamo vas, da je Občina Mengeš tudi letos pristopila k cenejšemu nakupu letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok.
Vse občane vabimo k nakupu letnih kart in obisku parka Arboretuma.
Cena letne karte v letu 2017 s popustom za občane Mengša znaša: za odrasle 25,00 € in za otroke 14,00 €.
Občinska uprava
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. - Ihanska cesta 19 a, Zaboršt - 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja
in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Mengeš.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
Dne: TOREK, 28.02.2017
10.00–10.30
10.45–11.30
11.45–12.15
12.30–12.45
Topole
Mengeš
Loka pri Mengšu
Dobeno
pri Gasilskem domu
na parkirišču občine Mengeš za kulturnim domom
pri Videmšek, Gasilska ulica
pri Ručigaju, Dobeno
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju.
Dne: PETEK, 03.03.2017
15.00–15.20 Loka pri Mengšu. / 15.30–16.00 Mengeš
N e p oz a bi t e pr i ne st i s s eb o j iz k a zn ic e o ce p lje nju ps ov »POT N I L I ST – M OD R A I Z KA Z N I C A «.
Ob cep l j e nj u na t e r en u b o m o ž n o k u p iti a mp u le pr oti bolham in klopom.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini med 12. in 16. tednom starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi
mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE enotno matično številko (EMŠO)
LASTNIKA PSA, številko čipa matere mladička in podatke o lastniku matere mladička. Stroški cepljenja znašajo 31,42 EUR. Ob prvem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 EUR.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob
sobotah pa med 7. in 12. uro.
Mengšan – februar 2017
13
REPORTAŽA: KULTURNI PRAZNIK
Nastop Otroškega pevskega zbora OŠ Mengeš
Akademija ob
slovenskem kulturnem
prazniku
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika in v spomin našega največjega pesnika Franceta Prešerna se je v Kulturnem domu Mengeš
zgodila slavnostna akademija. Tokrat malce drugačna, bolj doživeta, saj
so jo v največji meri oblikovali otroci in učiteljice Osnovne šole Mengeš.
Slavnostna govornica je bila Maja Keržič, Miha Žargi pa zanimiv povezovalec prvega dela dogodka. V uvodu kulturnega programa sta Nataša
Vrhovnik Jerič in Jože Vahtar podelila priznanja Zveze kulturnih društev
Občine Mengeš.
»Ljudje smo kulturni praktično na vsakem koraku,
saj v sebi nosimo vsak svojo kulturo, podkrepljeno z
različnimi nazori in pogledi,« je povedala slavnostna
govornica Maja Keržič.
14
Mengšan – februar 2017
»Kultura je izraz posameznika, skupnosti, družbe, izraz načina za nek čas,
družbeno zgodovinske okoliščine in prostor. Kultura je vsebina, notranjost, je
ustvarjalen bit, ki določa posameznika, skupnost in narod. Je ustvarjalen bit, ki
v različnih pojavnih oblikah posredno prispeva k blaginji naroda,« je poudarila
Maja Keržič v uvodnem nagovoru. V nadaljevanju pa sta predstavnika Zveze
kulturnih društev podelila priznanja posameznikom in društvu, ki je v preteklem
času pustilo najbolj opazen pečat. Srebrno priznanje je prejela Barbara Justin,
zlato priznanje Robert Stopar in Zoran Jagodič, listino Zveze kulturnih društev
pa je prejelo Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš.
Pod vodstvom zborovodkinje Nataše Banko so otroci Osnovne šole Mengeš
navdihnili zbrane v dvorani in pripravili program na resnično visokem nivoju.
Med posameznimi nastopi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora so učenci
izvajali recitale na temo Franceta Prešerna. Pozornost je vzbudila tudi odlična
sodobna priredba Prešernovega Povodnega moža.
Besedilo in foto: E. V.
Skupinska slika vseh nagrajencev
Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš letos
praznuje 20-letnico ustanovitve društva. V njegovem
imenu je listino ZKDOM prevzel predsednik društva,
Matjaž Repnik. V društvu danes delujejo tri sekcije:
pritrkovalci, ki jih vodi Franc Blejc, harmonikarski
orkester vodi Franci Veider, orgličarsko skupino
Sejmarji pa Marjan Urbanija. Organizacija in izvedba
največje sejemske prireditve privabi v Mengeš vsako
leto obiskovalce iz širše okolice, ponudnike in
prodajalce pa z vseh področij Slovenije.
Zlato priznanje je prejel Robert Stopar, ki že
dolgo deluje na področju ljubiteljske kulture.
Bil je dolgoletni glasbenik - harmonikar v
Folklorni skupini Mengeš, za katere je naredil
tudi več glasbenih priredb. 17 let je vodil svoj
zelo priznani narodno-zabavni ansambel Stopar.
Danes poučuje diatonično harmoniko v svoji
glasbeni šoli in prenaša svoje znanje na mlajše
rodove. Že 14 let vodi Klub harmonikarjev
Stopar.
Zoran Jagodič je za svoje delo in dosežke
prejel zlato priznanje. Zadnjih 25 let
pri Folklorni skupini Mengeš izmenično
opravlja funkcijo predsednika ali mentorja
skupine ter je močno vpet v organizacijo
različnih mednarodnih turnej in nastopov.
Folklorna skupina je danes tudi po
njegovi zaslugi ena najbolj kakovostnih
in prepoznavnih skupin pri podajanju
ljudskega izročila in plesov v Sloveniji.
Na pobudo Nataše Vrhovnik Jerič je Nataša Banko,
pevovodkinja in profesorica glasbe na Osnovni šoli
Mengeš, za svoje delo in požrtvovalnost na področju
zborovske in kulturne dejavnosti prejela posebno
listino ZKDOM.
Barbara Justin je prejela srebrno priznanje.
Je članica društva Antona Lobode od njegove
ustanovitve. Bila je voditeljica številnih prireditev.
Prav tako od ustanovitve dalje je članica Pevske
skupine Rž, bila je ustanoviteljica in voditeljica
otroške pevskega zbora Lastovke, plesala pa je
tudi v mengeški folklorni skupini Svoboda.
Konec prireditve je zaznamoval prisrčen
nastop otroške folklorne skupine. Zaplesali
so nekaj slovenskih ljudskih plesov
Mengšan – februar 2017
15
MENGEŠKI UTRIP
Okrogli jubilej gospe Slavice
Slavica Rožanec se je rodila v Radečah, v Občini Laško. Po poklicu je bila kuharica. Svoj poklic je vestno in rada
opravljala. Poznana je bila kot dobra gospodinja ter skrbna in ljubeča mati.
Od nekdaj sta ji bila blizu glasba in ples. Tudi na praznovanju 90.
letnice so jo zasrbele pete in ob zvokih glasbe, ki so jo iz inštrumentov izvabljali njeni najbližji, je veselo zaplesala. Gospa Rožanec
je v domu poznana kot oseba, ki je vedno pripravljena priskočiti na
pomoč sostanovalkam. Vedno in na vsakem koraku je rada lepo
urejena, kar velja tudi za njeno sobo, ki je do potankosti urejena,
krasijo pa jo tudi drobne pozornosti, ki gospe Slavici veliko pomenijo. Poleg njenih najbližjih so ji čestitke izrekli tudi direktorica Doma
počitka Mengeš Lidija Krivec Fugger, njena namestnica Stanka
Štrus ter podžupanja občine Dol pri Ljubljani Marija Zajec.
Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del.
Slavje v Domu počitka
Mengeš
V Domu počitka Mengeš smo zopet obeležili okrogli jubilej,
častitljivih 90 let. Tokratna slavljenka je bila Silvestra Marcijan, po domače Pepičeva Silva.
Gospa Silva je bila rojena zadnji dan leta 1926 v Radomljah, očetu Jožefu in mami Justini, ki sta jo glede na datum rojstva poimenovala Silvestra. V življenju je preživela veliko bridkih trenutkov,
a tudi tistih lepih ni manjkalo. Z možem Ljubotom sta si ustvarila
topel dom in rodila sta se jima sin in hči. Vso svojo delovno dobo
je bila zaposlena v papirnici Količevo, kjer je spletla tudi mnoge
prijateljske vezi. Od novembra dalje je stanovalka našega Doma,
kjer nas dnevno navdaja z optimizmom, ki ga izžareva, pogosto
pa se nasmejemo tudi kakšni njeni šali. Obiskov ji ne manjka, saj
jo poleg sina, hčerke, štirih vnukov in petih pravnukov obiskujejo
tudi prijatelji. 90-letnico smo proslavili ob zvokih harmonike in
prepevanju domskega pevskega zbora. Poleg njenih najbližjih ji
je voščilo izrekel tudi župan občine Mengeš Franc Jerič, direktorica doma Lidija Krivec Fugger ter njena namestnica Stanka
Štrus. Gospa Silva je povedala, da ji je sedaj tu tako lepo, kot že
dolgo ne. Vsi ji želimo, da ostane še dolgo tako.
Silvestra Marcijan in župan Franc Jerič
16
Mengšan – februar 2017
Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del.
Rojstni dan Vere Šimenc
Sedmi letni zbor mladih
loških gasilcev
Drugo soboto v januarju so mladi loški gasilci že sedmo leto zapored pripravili občni zbor in povabili medse tudi predstavnike
sovrstnikov iz Topol in Mengša, ki jih je na začetku lepo pozdravil
predsednik mladinske komisije v našem društvu Domen Pirnat,
nato pa predlagal delovno predsedstvo – za predsednika Anžeja
Šarca, za člana pa Mateja Cimermana in Urbana Ručigaja.
O delu mladine v Prostovoljnem gasilskem društvu Loka, njihovih
aktivnostih in uspehih sta pripovedovala Matej in Urban, tudi sama
odlična tekmovalca. Iz njunih sporočil je bilo razbrati, da se mladi
loški gasilci lahko kosajo z vrstniki ne samo na občinskem in regijskem
tekmovanju, ampak tudi na državni ravni. Nato je delovni predsednik
Anžej povabil k besedi »največja« gosta, predsednika GZ Mengeš Janeza
Koncilija ter domačega predsednika in predsednika komisije za mladino
pri GZ Mengeš Roberta Ručigaja, ki sta izrazila zadovoljstvo nad uspehi
in predvsem veliko željo sodelovati v gasilskih vrstah, ki imajo v Loki zelo
močne in žive korenine. Po spodbudnih besedah obeh predsednikov je
Domen prebral okvirni načrt dela za leto 2017, v katerem je delovni urnik
precej natrpan. Sledila je podelitev priznanj ter pridobljenih preventivnih
značk in veščin, ki so si jih mladi gasilci prislužili na gasilskem taboru
GZ Mengeš v Novigradu v letu 2016. Priznanje in bronasto preventivno
značko so prejeli Miha Justin, Marko Mali in Žan Luka Burgar, priznanje
in srebrno Anžej Šarc, Maks in Matic Lipovšek, priznanje in zlato pa Matej
Cimerman, Matej Mitrovič, Lucijan Štempelj in Urban Ručigaj. Priznanje
in značko za veščino preventivec je prejel Maj Purnat, priznanje in značko
za veščino plavalec pa Miha Justin in Žan Luka Burgar. Razveseljivo je,
da sta si na taboru naša Maks Lipovšek in Miha Justin prislužila tudi
nagrado za najbolj urejeno sobo med vsemi sovrstniki iz Loke, Mengša
in Topol. Zbor se je končal s prijetnim druženjem ob jedači in pijači. In
ogledom filma Mister Bean.
Besedilo in foto: Jože Brojan
Veronika Šimenc ali po domače Vera se je rodila v Suhadolah pri Komendi, v družini z desetimi otroki. Ko je spoznala
moža, se je preselila v Mengeš, kjer sta ustvarila družino
in topel dom.
Vera je bila zaposlena v tovarni Stol in poznana je bila kot pridna in
marljiva delavka. Prosti čas je namenjala delu na vrtu, ki so ga poleg domačih pridelkov krasile tudi rože. Vnuki se je spominjajo po
njenih slastnih palačinkah, ki so pogosto zadišale iz njene kuhinje.
Gospa Vera je sicer stanovalka Doma počitka Mengeš že od leta
2009 in kot sama pove, se tu dobro počuti. Ob njenem visokem
jubileju, 90. rojstnem dnevu, ji je čestitke poleg direktorice doma
Lidije Krivec Fugger in ostalega osebja nekaj dni kasneje izrekel
tudi župan občine Mengeš Franc Jerič. Vsi skupaj ji želimo, da bi
kljub bolezni še naprej ohranila občutek zadovoljstva in dobrega
počutja.
Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del.
Gospa Vera je stanovalka Doma počitka Mengeš že od leta 2009
NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od februarja 2016 
MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. glede na dogodke, v ned. od 18.00 do 22.00 - [email protected], T: 070-732-070
KAJ SE DOGAJA
*TALENTI V ŽIVO, koncert DARK HEART, SIXTH SENSE, v soboto, 11.februarja, ob 20.00, v Mladincu (Nina Zupan)
*VIDIM PRIHODNOST – pogovorno srečanje SPOZNATJE POKLIC IN DELO POLICISTA, KRIMINALISTA, DETEKTIVA, v sredo, 15. februarja, ob 18.00, v Mladincu (Alenka Zdešar)
*MOVIE NIGHT HOWL'S MOVING CASTLE, v soboto, 18. februarja, ob 19.00, v Mladincu (Sara Petrovčič)
*TURNIR V NAMIZNEM NOGOMETU, v nedeljo, 19.februarja, ob 18.00, v Mladincu (Simon Štebe)
*ZANIMIVO POPOTOVANJE – POPOTOVANJE PO BALKANU, v sredo, 22. februarja, ob 18.00, v Mladincu (Barbara)
*MOVIE NIGHT RISANKA BIG HERO, v soboto, 25. februarja, ob 17.00, v Mladincu (Sara Petrovčič)
*Predavanje ČUSTVA TE OSVOBODIJO ALI POGUBIJO, v sredo, 1. marca, ob 18.00, v Mladincu (Andrej Pešec)
PLES IN USTVARJANJE
* HIP HOP, pionirska skupina v torek in četrtek od 18.00 do 19.00; mladinska skupina v torek in četrtek od 19.00 do 20.00, hip hop urice za mlajše (predšolske) ob četrtkih od 17.00 do 18.00,
treningi in plesne urice bodo v prostorih mladinskega centra (Sanja Tomšič )
*PILATES, ob torkih in četrtkih od 20.00 do 21.00, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič)
*SOLO PETJE, termin po dogovoru, prijave in info na [email protected] ali na [email protected], v Mladincu (Nina Zupan)
*PETKOVE USTVARJALNICE ZA OTROKE, vsak petek od 18.00 do 19.00, v prostorih Mladinca (Sava Kralj),
UČENJE IN ZAPOSLITEV
*BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek od 16.00 - 21.00, za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po dogovoru (Rok Resnik)
*KARIERNO SVETOVANJE (karierni coaching), individualno, po dogovoru, prijave in info na [email protected], v Mladincu (Silva Abram)
SVETOVANJE
*PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, individualno, prijave na: [email protected] ,v Mladincu ( dr. Mojca Petrič)
*LOGOPEDSKA PROSTOVOLJNA POMOČ, študentka logopedije, prijave in več infomracij na. [email protected], v Mladincu (Eva P.)
ANIMACIJE
*ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 – 13.00 ali 13.30 – 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in
igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič)
Mengšan – februar 2017
17
MENGEŠKI UTRIP
„Naše besede naj bodo v skladu z našim življenjem. Svojo obljubo je izpolnil tisti, ki je vedno
isti, pa naj ga vidiš ali slišiš. Videli bomo kakšen
in kako velik je, če je zmerom enak.“
Seneka: Pisma prijatelju Luciliju
Bralni večer
V okviru Društva za študije kontemplativnih tradicij je v torek, 17. januarja 2017, v knjižnici v Mengšu, potekal redni
mesečni bralni večer. Nadaljevali smo z branjem pisem stoiškega filozofa Seneke, v katerih nas s praktičnimi vajami
spodbuja k samovzgoji v smislu vrlinskega življenja.
V 75. pismu nas uči, kako naj pišemo ali govorimo. Govor naj bo
skrben, naše besede naj ne zabavajo, ampak koristijo, naše najvišje
načelo naj nam bo, da govorimo, kar mislimo in mislimo, kar govorimo. Kadar je kdo dober govornik, naj pokaže svojo nadarjenost,
vendar naj bolj izstopa to, o čemer govori, kakor on sam.
V govoru in poslušanju naj se vrl človek ne ukvarja s praznimi besedami, ampak posveti svoj čas vsebini in izboljševanju sebe. Naučeno
si vtisnimo v dušo, preizkusimo v praksi in tako delujmo. Pozdravimo zastarele bolezni, kot so pretirana častihlepnost in lakomnost.
Te lahko tako prevzamejo dušo, da so njeno trajno zlo. Stoiki interpretirajo strasti kot posledice napačnih sodb, kadar hrepenimo
po tem, česar bi si smeli le malce želeti, in precenjujemo stvari, ki
imajo komaj še kakšno vrednost.
Če se odtrgamo od opravkov ter vsega slabega, nas v duši čaka
mir in ko se znebimo vseh zmot, nas čaka svoboda. V tej svobodi
živimo brez strahu, ne želimo si nič sramotnega in ničesar preveč,
zato je neprecenljivo dobro imeti oblast nad seboj in postati samo
svoj.
Prijazno vabljeni, da se nam pridružite v torek, 21. februarja 2017,
ob 19.30, v knjižnici v Mengšu.
Besedilo: Dragica Rutar
Foto: Regina Bokan
V Vrtcu Mengeš se pleše
z AIA Mladinskim centrom Mengeš
V plesno pravljičnem spektaklu so nam člani mladinskega
centra, skupaj z vodjo in mentorico Sanjo Tomšič, pričarali
čudovito popotovanje v svet risanih junakov.
Široko je znanje na področju plesa, gledališča in glasbe
V enotah Sonček in Gobica je v januarju kar 23 energičnih plesalcev
uprizorilo dva »muzikla«, Troli in pet legend. Pokazali so nam, kako
široko je njihovo znanje na področju plesa, gledališča in glasbe. Najpomembnejše pa je, da so s timskim duhom dokazali, kako čudovito
znajo mladi izkoristiti svoj prosti čas. In kot pravi legenda z otoka
AIA, »zvezde so rojene«!
Besedilo in foto: Nuša Rogelj
18
Mengšan – februar 2017
84. letni občni zbor loških gasilcev
Zadnji januarski petek smo se na 84. rednem letnem občnem zboru zbrali loški gasilci in gasilke. Zbora so se udeležili tudi
predsednik Gasilske zveze Mengeš Janez Koncilija, poveljnik štaba CZ Franci Hribar, predstavniki prostovoljnih gasilskih
društev iz Mengša – Sandi Jaklič, Matjaž Veider in Domine Robida, in Topol – Franci Hribar in Primož Mejač, ter PIGD
Lek – Marcel Kalan in Janez Ravnikar.
Gasilski občni zbor je vedno zanimiv, saj je poln dogodkov
V naši sredini smo pozdravili še župana Franca Jeriča ter predstavnike
KD Antona Lobode Natašo V. Jerič, Športnega društva Loka Matjaža
Anžlovarja, Vaškega odbora Loka Darka Purnata ter Vaškega odbora
in TD Dobeno Toneta Vidergarja. Med nami so bili tudi častni občan
in častni član našega društva Peter Krušnik ter častni poveljnik
Anton Sršen in častni član Franc Bergant. Po uvodnem pozdravu
predsednika Roberta Ručigaja in izvolitvi delovnega predsedstva,
ki ga je ob asistenci Minke Repanšek in Branka Urbanca ter
zapisnikarja Boštjana Čebulja vodil Miro Urbanc, je to začelo izvajati
predlagani dnevni red. Po izčrpnih poročilih predsednika Roberta
Ručigaja, poveljnika Andreja Brojana, tajnika Boštjana Čebulja,
blagajnika – zaradi zadržanosti Mira Dimca ga je prebral predsednik
Robert Ručigaj – in predsednikov komisij je stekla plodna in
predvsem pohvalna razprava naših gostov, ob koncu pa potrditev
poročil. Sledile so razgrnitev delovnega načrta za leto 2017, ki ga
je predstavil predsednik društva Robert Ručigaj, volitve delegatov
za občni zbor GZ Mengeš in podelitev napredovanj, diplom, plaket,
Ob prijetnem klepetu se rodi tudi marsikatera dobra zamisel
potrdil in priznanj, ki jih je izročil predsednik GZ Mengeš Janez
Koncilija. Napredovanje gasilski častnik I. stopnje sta prejela David
Bizjak in Branko Urbanc, višji gasilec I. stopnje Peter Petrič in
Marko Kocjan, plaketo gasilskega veterana pa Lidija Muzga. Čin
gasilec so po opravljenem tečaju prejeli: Teja Reven, Kaja Ručigaj,
Urška Brumec, Blaž Slabajna in Miha Jerič, čin gasilec pripravnik
pa Matevž Potočnik in Jan Sašek. Diplome in specialnosti so prejeli
– za delo z radijskimi zvezami Andrej Brojan, Blaž Burgar, Boštjan
Čebulj, Anže Gorjup, Sašo Jenčič, Marko Kocjan, Tadeja Lukan,
Boštjan Pesrl, Domen Pirnat in Robert Ručigaj, za varno delo z
verižno žago pa Andrej Brojan in Domen Pirnat. Vsem prejemnikom
čestitamo!
Ob koncu uradnega dela smo se iz dvorane preselili nadstropje nižje
v operativni prostor ter nadaljevali prijateljsko srečanje ob prigrizku,
kozarčku pijače in prijetnem pogovoru.
Besedilo in foto: Jože Brojan
112
SOS OBVESTILA
Tehnična in druga pomoč 4.2.2017 22:11
Požari v naravi oziroma na prostem 11.1.2017 17:13
Ob 22.41 so na Gasilski cesti, v Loki pri Mengšu, občina Mengeš,
gasilci PGD Loka pri Mengšu posredovali kjer so prebili zamašen kanalizacijski odtok ter omogočili nemoteno pot vodi, ki je ogrožala objekt.
Ob 17.26 so na Kamniški cesti v Mengšu posredovali gasilci PGD Mengeš,
Loke pri Mengšu in Topol ter pogasili požar listja, ki je nenadzorovano gorelo.
Nesreče z nevarnimi snovmi 9.1.2017 18:50
Požari v objektih 3.2.2017 12:36
Ob 12.37 je na Trzinski cesti v Mengšu zagorelo v stanovanjski hiši.
Požar se je razširil tudi na ostrešje objekta. Aktivirani so bili gasilci
PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole, ki so požar pogasili, odkrili
del ostrešja in objekt prezračili. Zaradi slabega vremena so objekt
začasno prekrili s folijo. Nastala je večja materialna škoda.
Ob 18.50 so v naselju Topole, občina Mengeš, gasilci PGD Topole in Kamnik z vpojnimi sredstvi posuli in očistili oljni madež, ki je bil razlit po cestišču na razdalji petdesetih metrov.
Besedilo: Gasilci
Mengšan – februar 2017
19
MENGEŠKI UTRIP
Športni poker turnir za
mlade v Mladincu
V nedeljo, 22. januarja, je v Mladinskem centru potekal tradicionalni turnir v pokru, ki je tudi tokrat privabil lepo število mladih.
Pet legend v mengeških vrtcih
Pravljični hip hop junaki
priplesali v Vrtec Mengeš
13. januarja so pravljični junaki Troli, Božiček, Velikonočni
zajček in Zobna vila obiskali vrtec Sonček in za tem še vrtec
Gobico. Pester pravljičen program so pripravili plesalci AIA-Mladinskega centra Mengeš.
Igralci so pokazali veliko drznosti in znanja, ter tudi potrpežljivosti,
saj je turnir trajal skoraj tri ure. Najboljših šest se je na koncu na
finalni mizi pomerilo med seboj za praktične nagrade, ki sta jih donirala Mladinski center in Mesing bar Mengeš. Tim F. je dokazal, da
poker ni igra na srečo, temveč je zanj potrebno tudi obilo znanja in v
medsebojni igri na koncu premagal drugo uvrščenega Eldina P., pred
tem pa je izpadel tudi tretje uvrščeni Ajdin G.
Športne turnirje organiziramo enkrat na mesec. V februarju vas tako
vabimo, da se udeležite turnirja v namiznem nogometu!
Besedilo: Blanka Tomšič
Foto: Leonora Islami
Najprej so mlajši hiphoparji popeljali otroke v obeh vrtcih v svet Trolov.
Troli radi plešejo, pojejo in se zabavajo. Zaradi svoje dobre volje so
tarča zlobnih Bergerjev, ki si tudi želijo njihovega veselja. Zgodba se
zaključi z mislijo, da mora vsak srečo poiskati v sebi in ob tem ne sme
škodovati drugemu.
Skupina Yes team pa je predstavila hip hop musikal, ki govori o petih
legendah, ki razveseljujejo otroke, Božičku, Zobni vili, Sanjaču, Velikonočnem zajčku in Jaka Mrazu. Omenjeni junaki se borijo z zlobcem
Bavbav-om, ki želi po svetu razširiti strah in nočno moro. Nauk zgodbe
je, da so skupaj še močnejši in na koncu tudi uspešno izženejo črne
misli in strah s sveta ter v otrocih ponovno vzbudijo, kaj je dobrota.
Sodelovanje med Mladinskim centrom in vrtci prinaša veselje in zadovoljstvo plesalcem in otrokom, oboji se druženj veselijo. Plesalci pa po
uspešno odplesanem nastopu spet pridno trenirajo za tekmovanja, ki
jih imajo pred sabo v novi plesni sezoni 2017.
Besedilo in foto: Sanja Tomšič
Bilo je napeto
SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ
organizira
SMUČARSKO
DRUŠTVO MENGEŠ
VELESLALOM
organizira
za
3. MENGO TRIS POKAL
ANDREJ VENGUST
(ROLETE
KOSEC)
[email protected]
Sobota,
4. marec 2017
GSM:rabljene
041 725 opreme
558
SEJEM
9.00 - 10.30
10.30
Prijave tekmovalcev
Ogled proge
03.12.2016
od 9-16
11.00
Tekma
14.30 Podelitev priznaj in nagrad
04.12.2016 od 9- 16
SMUČIŠČE BRSNINA V KRANJSKI GORI
20
v AIA centru( za občino Mengeš)
Mengšan – februar 2017
Novice iz Mengšana sedaj
lahko prebirate tudi na spletu
www.mojaobcina.si/menges
O svojih uspehih
na portalu piše že
46 organizacij
iz občine Mengeš.
Pridružite tudi vašo organizacijo
[email protected] | 01 620 88 17
mojaobcina
MojaObčina.si
Obiskovalci dogodka so bili deležni tudi odlične kulinarike
Promocija in degustacija vin in penin
Novembra lansko leto smo deloma prenovili Mesing bar - Mestno kavarno in klasičnemu baru dodali še kavarniški del, v
katerem strežemo odlične sladice, domače zavitke, pekovske izdelke in vrhunske prave čaje postrežene na klasičen način
v čajnikih. Odločili smo se popestriti ponudbo tudi z raznimi dogodki v naši kavarni. V decembru smo uspešno organizirali
promocijo in degustacijo vin in penin vinske kleti Brda, v januarju pa predstavitev različnih svetovnih vrst piva pod strokovnim
vodstvom znanega someljeja.
Seveda k izbrani pijači spada tudi primerna hrana, ki smo jo v sodelovanju s podjetjem Lonček kuhaj postregli obiskovalcem dogodka. Dogodek je potekal v prenovljenem delu lokala, kjer so obiskovalci uživali,
ne samo ob izbrani hrani in pijači, ampak tudi ob ogledu fotografske
razstave Mengeška vrata in Spomeniki Mengša, članov Likovnega društva Mengeš. Obiskovalci so bili nad dogodki navdušeni, zato bomo
tradicijo razstav in predstavitve raznih pijač še nadaljevali. Že v februarju vas bomo povabili na degustacijo izbranih whiskijev in konjakov.
Besedilo in foto: Primož Rajter
Bogata ponudba dogodkov za preživljanje prostega
časa v Srcu Slovenije
Izšla sta nova zloženka s turistično ponudbo območja Srce Slovenije in koledarček prireditev s preko 300 dogodki, ki se bodo
v letu 2017 odvijali na našem območju.
Zloženka z zemljevidom območja Srca Slovenije predstavlja 21 lokalnih turističnih ponudnikov. Barve Mengša tokrat zastopata Šport in
Wellness Harmonija Mengeš in Lokal na Gobavici - Pr' Fartku.
Priročna knjižica Utrip prireditev v Srcu Slovenije 2017 kaže, da se
bo v Srcu Slovenije letos zvrstilo okoli 310 dogodkov! Pripravljena je
bila z mislijo na vse vas, ki se radi družite in spoznavate nove ljudi ter
se v prostem času radi udeležujete dogodkov v vašem domačem ali
sosednjem kraju.
V njej boste našli pestro izbiro plesnih in glasbenih prireditev, športnih dogodkov, festivalov, sejmov, razstav, gledaliških ustvarjanj in
folklornih prireditev. Aktivnosti se bodo odvijale na območju petih
občin Srca Slovenije: Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Šmartno pri
Litiji. Pri zbiranju podatkov je sodelovalo skupaj več kot sto društev,
javnih zavodov, športnih klubov in drugih organizacij ‒ med naštetimi
kar osemnajst predstavnikov iz Občine Mengeš. Na tem mestu se
vsem sodelujočim pri ustvarjanju koledarčka zahvaljujemo za posredovane podatke in zanimive fotografije.
Brezplačna knjižica bo na voljo na turističnih točkah in občinah v
Srcu Slovenije, pri sodelujočih organizatorjih dogodkov, v Mengšu pa
jo lahko prejmete tudi na podjetniški Vem točki, na Slovenski cesti
28. Sprotno načrtovanje obiska prireditev vam vselej omogoča tudi
napovednik dogodkov na www.srce-slovenije.si/o-srcu-slovenije/aktualno/dogodki, kjer bodo naknadno objavljene tudi vse nepredvidene
spremembe in dodatne informacije.
Besedilo: Eva Vovk
Foto: arhiv Razvojnega centra Srca Slovenije
V knjižici boste našli pestro izbiro plesnih in glasbenih prireditev, športnih dogodkov, festivalov, sejmov, razstav, gledaliških ustvarjanj in folklornih prireditev
Mengšan – februar 2017
21
MENGEŠKI UTRIP
Predavanje o zgodovini Mengša v AIA - Mladinskem
centru
Čeprav Mengeš v zgodovini ni igral neke pomembne vloge, pa je vseeno potrebno preteklost našega kraja vsaj delno poznati,
negovati in predvsem spoštovati
Na predavanju z naslovom »Zgodovina Mengša« smo se v prvem delu najprej seznanili z
arheološkimi najdbami, ki dokazujejo, da je
bilo ozemlje današnjega Mengša kontinuirano
poseljeno že od okoli leta tisoč pred Kristusom, te pa tudi pričajo o prisotnosti gradišča
oz. naselbine Ilirskih in (kasneje) Keltskih
plemen, preden so na naše ozemlje prišli Rimljani, ki so na tem mestu ustanovini naselje, za katero se še vedno delno domneva, da
je bila postojanka Mutatio Ad Quartodecimo,
v latinskem prevodu ''Pri štirinajstem miljniku''. Nato smo govorili o izvoru imena in prvih omembah našega kraja ter spoznali, da se
omenjajo fevdalci, imenovani po gradu, prvič
že leta 1154/56, sam kraj Mengeš pa se z
nemškim imenom Mannsburg prvikrat omenja leta 1305. Govora je bilo tudi o grbu, gra-
dovih, prebivalstvu v srednjem veku, sodelovanju mengeških kmetov v kmečkem uporu
leta 1515, o Turkih, ki so bili tudi v Mengšu,
reformaciji, ki je omogočila graditev Ravbarjevega gradu, pa tudi o podrtju kapelice sv.
Lovrenca na vrhu Gobavice – Ogrinovo ter o
življenju v 19. stoletju in o mengeški (pra)fari,
ki je ena najstarejših cerkva na Slovenskem.
V drugem delu pa smo naredili virtualni sprehod čez Mengeš tako, da smo s primerjanjem
slik iz preteklosti in sedanjosti naredili ''obhod'' od cerkve, po glavni cesti mimo Ravbarjevega gradu do spomenika talcev, Spodnjega Gradu pod Gobavico in drevoreda, ustavili
smo se pred pomembnimi spomeniki, hišami,
nekdanjimi domačijami itd., ki skrivajo svoje
zgodbe. Tako smo na primer spoznali, da so
slamnike, po katerih še danes slovijo Dom-
žale, pravzaprav začeli izdelovati v Mengšu;
da smo eden redkih krajev, ki ima spomenik
padlim v prvi svetovni vojni; da je imel naš
kraj ob koncu 19. st. celo 32 gostiln; da je
imel Mengeš drugo najstarejšo pivovarno na
Kranjskem; da je Mengeš med drugo svetovno vojno izgubil kar petino prebivalstva in še
mnogo drugega.
Tema predavanja je očitno vzbudila zanimanje, saj se ga je udeležilo veliko ljudi, kar me
kot avtorja zelo veseli. Naj se zahvalim AIA
- Mladinskemu centru Mengeš za povabilo
in organizacijo predavanja in vsem poslušalcem, ki so tako aktivno sodelovali in s svojimi
komentarji in vprašanji naredili predavanje še
bolj zanimivo.
Besedilo in foto: Matic Bratovž Izolacija stropa v telovadnici ŠD Partizan
Čiščenje
Končno stanje
22
Mengšan – februar 2017
Polaganje izolacije
Konec leta 2016 smo z lastnimi sredstvi uredili potrebno izolacijo na
podstrešju. Najprej je bilo potrebno pospraviti in počistiti podstrešje,
na katerem se je nabralo za cel kontejner odpadnega materiala. Čiščenje so prevzeli člani društva Žiga in Alojz Zupan, Janez Erjavec,
Matjaž Prezelj, Dragan Jokić ter Boštjan Guček. Izvedbo izolacije je
prevzel samostojni podjetnik Femi Šalja.
Besedilo: Mlaj
Foto: Žiga Zupan
DOBENO
Zlatoporočenca na
Dobenu
Pa smo zapeli skupaj z otroki
Čarobna misel –
interaktivna humanitarna
predstava za otroke
V petek, 23. decembra 2016, smo se v Mladinskem centru
Mengeš zbrali dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki smo v okviru projekta Čarobna misel
pripravili predstavo za otroke s humanitarnim namenom pomagati živalim.
AIA - Mladinski center Mengeš nas je povabil k sodelovanku v okviru projekta ČAROBNA MISEL. DijakI GSŠRM, smer predšolska vzgoja, smo za
otroke pripravili predstavo Kje je moj medvedek?. Po predstavi so sledile
ustvarjalne delavnice pod vostvom prostovoljke, dipl. slikarke Save Kralj.
Namesto vstopnine so udeleženci dogodka prispevali hrano za lačne živali, ki smo jo takoj po dogodku predali Zavodu Zadnje upanje, ki s
prostovoljci deluje po vsej Sloveniji in pomaga vsem, tako ljudem kot
živalim, ki potrebujejo pomoč.
Z igro smo gimnazijci predstavili zgodbo, ki govori o tem, da moramo
biti prijazni do ljudi, živali, rastlin in predmetov in kako moramo z njimi
ravnati. Nauk zgodbe je misel: "Če boš prijazen do drugih, bodo tudi
drugi prijazni do tebe." Deklici Nini njen medvedek pobegne, ker z njim
grdo ravna. S pomočjo pravljičnih bitij v čarobnem gozdu svojega medvedka po dolgem iskanju najde, saj spozna nauk te zgodbe o medsebojni
prijaznosti. Na koncu predstave smo skupaj z otroki še zapeli ter z njimi
malo poklepetali, kaj o zgodbi mislijo in kaj se njim zdi prav ali narobe.
Nato je sledila ustvarjalna delavnica, na kateri so otroci izdelovali novoletno žival za svojo jelko. Na koncu smo bili vsi zadovoljni in vsak je
nekaj odnesel domov: nekateri nove izkušnje, drugi svoj izdelek, tretji pa
zadovoljstvo zaradi lepega druženja med otroki, mladostniki in starejšimi
ter seveda tudi zato, ker smo zbrali hrano za živali, ki potrebujejo pomoč.
Besedilo in foto: Leonora Islami
Našla sta se v Ljubljani, na študiju. Mlado dekle, dijakinja iz Tržiča, in visokorasli mladenič, študent iz Kočevja. Med njima je preskočila iskrica in simpatija se je iz
prijateljstva razvila v ljubezen. Leto 1967 je bilo njuno
leto, poročila sta se in 28. januar je njun dan. Skupaj sta
nadaljevala pot življenja, Cvetka je postala učiteljica, kar
si je želela, da pa je bila najbolj priljubljena med otroki
in spoštovana med njihovimi starši in kolegi, je storilo
njeno veliko srce. Tudi Tine je uspešno končal študij in
zagrizen, kot je, je kmalu postal direktor v uspešnem ljubljanskem podjetju.
Prijatelji so ju presenetili s pesmijo, iskrenimi voščili in najlepšimi
željami
Na Dobenu sta si zgradila vikend, kamor sta rada in pogosto
zahajala. Tu sta spoznala sosede, našla prijatelje, ki so ju sprejeli
medse, vzeli za svoja in pred osemnajstimi leti je vikend postal
njun dom in Dobeno njuna vas. Cvetka in Tine Einsiedler, Dobenca, par, ki ju pozna in spoštuje tudi širša okolica, saj sta si v tem
času pridobila veliko simpatij in pravih prijateljev. V soboto, 28.
januarja, smo se zvečer zbrali njuni prijatelji in ju presenetili s
pesmijo, iskrenimi voščili in najlepšimi željami. 50 let skupnega
življenja pove veliko, naj se ta zgodba nadaljuje v vajino zadovoljstvo in skupno srečo.
Besedilo in foto: Tone Vidrgar
Mengšan – februar 2017
23
ZANIMIVO
Pomen sajenja medovitih rastlin
Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo
zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale
varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo.
Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo
ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska … To so rastline, ki jih
imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano
ter omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, kot so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in
na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti,
skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine.
Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v
času, ko v naravi ni paše
Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih
rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske
zveze Slovenije in tudi na svoji mikro lokaciji
poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako
naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in
okolja v katerem živimo. Čebele pa bodo še
naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno
potrebna.
Kaj lahko sami naredimo za čebele?
Na pripravljene grede posadimo predvsem
trajnice. To so rastline, ki vsako spomlad na
novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti ki
odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic
je, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto.
Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska
resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago
species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova
meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus
vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge.
Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posa-
24
Mengšan – februar 2017
Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela in da je takšna
greda zanimiva skozi vse leto
dimo manjše medeče grmičevje. Sem spada
navadna leska (Corylus avellana), večina vrst
vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana),
hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov
(Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer
in mnoge druge.
Na večjem prostoru pa zasadimo medečo
drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse
vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus
avium), divji in pravi kostanj od tujerodnih pa
paulovnija (Paulownia tomentosa), trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali
katalpa (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasta amorfa (Amorpha
fruticosa L.), mehurnik (Koelreuteria paniculata Laxm.), japonska sofora (Sophora japonica L.), in evodija (Tetradium daniellii ), pa še
nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre
medonosne rastline in jih je možno kupit v
naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste
tudi na Čebelarski zvezi Slovenije v okolici.
Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na
velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da
lahko rastlino brez težav vanjo posadimo. Na
dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo
z dva do tri centimetre žive prsti. Če sadika
potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo,
kamor jo lahko privežemo, če to počnemo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino
vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do
vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli
desetimi litri vode.
Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in
imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi
njihovo končno razrast, da ne posadimo preblizu eno zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo.
V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko
pomembne za čebelarstvo, od teh jih je za
čebele zanimivih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno
je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo
pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše,
čebelarji pravimo, da v času, ko v naravi vlada brez pašno obdobje. V tem času je vsaka
sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v
panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam
bodo hvaležne.
Besedilo in foto: Jure Justinek in Nataša
Klemenčič Štrukelj
Psihološka svetovalnica za mlade v AIA –
Mladinskem centru
V letu 2016 smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš vzpostavili psihološko svetovalnico za mlade. Svetovalnica je v
osnovi namenjena vsem mladim, ki se srečujejo s trenutnimi stiskami ali stresom, povezanimi s šolo, z odnosi z vrstniki,
prekomerno zaskrbljenostjo ali strahovi, ki jih sami težko obvladajo (npr. pred javnim nastopanjem, opravljanjem izpitov, spoznavanjem novih ljudi, pred višino …), z nizko samozavestjo, nihanji razpoloženja, otožnostjo idr. Svetovanje je
individualno in poteka po principih kognitivno-vedenjske terapije.
uporablja tako med samim svetovanjem kot v domačem okolju
(Beck, 2011).
KVT je učinkovita pri težavah na mnogih področjih.
Več kot 1000 izsledkov raziskav je nakazalo, da je KVT učinkovita na področjih (pregled v: Beck, 2011; Beck Insitute for
Cognitive Behavior Therapy, n.d.): pretirane anksioznosti (tesnobe), fobij (pretirani specifični strahovi), paničnih napadov, pri
obsesivno-kompulzivni motnji, težavah z uravnavanjem jeze, pri
depresiji, nihanjih razpoloženja, prekomerni telesni teži, motnjah
hranjenja, pri kroničnih bolečinah, nespečnosti, starševskem
stresu idr. KVT pristop je uporaben tudi za tiste, ki se želijo naučiti uspešnejšega spoprijemanja s stresnimi situacijami.
Več informacij o psihološki svetovalnici lahko dobite pri predsednici Mladinskega centra Mengeš ter na e-naslovu: svetovalnica.
[email protected]
Kaj je kognitivno-vedenjska terapija (KVT) in na katerih področjih je učinkovita?
Kognitivno terapijo, ki jo danes poznamo tudi pod imenom kognitivno-vedenjska terapija (KVT), je v zgodnjih 60. letih razvil Aaron Beck (1964). Je strukturirana, kratkotrajna terapija,
usmerjena na reševanje trenutnih težav ter učenje strategij za
spreminjanje naših manj funkcionalnih misli, prepričanj in vedenj (Beck Insitute for Cognitive Behavior Therapy, n.d.).
KVT poudarja, da naše misli in prepričanja vplivajo na to, kako
se počutimo in vedemo.
Pomembno je, da se naučimo prepoznavati svoje avtomatske
misli (to so misli, ki se lahko pojavijo bliskovito, avtomatično)
(Fennell in Butler, 2006) ter jih ustrezno spreminjati (doseči
poskušamo bolj koristno in realno razmišljanje). S tem se bo
spremenilo tudi naše čustveno doživljanje in vedenje (Beck,
2011). Primer: Nekdo, ki je ravnokar prejel novico, da ni sprejet
na želeno delovno mesto ali da ni opravil izpita, lahko občuti
žalost ter razočaranje nad sabo, se zapre v svojo sobo in leži na
postelji. Takemu posamezniku se je morda pojavila avtomatska
misel: »Nič mi ne uspeva. Prava zguba sem.« Ta misel je tista,
ki ga je vodila do slabega razpoloženja in do tega, da se je zaprl
v sobo. Če bi ta posameznik ocenil veljavnost svoje misli, bi
morda spoznal, da mu je v tem semestru že uspelo opraviti dva
izpita ali pa, da je uspešen na drugih področjih življenja, da je
morda poslal le malo prošenj za delo … Verjetno bi se ustrezneje odzval na svoje misli. Misli so lahko tudi negativne, a realne.
V tem primeru je pomembno, da se naučimo probleme reševati.
Z namenom doseganja dolgotrajnejših sprememb se KVT ukvarja tudi z bolj temeljnimi prepričanji o nas samih, o drugih ter o
svetu (Beck, 2011).
KVT pristop poudarja sodelovanje med svetovalcem (terapevtom) in svetovancem (klientom) ter aktivno udeležbo svetovanca.
Svetovanec in svetovalec delujeta kot ekipa - svetovalec posameznika seznani z naravo težav in tehnikami, ki mu lahko
pomagajo pri reševanju njegovih težav, ta pa tehnike aktivno
Besedilo in infografika: dr. Mojca Petrič, uni. dipl. psih., edukantka vedenjsko-kognitivne terapije
MASKE NA GLAVO, ŠMINKO NA USTA PA GREMO
V LOKO PREGANJATI PUSTA!
OTROŠKA MAŠKARADA
NA ŠPORTNI PLOŠČADI V LOKI
SOBOTA, 25. FEBRUAR 2017,
OB 15. URI
ZA ZABAVO BO POSKRBELO
DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC.
NAJLEPŠE MASKE ČAKAJO NAGRADE!
PUSTNI KROFI IN ČAJ ZA VSE UDELEŽENCE!
V SLUČAJU DEŽJA ALI SNEGA PRIREDITEV ODPADE!
VABI KD ANTONA LOBODE.
Mengšan – februar 2017
25
ŠPORT
Žur za starše
Starši otrok, ki obiskujejo treninge namiznega tenisa v ŠD Partizan Mengeš, so se v soboto, 21. januarja 2017, srečali na
družabno-zabavno-tekmovalnem 'ponovoletnem' srečanju. Vsebino in program srečanja je pripravila Janja ob pomoči in
sugestijah udeležencev srečanja.
Program ponovoletnega žura za starše NTS Mengeš:
1. Registracija igralk in igralcev
2. Nabiranje ''korajže'' - degustacija
3. Žrebanje parov za vsak krog posebej
4. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj
Za kulinarične dobrote sta poskrbela Urša in Janez, sladice in pecivo
so spekle mame, ''Pivnica Adam Ravbar'' je podarila sodček piva, za
aperitive ob sprejemu so poskrbeli očetje, skratka - nič ni manjkalo;
lepo za oči in predvsem dobro za želodčke, DJ Vojko pa je poskrbel
za primerno glasbo.
Vsi udeleženci so prinesli zanimiva darila. Vsakdo si je enega izbral
in ga ostalim pokazal s pantomimo. Ob takšni predstavitvi daril so
se zabavali, tako tisti, ki so predstavljali darilo, kot tisti, ki so skušali
ugotoviti vsebino daril. Pantomimiki so bili tako dobri in duhoviti, da
so udeleženci uganili kar vsa darila. Bilo je res zabavno.
Sistem tekmovanja je pripravila Janja tako, da so se srečale (z)mešane dvojice, Žiga je pripravil računalniški program za spremljanje
rezultatov, žrebanje parov in žreb tekmovalnih parov pa je vodil Jože.
Besedilo in foto: Miha Šimnovec
Odigrali so pet krogov. Vsak krog sta igrala druga dva ''partnerja'',
pogoj je bil, da ista tekmovalca lahko igrata le v enem krogu in da
mož in žena ne moreta sestavljati ekipe.
Po petih odigranih krogih so odigrali še super finalni krog, kjer so se
najboljši pomerili med sabo.
Sledila je razglasitev priznanj parom za največ osvojenih točk, za nekaj manj osvojenih točk, pa tudi za najbolj prikupen, ljubek, divji, inovativen, sexi, pocukran, zabaven, mišičast, usklajen, vesel, atletski,
fair play in najbolj srečen par.
Po podelitvi priznanj je za druženje in veselo razpoloženje poskrbel
Matej s frajtonarico. Soglasno so sprejeli odločitev, da žur staršev
postane tradicionalno srečanje.
Besedilo: Mlaj
Foto: Matjaž Prezelj
Golden Glove 2017 kickboxing evropski pokal
Konec januarja je v Italijanskem Coneglianu potekalo prvo
v vrsti večjih tekmovanj v kickboxingu pod okriljem WAKO
organizacije. Evropskega pokala Golden Glove so se uspešno udeležili trije tekmovalci iz Mengša.
Dejan Zarić (18) in Kristina Momčilov (16) sta nastopila v disciplini
kicklight, kjer je bila razpisana le članska konkurenca. Kljub razliki
v letih sta se oba odrezala odlično in oba posegla po stopničkah.
Dejan je v svoji kategoriji v finalu za las izgubil in osvojil srebro, Kristina pa je po zmagi nad domačinko izgubila proti kasnejši prvakinji
in tako osvojila 3. mesto.
Prvič se je v kickboxingu (light contact) želel predstaviti Taj Janežič
(15), ki pa je na žalost ostal brez nasprotnika …
Za tekmovalce ŠD Sonkal ne bo dosti počitka, saj jih v začetku
februarja čaka državno prvenstvo v taekwon do-ju ter kasneje
Kickboxing evropski pokal v Karlovcu (HR)
Besedilo: I. B.
Foto: Goran Momčilov
26
Mengšan – februar 2017
Kristina Momčilov 3. mesto
Dejan Zarić 2. mesto
Na začetku poti
Vrnitev Anžeta Laniška
med elito, prvič med njo
tudi Leon Šarc
Januar je Smučarsko-skakalnemu klubu Mengeš prinesel toliko uspehov, da se je kar težko odločiti, kje začeti z njihovim
naštevanjem in opisovanjem. No, prve besede gre vendarle
nameniti članom, med katerimi je v novo koledarsko leto sijajno skočil Anže Lanišek, ki si je z odličnimi nastopi v celinskem pokalu, v katerem se je štirikrat zapored zavihtel na
oder za najboljše, znova izbojeval »vstopnico« za preizkušnje
najvišje ravni.
Začel je s prepričljivo zmago v Garmisch-Partenkirchnu, kjer je 14. januarja najbližjega zasledovalca ugnal za več kot 30 točk! Dan pozneje se je
dvajsetletni Domžalčan na tem znamenitem nemškem prizorišču izkazal
še z drugim mestom, tik pod vrh se je nato povzpel tudi v Saporu, kjer je
bil po drugem in tretjem mestu še šesti. Zatem je vnovič dobil priložnost
v svetovnem pokalu, vendar pa je imel v vetrovni »loteriji« v Willingenu
obilo smole, saj je s 34. mestom finale zgrešil za pičle tri točke.
Uspešen mesec je tudi za Matjažem Pungertarjem, ki je z dvanajstim
in drugim mestom na pokalu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v
Zakopanah izpolnil kvoto za nastope v celinskem pokalu, v katerem se
je nato redno uvrščal med dobitnike točk. V Garmisch-Partenkirchnu
je pristal na 21. in 22. mestu, v Saporu je dvema 21. mestoma dodal
dvanajsto, v Bischofshofnu pa je zasedel 26. in 17. mesto.
Letošnjega januarja pa zlepa ne bo pozabil nordijski kombinatorec Leon
Šarc. Potem ko si je s 30. in 17. mestom v H?ydalsmoju na Norveškem
priskakal in pritekel prve točke v celinskem pokalu, je sploh prvič dobil
priložnost tudi za nastop med svetovno elito. V dolini Fiemme, kjer mu
je precej moči pobrala bolezen, se mu je udeležba na tekmi izmuznila
za vsega dve točki, v Seefeldu pa se je zatem uspešno prebil skozi
kvalifikacije za svetovni pokal, na preizkušnji, na kateri je bil z dvajsetimi leti med najmlajšimi tekmovalci na štartu, pa je po 38. skakalnem
dosežku v cilj pritekel kot petdeseti.
Aleša Selaka, glavnega trenerja pri SSK Mengeš, ter njegova pomočnika Luko Brnota in Davorja Maučeca so prejšnji mesec v pokalu Cockte
razveseljevali tudi (naj)mlajši »orliči«. V Žireh sta 8. januarja na drugo
stopničko skočila Teo Herbstritt (do 12 let) in Taj Ekart (do 13 let),
teden dni pozneje sta v Kranju med dečki, starimi do 10 let, dvojno
zmago slavila Nik Bergant Smerajc in Tit Voranc Božič.
Z vsemi tekmicami je opravila tudi Živa Andrić (do 9 let) v Mostecu,
kjer je bil Alen Pestotnik (do 9 let) drugi, na Ljubnem pa sta Teo Herbstritt (do 12 let) in Taj Ekart (do 13 let) še osvojila tretje oziroma drugo
mesto. Na tem položaju je Taj končal tudi tekmo na Gorenji Savi, kjer
sta Živa Andrić (do 9 let) in Alen Pestotnik (do 9 let) ponovila uvrstitvi
izpod Rožnika. Za slovo od januarja sta na zmagovalni oder skočila še
Timo Šimnovec (do 10 let) s tretjim mestom v Sebenjah pri Tržiču in
prav tako tretjeuvrščeni Jure Močnik (do 15 let) v Logatcu.
Besedilo: Miha Šimnovec
Foto: Anže L.
Turni smuk v spomin na
Mirana Martinjaka
Konec januarja je minilo leto, odkar se je na Obertauernu smrtno ponesrečil s snežno desko naš član Miran Martinjak. Bil je
dolgoletni član našega planinskega društva in alpinist. V njegov
spomin smo z njegovimi najbližjimi organizirali turni smuk.
Kljub pomanjkanju snega smo malo čez mejo osvojili razgledno Lepo
špico (Cima bella), nekateri s smučmi ali bordom, nekaj pa tudi peš.
Bilo nas je osemnajst. K dobremu vzdušju je pripomoglo tudi čudovito
vreme in seveda lep razgled. V zložni hoji smo se spomnili preminulega prijatelja, ki nas je spremljal na turah.
Besedilo in foto: Miroslav Šušteršič
Menšani uspešno
pričeli tekmovanje v
spomladanskem delu
ligaškega tekmovanja
Ekipa Cornilleau Mengeš 2 je zmagovito pričela spomladanski
del tekmovanja v 3. SNTL za člane. V telovadnici ŠD Partizan
Mengeš so se pomerili z ekipo NTK Tempo iz Velenja in jih
premagali z rezultatom 5 : 1, zato so na dobri poti za osvojitev
naslova zmagovalcev in uvrstitev v 2. SNTL v naslednji sezoni.
Prva ekipa članov je v prvem krogu gostovala pri NTK Ilirija v
Ljubljani. Premagala jih je s 5 : 3. V 2. krogu pa se je doma pomerila z NTK Arrigoni iz Izole. Po dramatični in napeti tekmi, ki
je trajala kar 3 ure in 45 minut, sta se ekipi menjavali v vodstvu.
Pri rezultatu 3 : 4 je v odločilnih dvobojih najprej David Orešnik
premagal Michelea Virginaja s 3 : 2 in izenačil rezultat na 4 : 4, v
odločilnem dvoboju pa je Andraž Avbelj premagal Matijo Novela s
3 : 1. Zaslužena zmaga je zato ostala v Mengšu.
Besedilo: Mlaj
NTS Mengeš 1
Mengšan – februar 2017
27
ŠPORT
3. OT MTNTZ v
namiznem tenisu
14. januarja je bil v Preserjah pod Krimom 3. odprti turnir v namiznem tenisu
za učence od 1. do 9. razreda in dijake.
Na turnirju je nastopilo 90 tekmovalcev
iz dvanajstih klubov. Mengeš je zastopalo
petnajst tekmovalk in tekmovalcev, ki so
osvojili enajst pokalov.
Mladi nadebudni tekmovalci, ki so na začetku svoje športne poti, so se ponovno izkazali,
kar potrjuje dobro delo trenerja Davida s pomočniki in zavzetost na treningih.
Luka 2. mesto, Maj 3.-4. mesto
Ula 2. mesto
Rezultati:
Učenke 2.-3. razred: Ula Guček 2. mesto
Učenci 4.-5. razred: Luka Jokič 2. mesto, Maj Guček 3.-4. mesto
Učenke 4.-5. razred: Neža Pogačar Žun 2. mesto
Učenci 6.-7. razred: David Grad 1. mesto, Jan Šobar 3.-4. mesto
Učenke 6.-7. razred: Ana Peterlin 1. mesto, Brina Markič 3.-4. mesto
Učenci 7.-8. razred: Dejan Jokič 3.-4. mesto, Mitja Zavec 5.-8. mesto
Dijaki: Matej Prezelj 2. mesto
Besedilo in foto: Mlaj
Ana Tofant
najboljša v
Murski Soboti
V napornem tekmovanju, kjer se igralke
pomerijo vsaka z vsako in odigrajo sedem
dvobojev, je Ana je v napetih dvobojih
premagala vse nasprotnice in osvojila
1. mesto, Katarina, ki je nastopila rahlo
bolna, je izgubila tri dvoboje in osvojila 6.
mesto.
Med člani sta v drugi jakostni skupini
natopila Klemen Jazbič, ki je osvojil 8.
mesto, Andraž Avbelj pa je v 3. jakostni
28. januarja je bil v Murski Soboti 2.
skupini osvojil 1. mesto in zlato medaljo.
TOP v namiznem tenisu za člane in članice. Med članicami sta nastopili Katarina Stražar in Ana Tofant.
Besedilo: Mlaj
Foto: Andraž Avbelj
Andraž in Ana
Uspeh Mengšanov na Jakhlovem memorialu v
namiznem tenisu
29. januarja je bil v Ljubljani 38. Jakhlov
memorial v namiznem tenisu, na katerem je
nastopilo 195 tekmovalcev iz 25 klubov iz
Slovenije, Italije in Hrvaške.
Na turnirju je nastopilo 20 tekmovalcev iz
Mengša.
Najboljšim je pokale in medalje podelil naš
najboljši tekmovalec Bojan Tokič.
Besedilo: Mlaj
Foto: David Orešnik
Gaja 1. mesto
28
Mengšan – februar 2017
Ana 1. mesto
Rezultati:
Najmlajši kadeti: Luka Jokič in Maj Guček
5.-8. mesto
Najmlajše kadetinje: Ula Guček 5.-8. mesto
Mlajši kadeti: Aljaž Goltnik 1. mesto, Dejan
Jokič 3.-4. mesto, David Gard med 16.
Mlajše kadetinje: Gaja Kobetič 1. mesto.
Kadeti: Rok Grad 3.-4. mesto
Mladinci: Nejc Erjavec 1. mesto, Aljaž Frelih 2.
mesto, Tim Pavli 3.-4. mesto
Mladinke: Ana Tofant 1. mesto
Nejc 1. mesto, Aljaž 2. mesto
Tim 3. - 4. mesto
Aljaž 1. mesto, Dejan 3. - 4. mesto
Rok 3. - 4. mesto
Gaja 1. mesto
1. mesto Dejan, 2. mesto Aljaž
Luka 1. mesto
Ana 1. mesto
Mengšani še naprej zmagujejo v namiznem tenisu
22. januarja je bil v Kidričevem 2. odprti turnir R Slovenije v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje ter člane
in članice U-21. V kategoriji mlajših kadetov in kadetinj je nastopilo 68 tekmovalcev, pri članih in članicah U-21 pa 54
tekmovalcev iz triindvajsetih slovenskih klubov (iz Mengša 12 tekmovalcev).
Pri mlajših kadetih se je ponovil finale s
turnirja v Komendi, tokrat je zmagovalec
postal Dejan Jokič, Aljaž Goltnik je osvojil
2. mesto, David Grad pa se je uvrstil med
šestnajst najboljših.
Pri mlajših kadetinjah se je Gaja Kobetič
maščevala za poraz v Komendi Sari Tokič,
nečakinji Bojana Tokiča, in jo premagala z
rezultatom 3:0.
V tolažilni skupini je zmagal nadobudni
in borbeni Luka Jokič, Jan Šobar pa se je
uvrstil med šestnajst najboljših.
V kategoriji članov U-21 sta se Aljaž Frelih in Nejc Erjavec uvrstila med dvanajst
najboljših, pri članicah pa je Ana Tofant
v finalu premagala Leo Paulin iz Izole in
osvojila turnir. Katarina Stražar, ki je nastopila malo bolna, se je uvrstila med
osem najboljših, Nika Kobetič pa med
šestnajst najboljših.
Čestitke uspešnim tekmovalcem in tekmovalkam ter trenerjema Davidu Orešniku in
Žigi Zupanu, ki sta tekmovalce uspešno
vodila.
Besedilo: Mlaj
Foto: Žiga Zupan
Mengšani uspešni na kvalifikacijah za ekipno
državno prvenstvo v namiznem tenisu
8. januarja sta bila kvalifikacijska turnirja za ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu. V Ljubljani so nastopile ekipe
Arrigoni iz Izole, Letrika iz Nove gorice, Vesna Zalog, domačini Kajuh – Slovan in Mengšanke. Mengšanke so najprej premagale ekipo Vesne z rezultatom 5 : 1, v 2. krogu Letriko s 5 : 1, Kajuh Slovan z rezultatom 3 : 5, v zadnjem krogu pa so
morale priznati premoč ekipi Arigoni iz Izole, ki jih je premagala z rezultatom 5 : 1. Tako so se Mengšanke uvrstile na državno
prvenstvo z osvojenim 2. mestom, igrale so Tara, Vita, Gaja Kobetič, Neža Žun Pogačar in sestri Živa in Brina Markič.
Mladinci 2
Kadeti pa so tekmovali v Mariboru, kjer so se
v 1. krogu pomerili z ekipo NTK B2 iz Kranja
in jih premagali z rezultatom 5 : 3, v 2. krogu
so premagali NTK Muta s 5 : 2 in v zadnjem
krogu ekipo ŽNTK Maribor z rezultatom 5 :
0. Osvojili so 1. mesto in se uvrstili na finalni turnir. Ekipo Mengša so sestavljali Dejan
Jokič, Mitja Zavec, Aljaž Goltnik in Janez
Popelar.
15. januarja so bili kvalifikacijski turnirji za
mladinske ekipe.
Mladinke Mengša so igrale v Ljubljani, bile so
Kadetinje
Kadeti
uspešne, čeprav brez druge najboljše igralke
Katarine Stražar. Ana Tofant, Nika, Tara, Vita
in Gaja Kobetič so premagale vse nasprotnice. V 1. krogu so premagale ekipo Inter
Diskont z Raven s 5 : 0, Kemo iz Puconcev
s 5 : 1, Muto s 5 : 0 in Kajuh Slovan s 5 :
2. Z osvojitvijo 1. mesta so nakazale, da so
najresnejše kandidatinje za osvojitev naslova
državnih prvakinj.
Na kvalifikacijah mladincev sta nastopili dve
mengeški ekipi.
Druga ekipa je bila sestavljena iz mlajših
Mladinci 1
tekmovalcev, nastopili so Matej Prezelj, Aljaž
Goltnik in Bor Rutar in tekmovali v Zalogu.
Na turnirju so osvojili 3. mesto, izgubili so z
NTK Muta z 2 : 5 in NTK Vesna z 0 : 5.
Prva ekipa je igrala v postavi Nejc Erjavec,
Aljaž Frelih, Tim Pavli in Mark Šporar. Premagali so ekipo NTK B2 s 5 : 1, NTK Logatec s
5 : 2 in izgubili z NTK Arrigoni z 2 : 5. Osvojili
so 2. mesto in se uvrsti na finalni turnir.
Besedilo: Mlaj
Foto: Žiga Zupan
Mengšan – februar 2017
29
ŠPORT
Prevlada Škrlepov v
namiznem hokeju
Mojca Škrlep, Miha Škrlep, Robert Jerič
Ob koncu leta sta bila v Mengšu odigrana dva turnirja za Slovenski pokal v namiznem hokeju. Oba je uspešno organiziral
domači klub NHK Mengeš.
Morda je primerjava z brati Prevc in smučarskimi skoki pretirana, pa
vendar, na slovenski namiznohokejski sceni trenutno močno prevladujejo
Škrlepi. Na dveh turnirjih za Slovenski pokal, ki sta bila novembra in
decembra odigrana v Mengšu, so v štirih kategorijah pobrali kar 9 od
možnih 12 "stopničk". Med posamezniki je obakrat slavil Nejc Škrlep,
član NHK Kranj. Na prvem turnirju - Odprtem prvenstvu Mengša, je v
finalu ugnal Anžeta Božiča (NHK Kranj), tretje mesto pa je osvojil Matej
Škrlep iz NHK Mengeš. Na Miklavževem turnirju pa je bil Nejc v finalu
boljši od Bernard Škrlepa (NHK Mengeš), ki mu tako tudi v osmem
poskusu ni uspelo osvojiti turnirja za Slovenski pokal.
Je pa zato do svoje prve medalje prišel 12-letni Miha Škrlep, ki je v
tekmi za tretje mesto premagal Bojana Bartuloviča (oba NHK Mengeš).
Matej Škrlep, Nejc Škrlep, Anže Božič
In ne preseneča, da je Miha z lahkoto upravičil vlogo favorita v kategoriji
osnovnošolcev in zmagal na obeh turnirjih, družbo v finalu pa mu je
delala sestra Mojca, ki je zelo napredovala po rednih obiskih treningov
NHK Mengeš. Tretja sta bila Robert Jerič na OP Mengša in Aljaž Kuhar
na Miklavževem turnirju. Serija turnirjev za Slovenski pokal se nadaljuje
konec januarja v Sevnici.
Besedilo in foto: Bernard Škrlep
Upokojenski veter v laseh
Kdor misli, da se upokojenci najraje sprehajamo, ob klepetu pijemo kavico ali rešujemo križanke, se moti. No, seveda, vsi to
radi počnemo, kaj bi tajili. Vendar pa številni potrebujemo še kaj več, da se počutimo zadovoljni, na primer šport, rekreacijo,
gibanje. Kolikor nam pač dovoljujeta zdravje in splošno počutje.
Društvo upokojencev Mengeš združuje veliko članov. Vsak ima svoje
interese, vsakemu je treba omogočiti, da jih uresniči, če si to želi. Tudi
za tiste, ki jim kolo pomeni tesnejši stik z naravo in možnost lepih
doživetij, je poskrbljeno. Med številnimi sekcijami deluje namreč tudi
kolesarska. Kar 32 članov šteje. Pravzaprav so v večini članice, moških
je namreč slaba tretjina. Dan za mengeške »upokojenske kolesarje« je
sreda. Ta dan se od začetka aprila do konca oktobra vsak teden zberemo ob dogovorjeni uri. Ko se pogovorimo, kar je potrebno, poženemo
pedale in se odpeljemo, kakor predvideva program. V zadnji sezoni
smo prevozili kar 1.140 kilometrov, povprečno pa je bil vsak izlet dolg
43,5 kilometra. Ni malo, vendar pa je za vsakega sprejemljivo, saj
hitrost prilagodimo zmožnostim večine. Vmes se je treba tudi ustaviti,
malo počiti in poklepetati ter občudovati naravne lepote. Spoznavanje
krajev in lepot narave je namreč poleg potrebe po gibanju glavni namen
našega kolesarjenja. Enkrat se namenimo skozi Komendo in Cerklje v
Preddvor, drugič skozi Komendo v Kamnik, nato preko Radomelj v Ihan
do Dolskega, potem pa skozi Beričevo in Črnuč v Mengeš. Lepo nas je
videti, saj imamo enake majice, s katerih je razvidno, da smo mengeški
upokojenci.
Tudi izven kolesarske sezone ne mirujemo. Gibanje je pač koristno in
potrebno, zato v »zimski« sezoni po mengeški občini in sosednjih krajih
ubiramo pešpoti. Ob 10. uri se ob sredah z nahrbtniki na ramenih zberemo pred pisarno DU Mengeš in se odpravimo – enkrat po hribovski
poti, drugič po ravninski. Ali pa malo tega in malo onega, štiri do pet
30
Mengšan – februar 2017
ur, kar je ravno prav. Z vmesnimi postanki, seveda. Resda nas je nekaj
manj, a smo ti bolj zagrizeni.
Ni kaj, lepo nam je na naših izletih. Svoje dobre občutke bi z veseljem
delili z novimi člani sekcije. Zato, spoštovani kolegi upokojenci in upokojenke, poglejte v klet ali garažo, gotovo je tam vaše kolo, ki čaka, da
obrišete prah in pogledate, če še vse deluje, kot mora. Do aprila uredite, kar je treba, potem se nam pa že na prvem izletu lahko pridružite,
da skupaj zavrtimo pedala.
Besedilo: Jakob Reven, vodja sekcije
Foto: Notka Srna
Naše kolesarke v Preddvoru
Mengeški gasilci zmagovali v Kranjski Gori
V soboto, 28. januarja 2017, je potekalo prvo tekmovanje PGD Mengeš v veleslalomu v Kranjski Gori na smučišču Brsnina. V čudovitem, sončnem in ne prehladnem vremenu smo polni energije in v tekmovalnem duhu zapeljali po veleslalomski progi. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah.
Ob vznožju smučišča stoji brunarica Kosobrin z idiličnim vrtom, ki
je priljubljeno zavetišče za številne smučarje. Za ograjo iz polen se
skriva prijeten ambient, kjer smo se po razburljivi tekmi okrepčali in
družili. Polni prijetnih vtisov smo bili vsi enotnega mnenja, da tekmovanje ponovimo naslednje leto.
Gasilsko prostovoljno delo je dostikrat stresno in zahtevno. Srečujemo
se z najrazličnejšimi situacijami, ki žal nimajo vedno srečnega konca.
KATEGORIJA OTROCI:
1. Žiga Vrhovnik
2. Maj Koncilija
3. Tevž Kramberger
4. Lara Marinkovič
5. Nik Veider
KATEGORIJA MOŠKI:
1. Sašo Lemič
2. Andrej Koncilija
3. Brane Vrhovnik
4. Andrej Dornik
S športnimi aktivnostmi in druženjem pa si naberemo novih moči in
idej za nadaljne delo.
Zahvaljujemo se Smučarskemu društvu Mengeš za odlično izvedbo
tekmovanja.
Besedilo: Sandi Jaklič, PGD Mengeš
Foto: PGD Mengeš
KATEGORIJA ŽENSKE:
1. Tina Lampreht
2. Tjaša Gorjanc
3. Tadeja Jaklič
4. Nataša Ovčak
5. Tjaša Kramberger
5.
6.
7.
8.
9.
Matjaž Veider
Miha Žargi
Tomaž Žargi
Drago Marinkovič
Franc Dornik
KATEGORIJA DESKARJI:
1. Rok Globočnik
2. Miha Veider
3. Miha Benda
4. Tadej Avbelj
5. Mark Leban-Rosulnik
Mengšan – februar 2017
31
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Vrnitev Marije Romarice v Fatimo
Vseslovensko slovo od Milostnega kipa Marije Romarice je bilo na Ptujski Gori v četrtek, 13. oktobra 2016. Poslovilno
sveto mašo je daroval mariborski nadškof Alojz Cvikl. Po tem slovesu naj bi ne bilo v Sloveniji nobenega odprtega ali
javnega srečanja več. Milostni kip je tako po tridnevnem romanju po Hrvaški na večer pred vrnitvijo v Fatimo prispel v
Mengeš k sestram usmiljenkam. Iz spoštovanja do določila škofov so bile te njene zadnje ure v Sloveniji strogo zasebne.
O tem neuradnem slovesu je v prejšnji številki Mengšana pisala sestra Ljubica Jozić, predstojnica mengeških usmiljenk.
Po slovesu pri sestrah usmiljenkah v Mengšu me je sin Matic skupaj
z Milostnim kipom v ponedeljek, 17. oktobra okrog 3. ure zjutraj
peljal v Lukovico, kjer sem z Marijo Romarico vstopil na organizirani
avtobus, Matic pa se je odpeljal domov. Avtobus je preko Ljubljane
nadaljeval pot proti zagrebškemu letališču. Tam smo se združili z
manjšo skupinico iz Maribora, tako nas je bilo vseh romarjev okrog
45. Poleg nadškofa Cvikla je z nami romalo še deset duhovnikov.
no rojstno hišo ter se vrnili v dom. Zvečer smo Milostni kip namestili
v domsko kapelico, nekateri pa so se udeležili procesije z lučkami.
Po dolgem dnevu, ki je zaradi bogatih doživetij hitro minil, smo šli k
počitku skoraj naslednji dan.
Budilka nas je zbudila že ob 5.45. Pol ure kasneje smo se zbrali pred
domom in odšli k sveti maši, ki jo je nadškof Cvikl tokrat daroval v
fatimski baziliki. V baziliki smo se malo dlje zadržali tudi pri grobnicah fatimskih pastirčkov Jacinti, Luciji in Frančišku. Vrnili smo se na
zajtrk, po njem pa nas je vodička agencije Aritours Marija Osredkar
vodila po trgu svetišča in nam govorila o njegovih znamenitostih.
Seveda nas je peljala tudi v novo cerkev Svete Trojice in prebrala razlago Rupnikovega mozaika. Nekako od 10.30 dalje smo imeli prosto.
Na zagrebškem letališču
Na romanju sem bil zadolžen za prenos Milostnega kipa, shranjenega
v kovčku. Marija in kovček skupaj tehtata 35 kg, tako da mi ju je
pomagal nositi soromar Smiljan Purger. Uradnica za izdajo vozovnic
na letališču Pleso ni mogla verjeti, da je v kovčku resnično Fatimska
Marija Romarica. Marija namreč ni potovala v prtljažnem prostoru,
temveč kot potnik s svojim sedežem. Ko sem hotel odpreti kovček,
je rekla, naj ga ne odpiram. Mislila je, da se šalim in da imam v
kovčku violončelo. Ko pa sva s Smiljanom odhajala od pulta, je rekla,
da bi Marijo resnično rada videla. Odprl sem kovček in uradnica je
vzkliknila: »Zaista si ti, Majko moja!« zlezla izza pulta k nama in se
dotaknila Marije rekoč: »Majko Božja, Majko moja!« Privzdignili so se
tudi drugi uradniki, k Mariji pa niso šli.
Petnajst minut pred najavo leta sem v čakalnici na let odprl kovček
in zapeli smo pesem Trinajstega maja. Nekateri potniki so pričeli
vstajati in gledati, kaj se dogaja, potem so prišli bliže in pričeli slikati
Marijo in nas. To je vzpodbudilo še druge, tako da je Marijo pogledala
in slikala večina čakajočih. Po pesmi sem zaprl kovček in čez nekaj
trenutkov smo se vkrcali na letalo. Marija je sedela poleg okna, jaz
pa poleg nje.
V letalu
V Fatimi smo se nastanili v romarskem domu Casa Nosa Senhora
das Dores poleg fatimska svetišča v Cova da Iria. Po kosilu je nadškof Cvikl daroval sveto mašo v župnijski cerkvi v Fatimi (Marija se je
prikazala v dolinici Cova da Iria, ki je približno dva kilometra oddaljena od Fatime). Sledila je molitev križevega pota po t. i. Madžarskem
križevem potu, ki se nahaja na poti od rojstne vasice fatimskih vidcev
proti dolinici Cova da Iria oz. mestu prikazanja. Že ob začetku molitve je pričelo rositi, kasneje pa celo rahlo deževati. Kljub temu smo
nadaljevali pot do Kalvarije, kakšen celo bos. Pot smo nadaljevali
skozi Aljustrel, rojstno vasico fatimskih vidcev. Ogledali smo si Luciji-
32
Mengšan – februar 2017
Spokorniška pot
Z Brankom Potočnikom, župnikom iz Reteč, sva se podala na spokorniško pot po kolenih od vrha dolinice Cova da Iria do kapelice prikazanja, nadaljevala okrog nje in zaključila v kapelici pred Marijinim
kipom. To spokorniško pot po kolenih sem šel tokrat tretjič. Prvič
pred enajstimi leti skupaj z ženo Marto, lani pa sam. Obakrat sem šel
po golih kolenih, tokrat pa sem s seboj vzel zaščito. Nogavicam sem
odrezal prstni del in si jih nameraval natakniti na kolena. Vsakokrat
sem si namreč odrgnil kožo na kolenih do krvi. Na tej na videz gladki
marmornati potki je polno drobnih kamenčkov, ki se zajedo v kožo.
Počasi zdrgnejo povrhnjico in pričnejo prodirati v usnjatico. Poleg
tega se pri pritisku kolena ob tla koža rahlo naguba in počasi poči in
pretrga. Tako sva z Marto imela še mesec kasneje na kolenih hraste.
Pred letom dni je bilo tako hudo, da sem dvakrat mislil celo predčasno končati. Zakaj bi si zaščitil kolena, sem povedal patru Milanu
Kosu. Njemu se je zdelo, da je edino pravo spokorniško romanje po
tej marmornati potki po golih kolenih, saj so jo tako opravile in to
devet dni zapored vidkinja Lucija in njene sestre za ozdravljenje svoje
mame. Vendar je bil takrat to pašnik. V trenutku sem se premislil in
patru rekel, da bom šel torej tudi tokrat brez zaščite. Menil je, da
mi zaradi njegove besede pač ni potrebno spremeniti mišljenja, a
sem se že trdno odločil. Z Brankom sva vzela v roke rožni venec, se
spustila na kolena in pričela. Jaz sem s seboj nesel napisane prošnje
in zahvale vernikov, oddane Mariji med njenim obiskom v Mengšu,
Mariji Bistrici in Zagrebu. Bilo jih je za štiri velike debele kuverte. Do
Marije v kapelici prikazanja sva zmolila vse štiri dele rožnega venca
in prispela opoldne za molitev Angelovega čaščenja. Že spotoma sem
v molitvi izročal vse namene v kuvertah Mariji, tam pa sem jih položil
pred Marijo na kamnito ograjo in ji jih ponovno izročil ter pustil tam
približno pet minut. Ko sem listke vzel nazaj, sva vstala in se odpravila k ognju poleg kapelice prikazanja. Tam sem skozi režo počasi
ob molitvi spustil kuverto za kuverto v ogenj, kot sem obljubil že v
Mengšu. Branko je povedal, da ima še vedno vse napisane prošnje
in zahvale doma v župnišču in da mu ni prišlo na misel, da bi jih
vzel s seboj. Odgovoril sem mu, naj jih da v Velikonočni ogenj. Pater
Tomaž Podobnik mi je kasneje dejal, da je to še popolnejše, saj je to
vstajenski ogenj.
Spokorniška pot po kolenih
Po kosilu smo imeli prosto popoldne. Večino časa sem bil v domski kapelici ob Marijinem milostnem kipu. Po večerji smo se pričeli
pripravljati na slovo in vrnitev Milostnega kipa fatimskemu svetišču.
Malo smo zmolili, ji zapeli in se je še zadnjič dotaknili. Nadškof Cvikl je Mariji snel krono, jo spoštljivo poljubil in dal v kovček, prav
tako rožni venec. Dvignil je Milostni kip in ga položil v kovček, jaz
sem ga pa zaprl. Dva vernika sta nesla kovček z Milostnim kipom,
dva pa sliko Lojzeta Grozdeta z njegovo relikvijo. V procesiji smo šli
od doma do zakristije kapele prikazanja, kjer so si duhovniki nadeli
mašna oblačila. Verniki smo naredili špalir od zakristije do kapelice.
V kapelo so Marijo v kovčku in Grozdetovo sliko nesli duhovniki. Ob
predaji je nadškof Cvikl poudaril, da je Grozde prvi fatimski mučenec,
saj je bil mučen in ubit prav zaradi širjenja prvosobotne pobožnostina
fatimski način. Rektor svetišča se je zahvalil za sliko in dodal, da jo
bodo namestili na častno mesto.
Sliko blaženega Lojzeta Grozdeta, ki je bila podarjena fatimskemu
svetišču, je narisal akademski slikar Tomaž Perko, pozlačen ročno rezljan okvir pa izdelal restavrator Miha Legan. V spodnjem delu okvira
slike je v relikvarij vdelan košček njegove kosti. Slika je bila objavljena
na 33. strani Družine številka 44 – 45 (vsi sveti 2016).
V kapeli prikazanja smo počakali do molitve rožnega venca. Polovica
ene desetke se je molila v slovenščini. Udeležili smo se tudi procesije
z lučkami, tokrat s praporom Združenja posvečenih Jezusovemu in
Marijinemu Srcu. V dom smo se vrnili okrog enajstih zvečer.
Tisto jutro, v sredo 19. oktobra, nas je budilka zbudila že ob 5.15, saj
smo imeli ob 6. uri že sveto mašo v kapeli prikazanja. Tudi to je daroval nadškof Cvikl. Po sveti maši smo pojedli zajtrk, pripravili kovčke
in se pričeli po isti poti vračati. Bil sem kar malo otožen. Že lani sem
menil, da sem zadnjič v Fatimi, tokrat pa sem se spraševal, ali me bo
Marija še kdaj poklicala tja.
V branje priporočam zapisa Jožeta Potrpina s pridigo nadškofa Cvikla ob slovesu Milostnega kipa fatimske Marije Romarice in upokojenega nadškofa Marjana Turnška v 43. številki Družine (23. oktober 2016).
Besedilo in foto: Gregor Rakef
Vojska naredi iz fantka moškega
V času naše skupne občine Domžale je bilo veliko skupnega, tudi skupni odhod k vojakom. In tako so naši fantje iz Domžal, Mengša in Moravč skupaj odšli služit domovini v Niš. In če vojska res iz fanta naredi moškega, sem tokrat pobaral
golobrade mladeniče v gostišču Gašper na Prevojah.
No je že res, da niso več golobradi, da imajo od takrat že tudi kašen
kilogram več in kakšen las manj, a po 51 letih, kar so služili vojsko, se
kar dobro držijo. Verjetno so za to zaslužne predvsem boljše polovice
in vojska, ki jih je naučila reda in discipline. In tista iz vojske se še
kdo vrne, ko greš pa enkrat v pokoj, je konec zgodbe in tako je tudi
njih vse manj.
In zato so se na svojem druženju najprej z minuto molka spomnili
vseh tistih, ki so skupaj z njimi odšli v vojsko, a jih danes žal ni več
med njimi. Tokrat so se pri Gašperju na Prevojah zbrali nekdanji soborci iz V. P. 7511 v Nišu, iz kasarne Pantarei, kakor so radi poudarili
in obujali spomine. Čeravno so odšli v Niš sicer še golobradi, so imeli
za sabo že bogate izkušnje, vsaj kar se vozniških izpitov tiče, kajti tam
so kaj hitro po trimesečni obuki, beri usposabljanju, postali inštruktorji za motorna vozila na najmodernejših vozilih JLA na FAP-ih. In
je tekel pogovor o tem, kako je servo deloval, saj res, kaj je že to na
FAP-u, kako se je »šaltalo« …
Ja, sem bil v družbi prekaljenih šoferskih mačkov in je treba znati tudi
njihovo govorico. Sicer pa so se pohvalili, da so imeli tudi Tamčke in
še kaj se je našlo. Kako zanimivo je bilo, ko so bili vsi »kafiči« njihovi
in še pa še. Obujanje spominov med tolikimi soborci, med katerimi
nihče ni prilezel do čina podporočnika, kvečjemu do razvodnika in
desetarja je še kdo prilezel, je prav prijetno in v družbi se na koncu počutiš popolnoma enakopravnega. Kaj se ne bi, saj sem tudi jaz služil v
JLA, le na drugem koncu in v drugi enoti. A vsi, čeravno je bila razlika
v letih, smo bili najbolj veseli tiste besede: "Sitno". Kaj to pomeni, pa
povprašajte koga, ki je služil vojsko, in povedal bo tudi, da se je tam
navadil reda in discipline. A tistega, zakaj je vratar na »kapiji«, bo raje
preskočil, ker je zato, da logika ne pride v kasarno, saj je bilo zlato
pravilo "najprej uradi onda se žali".
Soborci so tokrat sklenili, da se srečajo že poleti, in to skupaj z ženami, in jo odrinejo na izlet, a ne v Niš, ampak k prelepi Soči. Kako so
se imeli tam in kaj so povedali, pa prihodnjič.
Kdo je iz mengeške fare, ugotovite po fotografiji. Mislim, da tokrat ne
bo težko
Besedilo in foto: DJD
Mengšan – februar 2017
33
KULTURA
11. marca 33. prireditev Pod mengeško marelo
V soboto, 11. marca 2017, bo ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš že 33. prireditev Pod mengeško marelo v organizaciji Mengeške godbe. Letošnja prireditev ima podnaslov »Iz domačih logov«, saj jo bodo sooblikovali predvsem domači mengeški glasbeniki,
povabili pa bomo tudi nekaj zanimivih gostov.
Narodno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo bo tudi tokrat postregla z zanimivim programom
Izpostavljen inštrument bo klarinet v različnih solističnih točkah in
glasbenih sestavih. Prvič se nam bo predstavil Orkester klarinetov
Mengeške godbe, nekdanjih učencev Karla Leskovca, upokojenega
učitelja klarineta v GŠ Mengeš, ki bo posebej za to priložnost pripravil
tudi Pevski zbor Mengeške godbe. Značilnost vseh Marel je predvsem skupno igranje godbe pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja z različnimi narodno-zabavnimi
ansambli ter drugimi skupinami in solisti. Tudi tokrat se nam bodo
pridružili dobro poznani ansambli, in sicer ansambla, ki imata vsaj
po enega člana iz vrst Mengeške godbe. To sta Kvintet Dori in Ansambel Kerlci ter povabljeni Ansambel Vagabundi. Na Mareli bo prvič
zapel eden najboljših slovenskih kantavtorjev, Adi Smolar. Bogat in
raznolik glasbeni program bo zaokrožil Slovenski Klezmer Band z dvema vrhunskima mengeškima glasbenikoma. Godbi se bodo na odru
ponovno pridružile simpatične Mengeške mažoretke. Povezovalec in
humorist bo Klobasekov Pepi, zagotovo pa bomo pripravili tudi kakšno presenečenje.
Pohitite in si zagotovite svoj sedež v dvorani, saj je letos prireditev le
ena. Vstopnice bodo naprodaj v Melodiji Mengeš (Trdinov trg 4, Mengeš, 01/7237-578) od ponedeljka, 13. februarja 2017 dalje.
Se vidimo na Mareli!
Besedilo: Maja Keržič
Foto: godbeni arhiv
Naj bo glasba – sinergija
mladosti in zrelosti
Večletno mentorsko sodelovanje Likovnega društva Mengeš
z Osnovno šolo Mengeš je preraslo v tradicionalno druženje
učencev s člani društva. Dvodnevne delavnice se odvijajo v
okviru obogatitvenih dejavnosti za učence, ki želijo izpopolniti
znanje iz likovnega izražanja. Posebno pohvalo za sodelovanje je izrazil ravnatelj Milan Burkeljca, saj se na delavnicah
izražajo poglobljene vezi, sinergija mladosti in zrelosti pa je
vsako leto bolj izrazita. Temu primerni so tudi umetniški izdelki. Učitelj Lojze Kalinšek, ki je hkrati tudi mentor v Likovnem
društvu Mengeš, je prav tako navdušen nad takim načinom
dela, ki tako učencem kot somentorjem iz društva bogati izkušnje in širi obzorja.
Barbara Rabič z učenci
Delavnic se je udeležilo šestnajst učencev, pri delu jih je usmerjalo in
jim svetovalo pet članov društva in gostja iz Zagreba. Barbara Rabič
je vodila delo z lopatico v akrilu, Leonida Goropevšek delo s tušem
in lavirano risbo, Ina Malus risanje v suhem pastelu, Binca Lomšek
ustvarjanje v kolažu, Diana Korelc pa lopatico in akril. Gostja iz Zagreba, akademska slikarka Irena Gayatri Horvat, je učence vodila v tehniki
monotipije. Prav vsem je bilo skupno vodilo za ustvarjanje »Naj bo
glasba …«, ki je letošnji moto šol. Nastalo je veliko zelo dobrih likovnih
izdelkov, učenci in mentorji pa so bili zelo zadovoljni.
Mengeš je glasbeno mesto, kjer je pesem od nekdaj doma. Za motiv
so služila stara glasbila, ki jih je vsak na svoj način upodobil in vključil
v svoj likovni izdelek. Izdelki delavnice - vzajemne koristne povezave
mladosti in zrelosti »Naj bo glasba …« bodo razstavljeni v Osnovni
šoli Mengeš
Besedilo in foto: Binca Lomšek
34
Mengšan – februar 2017
Udeleženci likovnih delavnic z mentorji
Razstava jaslic v Grobljah
Lojze Burja, ki je član Likovnega društva Mengeš, nikoli
ne more sedeti križem rok. Zato se vedno loti česa novega.
Vsestranski ustvarjalec in umetnik si je konec lanskega leta
zadal poseben izziv – izdelati jaslice iz kovine. Kot kipar je
v kovini izdelal že marsikateri kip, a jaslic se je lotil še s
posebno vnemo.
Kot pravi sam: »Ročno izdelane jaslice so iz železa. Železo je brušeno
v posamezne dele vsake figurice, nato zvarjeno in obdelano do končne
podobe. Jaslice sestavljajo Sv. Družina v hlevčku, poleg sta tudi osel
in vol, ob vodnjaku je nosač vode, furman z volovsko vprego, čreda
štirinajstih ovac s pastirjem in še nekaj posameznih figuric.«
Umetnik Lojze si je zadal zajetno delo, več kot dvajset figuric je izdelal
do prefinjenosti in jaslice razstavil v Grobljah na 7. razstavi jaslic, ki jo
je organiziralo Kulturno društvo Groblje. Na razstavi so se predstavili
najbolj znani slovenski jasličarji. Razstava je bila odprta od 27. decembra 2016 do 6. januarja 2017.
V likovnem društvu Mengeš smo ponosni na našega vsestranskega
ustvarjalca in veseli, da je z nami..
Besedilo: Binca Lomšek
Foto: Lojze Burja
Lojze Burja ob svojih jaslicah
»Spomini« v Mestni
kavarni
Zima ima za navdušeno fotografinjo Binco Lomšek poseben
čar. Kljub zelo nizkim temperaturam s fotoaparatom išče in
najde nepozabne kreacije narave, ki jih Binca želi približati
Mengšanom.
Fotografije prikazujejo detajle le enega spomenika, pripravlja pa tudi
spomine ostalih obeležij, ki jih v hitrem tempu življenja navadno sploh
ne opazimo. Tako je v mengeški mestni kavarni »Mesing bar«, kjer že
tradicionalno razstavljajo člani Likovnega društva Mengeš, predstavila
že drugo serijo fotografij, posnetih v Mengšu, z naslovom »Spomini«.
Vabljeni na ogled..
Besedilo: Jakobina Š.
Foto: Binca Lomšek
V mestni kavarni »Mesing bar« že tradicionalno razstavljajo člani Likovnega društva Mengeš
GREGORJEVO
K D A N T O N A LO B O D E LO KA P R I M E N G Š U
VA B I
V S O B OT O , 1 1 . M A R C A 2 0 1 7 , O B 1 7 . 3 0
V P A R K O B KA M N I T E M MO ST U
N A S P U Š Č A N J E LU Č K P O P Š AT I .
T R I N A J I Z V I R N E J Š E L A D J I CE B O D O » S L A D KO « N AG R A J E N E !
S L A D K E LI Z I K E T U D I Z A V S E U D E L E Ž E N C E !
VA B L J E N I V LO KO !
Mengšan – februar 2017
35
PISMA BRALCEV
Besedilo: Bogo Ropotar
Besedilo: Aleš Šporn
Pot ob Pšati pri Staretovem drevoredu 1: 'Graščak' se požvižga na javni
interes. Tudi z bodečo žico za prevlado zasebnega interesa!
Civilna iniciativa
Za izboljšanje
prometnovarnostnih
razmer v Mengšu
V januarju nismo organizirali protestnega shoda in tudi v februarju ga ne bomo. Razloga sta predvsem dva: sneg, dež
ali mraz bi marsikomu preprečili udeležbo na shodu, čakamo
pa tudi na odgovore ministra za infrastrukturo dr. Gašperšiča
na naša vprašanja, posredovana v dveh pismih (2. 12. 2016
in 25. 1. 2017). Postavili smo naslednja vprašanja: Ali je
vlada na vaš predlog že uvrstila izgradnjo manjkajočega dela
mengeške obvoznice v plan gradnje cest v RS, zgrajenih v
letu 2018? Ali je vlada RS že zagotovila sredstva za izgradnjo
mengeške obvoznice v letu 2018? Če bo investitor DARS:
ali ima zagotovljena sredstva za dokončanje obvoznice, ki
jo je delno zgradil v tim. prvi fazi? Kako potekajo postopki,
potrebni za izvedbo investicije (pridobitev zemljišč, projekti,
soglasja ...)? Kaj je še potrebno narediti in v katerem roku?
Katere organe in službe ste zadolžili za izvedbo teh nalog?
Katere naloge in pristojnosti ima lokalna skupnost?
Pot ob Pšati pri Staretovem drevoredu 2: Na levi ograja in nadzorna kamera na drevesu, na desni narasla voda, naravnost nagrmadeni štori. Vprašanje: Kdo je zatajil pri zaščiti javnega interesa?
komunalne infrastrukture, ograje) bo pristojni gradbeni inšpektor obravnaval novo prijavo v skladu z določenimi prioritetami gradbene inšpekcije ...
(!)« Torej je gradbišče še vedno "črna" gradnja! Klemen Transport, Klemen
Piškur s.p., seveda ne miruje. Pritiski na občino in svetnike zvenijo skoraj
kot mobing. Upati je le, da bodo organi občine z županom na čelu vzdržali
pritisk in uporabili prava pravna orodja, da bodo zavarovali javni interes in
spoštovanje zakonov ter tudi predpisov, ki jih sprejema občinski svet. Na ta
način bodo popravili nekatere pomanjkljivosti v dosedanjih postopkih v letu
2016, zagotoviti pa morajo, da v bodoče take nepravilnosti v škodo javnega interesa ne bodo več možne. V bodoče bomo spodbujali javne razprave
o teh vprašanjih. Kot smo že napovedali, bomo zelo verjetno zahtevali tudi
sklic izredne seje občinskega sveta.
Na zavarovanje javnega interesa bomo torej še opozarjali, še posebej zato,
ker je v praksi občina, pravzaprav župan kot odgovorna oseba in čuvar
zakonitosti, že večkrat padla na izpitu. Saj ni občinskega pomena, gre pa
ravno tako za primer, ko je zasebni interes, ki ga je na silo uveljavil novodobni graščak, pregazil javni interes in stoletno pravico občanov. Varno
pot za šolarje in sprehajalno pot za vse je za ograjo ob Staretovem gradu
enostavno zaprl, zagradil, nanjo nametal štore posekanih stoletnih lip in
potegnil bodečo žico! Da se le ne bi kdo prekršil nad razkošjem na dvakratno ograjenem zemljišču, je namestil še kamero. Da se ve, kdo je kdo!
Besedilo: Branko Lipar, za koordinacijo CI
Foto:Marko Zakrajšek
Podžupanova
soodgovornost
Mi skrbimo, da je zunanjost čista, za odvod umazanije pa bo poskrbel javni
sektor (kanalizacija)
Tudi od županu občine Mengeš smo – že drugič – poslali zahtevek za pojasnila na nekaj vprašanj. Od vsebine odgovorov obeh naslovnikov, zlasti pa
ministra, je odvisno, kako bomo načrtovali nadaljnje aktivnosti. Naš cilj je,
da vlada RS uvrsti izgradnjo obvoznice v državni finančni in gradbeni plan.
Govorjenje ministra o tem je premalo. Toliko zaenkrat o obvoznici.
Veliko energije smo namenili prizadevanjem, da se prepreči realizacija
nezakonite gradnje ob Pšati, ki v takem obsegu predstavlja dolgoročno
grožnjo zdravju in varnosti za občane, koristi pa samo za investitorja. Nova
in že obstoječa površina Klemen Transportu omogoča, da bo usposobil
enega največjih parkirišč v osrednjem delu države. Imelo bo tudi svoj bencinski servis (glej soglasje Prodnika z dne 7. 7. 2016). Že septembra smo
vložili prijavo na gradbeno inšpekcijo, za nami je to storila še občina. Po
treh mesecih in pol smo osupli prebrali odločbo inšpektorja, da gre le za
utrjevanje zemljišča in zato inšpekcijski postopek ni potreben. (!) Vložili
smo pritožbo, priložili fotografije – enako je storila tudi občina – in kmalu
prejeli obširen odgovor glavne inšpektorice. Med drugim je napisala: » ...
Glede na dodatno prejeto prijavo (navedbe o že izvedeni gradnji parkirišča,
36
Mengšan – februar 2017
Priznati moram, da sem bil rahlo v dilemi, ali se naj odzovem na članek
Petra Gubanca iz prejšnje številke Mengšana ali ne. Predvsem zato, ker
je bil očitno napisan z namenom politične provokacije. Pravijo, da je v
Sloveniji spomin huda reč. Še posebej, ko je govora o politiki. Peter Gubanc v svojem članku problematizira moje delo ter nadomestilo, ki ga
prejmem zanj. Po njegovem mnenju (priredi in zapiše, da zgolj vodim
seje občinskega sveta) sem za svoje delo dobro plačan. Delo podžupana
je določeno z zakonom ter opredeljeno v sistematizaciji delovnih mest
občinske uprave. Delo opravljam neprofesionalno. Gre za vsebinsko
podobne naloge, kot jih je imel podžupan, ki je prihajal z liste, katere
predsednik je Peter Gubanc (sicer takratne LDS). Seveda pa takrat Petra
Gubanca »plača« njihovega podžupana ni motila. Navkljub temu, da je
imel za izpolnjevanje delovnih nalog »pomoč« drugega podžupana. Torej
bi lahko dejali, da je za isti denar delal pol manj. Hkrati pa se je prav Peter Gubanc po zadnjih lokalnih volitvah javno zavzemal za dva podžupana. Le zakaj? Je že pač tako v politiki, da dokler so »naši« zraven, je vse
v najlepšem redu, ko pa naših ni, je pa vse preveč. Ga pa po eni strani
razumem, saj se volitve pač nezadržno približujejo. Kakorkoli, sam s tem
zaključujem polemiko okoli tega in se na nadaljnja pisanja ne mislim več
odzivati. Če pa koga zanima moje delo, ga z veseljem vabim, da se mi
za kakšen dan ali dva pridruži ter spozna, kakšno je delo podžupana v
Občini Mengeš.
Spoštovani Mengšani in
ostali gostje pekarne in
kavarnice Horacij
ki bi vas rad skril pred oči drugih! Jaz osebno sem oslepel (na
dobro oko imam k sreči še dva odstotka vida) v trenutku, v 18
mesecih, po 31 letih, 8 mesecih in 4 dneh SP v gostinstvu. Naenkrat sem postal iz osebe, od katere so bili odvisni drugi, v osebo,
odvisna od drugih!!!
Martin Močnik in Biba Full Of Joy
»Neznanje ali nepoznavanje ni niti greh niti
kaznivo. Kazniva pa je mentalna invalidnost
in nespoštovanja zakonov.«
Že nekaj časa v prostoru bivšega »upokojenskega« bifeja,
na naslovu Trdinov trg 14, deluje pekarna, kavarnica in
prodajalna z imenom Horacij. Osebno sem bil prepričan,
da je za Mengeš, še posebno za ta del Mengša to dobrodošlo. Ja, bil sem prepričan. Do sobote, 4. februarja 2017.
Na pohodih (kdor ne ve, z Bibo sva redna udeleženca planinske sekcije DU Mengeš) sem poslušal hvalospeve mojih
sopohodnikov o kruhu. Ker moram vse preveriti, sem želel
tudi to. O Bog, zakaj si me kaznoval z tako željo!? Zakaj si
dovolil, da se mentalni invalid spravi na hendikepiranega
in njegovo štirinožno vodičko slepe osebe!? Zakaj si dovolil, da imam uničen dan drugače čudovitega pohoda po
Emini romarski poti!?
Potek dogodka
Pekarna, kavarnica in še kaj Horacij se menda po urniku odpre ob
7.30. V zvoniku Mihaelove cerkve dvakrat odzvoni. Čez minuto
ali dve stopim do vrat in jih poskušam odpreti. Na drugi strani
me prijazen dekliški glas nadere, da imajo še zaprto. Do tukaj
vse prav. Kljub uri. So se pač v cerkvenem zvoniku zmotili. Po
minuti ali dveh deklič pomoli glavo skozi priprta vrata. No, ni še
čas, kaj bi pa radi kupili? Kruh in kavico bi spili. Vi lahko vstopite
pes pa ne. Razumljivo je, da psi nimajo vstopa. Ja, psi. Biba pa
ni navaden pes. Je služben. Vodič slepe osebe. Aja, pravi mladenka, nisem vedela. Kljub dejstvu, da je Biba prav zaradi takih
primerov okranclana kot božično drevo. Nosi oprsnico z rdečimi
križi in velikim napisom "vodič", spredaj na vratu ima rumeno
(barva, ki pomeni, da se jih ne sme božati in ogovarjati) rutko
z rdečim križem. Okoli vratu ima belo ovratnico z rdečimi križi.
Skratka v nulo označena, kaj je njena funkcija. Kot sem navedel,
nevednost ni kazniva, sem mladenki pokazal tudi Bibino osebno
izkaznico. Presenečenje!? Pes, pa osebna izkaznica!? Biba ima
osebno izkaznico in tudi potni list. Mladenko sem opozoril, da
kršijo 13. člen zakona o zaščiti (UL RS, št. 20/04). Dama se ni
dala pregovoriti, zato sem se v izogib nadaljnjemu pregovarjanju
raje obrnil in napotil na zborno mesto pri cerkvi. Sedaj pa pride
šele tisti del, zakaj sem pričel zgodbo o mentalnem invalidu. Ko
se že pomikamo proti cerkvi, iz pekarne prigalopira, tudi sanja
se mi ne kdo, verjetno pa sam imetnik franšize Horacij. Z vami
hendikepiranimi so sami problemi, imamo sicer tudi klančino za
vozičkarje, vendar je samo delo z vami. Če že ravno hočeš kupiti
in spiti kavo, imamo zadaj en kot, kjer te bomo skrili pred pogledi
ostalih. Vse, od kruha do kave ti bomo prinesli tja. Kot, da bi bil
klošar, ki prosi za vbogajme!? Kot, da bi bil garjav ali kužen!? Pa
sem tisto jutro oblekel, celo frišne gate in obul čiste štumfe!!! Spoštovani imetnik franšize Horacij. Naj vam bo nekaj v poduk.
Nikoli in nikdar ne veste, kdaj bo vas doletela hendikepiranost.
Upajte, da se slučajno ne bo pojavil kakšen tak mentalni invalid,
Za javni interes gre!
Dogajanje okrog nezakonite gradnje parkirišča za tovornjake ob Pšati, na zemljišču, namenjeno obrtni dejavnosti, v
Civilni iniciativi za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v
Mengšu ocenjujemo kot spopad med zasebnim in javnim interesom. Vsi vemo, da je ta temeljna značilnost sodobnega
sveta in eden od razlogov za vse večje socialne probleme ter
razslojenost družbe - slovenske in svetovne. Nosilci zasebnega interesa so praviloma lastniki kapitala, njihov osnovni interes pa je povečanje bogastva. Seveda svoje interese
radi zavijejo v celofan o nujnosti spodbujanja podjetništva,
ki da že samo po sebi bogati družbo; običajno je k temu
dodana še 'mantra' o novih delovnih mestih. O tem, koliko
so plačana in kako dolgo sploh bodo, pa sploh ni govora.
Kar dosti bi se dalo govoriti o tem, kako so države z razvitim podjetništvom bogate in »bogate«. Statistični izračuni v
»bogatih« državah namreč pokažejo popačeno sliko: manjši
del ljudi je res premožen, večina pa živi povprečno ali revno
življenje. Zasebni interes je pač prevladal nad javnim, manjšina je pridobila moč za odločanje o javnih zadevah in o
javnem interesu, povzpela se je nad zakon. Zakoni namreč
veljajo za 'navadne'.
Vemo, da je lahko zasebni, podjetniški interes močno gonilo splošnega razvoja, blagostanja, vendar pa mora biti vključen v javni
interes. Nihče namreč ne sme zaradi svojih interesov posegati v
pravice drugih oziroma večine, v javni interes: pravico do tega, kar
nam nudi narava (zdravo vodo, zrak, zemljo, mir ...) ali pa nam
zagotavlja pravna država (varnost v vseh pogledih, enakopravnost,
dostojno življenje ...). Dosledno upoštevanje javnega interesa pred
vsakim zasebnim mora biti temeljno civilizacijsko načelo!
Vztrajanje graditelja parkirišča (Klemen transport) je brutalen poskus prevlade zasebnega interesa nad javnim. Nihče ne more ovreči trditev, da to za lokalno skupnost kratkoročno in dolgoročno ne
pomeni nič dobrega. Ampak res nič! Takim in podobnim poskusom
jemanja pravice v svoje roke se moramo upreti vsi – občani in
organi, ki smo jih izvolili zato, da bodo skrbeli za pravice vseh, za
to, da znajo pošteno presoditi, ali in kdaj zasebni interes podpira
javnega. Če ga ne, ga je treba preprečiti. Kalimerovska drža (češ,
saj nič ne moremo) je sramotna, opravičevanje z nevednostjo je
nesprejemljivo, neodgovornost se kaznuje na volitvah. Kljub 'luknjičavim' zakonom je v občinah mogoče uveljaviti pravni red in
enakost pred zakonom, le trdna odločitev za to je potrebna. In
vztrajanje, seveda.
Besedilo: Branko Lipar, vodja koordinacije CI
Mengšan – februar 2017
37
POLITIKA
Pšato je nujno 'pogledati' širše in s tem dolgoročneje ter ob tem
postoriti premike v samem parku. In okolici: dostopih, prehodih ...
do parkiranja, prometne ureditve ...
(Mestni/rekreativno športni) park bi moral postati mirno (parkovno)
območje, ki je celovito urejeno. Nekateri športi se lahko preselijo
drugam, npr. k Mengeškemu jezeru. To območje nekdanje opekarne
(Cegvnce) bi morala občina odkupiti zaradi strateško dolgoročnih
razlogov. Še prej pa ga prostorsko še bolj določno opredeliti kot
mirno športno-rekreacijsko območje in varovano naravno okolje.
Torej, kakšna VVPŠ-dvorana!? Resne, poglobljene in širše javne
razprave o različicah, umestitvah, okoliščinah, prometni ureditvi,
investiciji, v pripravi na ta dva proračuna … ni bilo. Odgovorni na
občini se je izogibajo (tudi sedaj). Javnost – tudi Svet Občine Mengeš – ve zelo malo o novih pripravah, obsegu in legitimnosti preprojektiranja(?), okoliščinah in problemih, ki so stari projekt 'odplavili'.
V proračunskih dokumentih pa je sedaj zapisana planirana številka
vseh stroškov v višini več kot 5 milijonov evrov – napihnjena že iz
prej enormne cene investicije, ki je dosegla skoraj 4 milijone evrov
(glej podatke v okvirju)!
Ob tem pa je zanimivo (oz. žalostno), da župan g. Jerič nima spoštovanja do domačega (mengeškega) znanja, dosežkov in predlogov
nasvetov podjetja Alfa Natura (www.alfanatura.si). Podjetje, ki deluje na lokaciji nekdanjega Tamiz-a, ima v ponudbi sodobno modularno športno dvorano (MŠD), s katero so bili odgovorni in občinski
svet seznanjeni že pred letom dni. Omogoča učinkovito, gospodarno
in finančno ugodno investicijo, fleksibilno uporabo, upravljanje in
vzdrževanje.
Poleg teh ima MŠD tudi naslednje pomembne/bistvene konkurenčne prednosti: že urejeno dokumentacijo za EKO sklad; je nič
energijska oz. lahko posega v razred plus energijska stavba - EU
nZEB zaveza od leta 2018 (nearly zero-energy buildings, direktiva
2010/31/EU); na razpisu Horizont 2020 je dobila štiri certifikate
odličnosti; certificiran modul(ar)ni koncept!
Glavna tvorca MŠD sta arhitekta Matevž Vrhovnik in Janez Urbanc.
Oba sta, kot domačin in rojak, zelo dobra poznavalca okoliščin tako
same investicije VVPŠ-dvorane kot tudi prostorskega in urbanističnega stanja v Mengšu oz. v Občini Mengeš. Kot pilotni evropski
projekt bi bila dvorana izvedena v mengeški občini. Investicija bi
bila cenovno bolj ugodna od ponujene rešitve. Npr. dolgoročni brezobrestni kredit, 400 EUR subvencije za vsak m2.
Vse omenjeno za župana g. Jeriča ni pomembno. Zakaj se odloča
drugače, (še) ni povedal. Naš veliki pesnik, po katerem praznujemo
dan kulture, je takole okarakteriziral (nekatere) ... »Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za
dežele čast si led!«
CIM – Civilna iniciativa Mengeš – Radi imamo Mengeš, Loko, Topole, Dobeno
Mestno središče - (športni) park
Mengeš
Kakšna prostorskourbanistična ureditev;
kakšna arhitekturna
ureditev osnovne šole;
kakšna (nujno potrebna)
športna dvorana
Kaj lahko oz. bi morali preučiti hkrati z največjo investicijo Občine Mengeš v proračunih 2017 in 2018 oz.
proračunskem obdobju 2017–2021!? Poleg seveda same
investicije, ki bi morala biti pripravljena v skladu s predpisano metodologijo, predvsem pa gospodarno: tehnično,
finančno, stroškovno … In predstavljena javnosti in Svetu
Občine Mengeš – strokovno in z odprto, odkrito javno
razpravo in izmenjavo pogledov in interesov (kar že nekaj
časa zahtevam)!
Po celoletni popolni proračunski praznini v 2016 je v planu občine ponovno (na novo!?) velika večnamenska prireditveno-športna
dvorana (VVPŠ) dvorana. Investicija je bila črtana brez besedice
obrazložitve, kljub nujnosti naložbe in kot da ni bilo porabljenega
že pol milijona evrov denarja. Vsi vemo, da je že več kot dvajset
let telovadnica premajhna in je ustrezna športna dvorana nujno
potrebna, predvsem za športno vzgojo v eni od največjih osnovnih
šol v Sloveniji.
Osnovna šola Mengeš se je iz tipske šole z vedno novimi (nujnimi)
dograditvami spremenila v sestavljanko in s pomanjkljivimi funkcionalnostmi: vhodni del, kuhinja, avla, šolska knjižnica … Športni
park pa je postal ograjevano področje posameznih športov. Začelo
se je s pozidavo s Fit-topom (sedaj Harmonija) v 80 letih. S tem
in sedaj še z VVPŠ-dvorano v odprti prostor zunanjih igrišč šole
in rekreativcev ter zadnja leta Mengeškega (Mihaelovega) sejma,
izgublja možnosti za pravi mestni park s čudovitim zaledjem Go- Več na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges.
bavice.
Če se že vztraja in zagovarja poseg v odprt prostor med šolo in
Besedilo: mag. Tomaž Štebe
Številčne »igrivosti« o vrednosti projekta in dosedanjih stroških:
• NRP leta 2015 = 3,705.130,00€ - od tega stroški ped letom 2015 v višini 505.130,00€ [vrednost projekta
3,290.000,00€] (financiranje v letih 2009 do vključno 2018)
• NRP leta 2016 = 0,000.000,00€ (niti besede o novi telovadnici/športni dvorani Mengeš)
• NRP leta 2017/2018 = 5,278.290,00€ - od tega stroški pred letom 2017 v višini 425.130,00€ [vrednost projekta
4,459.100,00€] (financiranje v letih 2009 do vključno 2019)
Vir: NRP proračunov (kopije objavljamo na FB strani CIM)
38
Mengšan – februar 2017
ZAHVALE - OGLASI
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj,
prinese blaženega naj miru,
v srcih nosili bomo te s seboj,
spominjali se bomo dni, ko bil si tu.
Solza, žalost, bolečina,
te zbudila ni,
tiha, nema je gomila,
kjer počivaš ti.
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade
(Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 2/2010) Odbor za družbene in društvene dejavnosti Občine Mengeš objavlja:
RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev
Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2017.
Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in
študentom, ki so:
•
s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevali k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju občine Mengeš,
•
v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno
ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini
Mengeš, ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
JANEZ KANC
Za leto 2017 bodo lahko podeljene največ tri Trdinove nagrade. Višina posamezne nagrade je 1.000,00 evrov - neto.
Predlog za Trdinovo nagrado mora vsebovati:
1.
ime in naslov predlagatelja;
2.
ime in priimek, rojstne podatke, kratek življenjepis;
3.
potrdilo o šolanju;
4.
dokazilo o državljanstvu RS;
5.
dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mengeš;
6.
kratek življenjepis kandidata, dokazilo o aktivnem
udejstvovanju v delu društva oziroma projektno
oziroma raziskovalno nalogo;
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem za
izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in
svete maše.
Posebna zahvala lovcem, praporščakom
in Jožetu Vahtarju za lepe besede.
Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili
in ga v tako velikem številu pospremili
na njegovo zadnjo pot.
Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do
6. marca 2017 do 12.00 ure, v zaprti ovojnici na naslov:
Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po
roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval.
Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in
društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob
občinskem prazniku.
ZAHVALA
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 89. letu
starosti sklenil naš dragi mož, oče,
dedek, brat in stric
Vsi njegovi
MILAN MAJDIČ
Številka: 094-1/2017-1
Datum: 19. 1. 2017
ODBOR ZA DRUŽBENE
IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
Na podlagi 8. člena Odloka o podelitvi priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/11) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 17. redni seji, dne 19. januarja 2017 sprejel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, sodelavcem, prijateljem in
znancem za sočutne besede sožalja, cvetje,
sveče, darovane maše in ostale darove.
Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
SKLEP O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA POMEMBNE TRAJNE
DOSEŽKE, KI PRISPEVAJO K RAZVOJU, UGLEDU IN PROMOCIJI OBČINE ZA LETO 2017.
I.
Priznanja Občine Mengeš se podeljuje za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu občine na
gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in v širši
skupnosti.
II.
Priznanja Občine Mengeš se podeljujejo posameznikom, skupinam in pravnim osebam.
III.
Za leto 2017 bodo podeljena naslednja priznanja:
•
1 zlato priznanje,
•
2 srebrni priznanje,
•
3 bronasta priznanja.
•
Zlato priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 30-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 50-letno
delo.
Srebrno priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 20-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 40-letno
delo.
•
Bronasto priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 15-letno delo oziroma pravni osebi za več kot
30-letno delo.
Predlog za podelitev priznanj za pomembne trajne dosežke lahko podajo posamezniki, skupine in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma
sedež v občini Mengeš.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati naslednje podatke:
•
ime in priimek oziroma naziv predlagatelja;
•
ime in priimek, rojstne podatke in naslov predlaganega kandidata oziroma naziv in naslov pravne osebe, ki je predlagana za priznanje;
•
vrsto priznanja;
•
podrobnejšo obrazložitev predloga.
Predlagatelj sebe ne more predlagati za podelitev priznanja.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki najkasneje do 6. marca 2017, v zapečateni ovojnici na naslov Občinski svet Občine
Mengeš, Komisija za podelitev priznanj, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z napisom Predlog za podelitev priznanja.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala.
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Mengeš.
•
OBČINA MENGEŠ
Občinski svet
Številka: 117-17/7
Datum: 19. 1. 2017
Franc JERIČ
župan
Mengšan – februar 2017
39
40
Mengšan – februar 2017