februar 2016, št. 195

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar 2016 – 195
Andrej Dornik s.p.
Šubljeva 32, 1234 Mengeš
Tel. 041/849-265
www.okna-dornik.si
DRUŽINSKO
PODJETJE S
TRADICIJO
ZIMSKI POPUST
-20%
ODGOVOR NA VAŠA VPRAŠANJA POVEZANA
Z RAČUNOVODSTVOM IN DAVKI!
[email protected] / 040 70 40 56
45let
DMC Praprotnik d.o.o.
TALJENJE SNEGA IN LEDU
NA ZUNANJIH POVRŠINAH
OGREVAM.SI
• dovozi
• klančine
• stopnice
• terase
Kamniška c. 24
1235 Radomlje - Zgornje Jarše
m: 051 778 477
Poslovna cona Komenda
www.zobozdravstvopraprotnik.si
[email protected]
tel.01 834 15 83
[email protected]
Nagradno
žrebanje
PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA
POPUSTI do 25%
• PVC in ALU okna in vrata
opravite tehnični pregled
med 15.1.2016 in 30.6.2016
c50
ter osvojite scooter
honda vision ns
• Zimski vrtovi
• Nadstreški
• Panoramske stene
Popust velja do 31. 3. 2016
DOBAVA V 15 DNEH.
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27
T: 01/540 85 20 M: 041/312 773
www.mke.si
[email protected]
Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva
Oglasi
Pridružite se
zmagovalni
Fordovi ekipi.
Odpeljite favorite naših nordijcev, Fiesto, Focusa, C-MAXa,
Mondea ali Kugo, s petletnim jamstvom brez omejitve kilometrov.
Pridružite se tistim, ki brezkompromisno obvladujejo svoj teren.
Moško frizerstvo
ima še naprej odprta
vrata na stari lokaciji,
a z novim obrazom.
FIESTA
Nudimo vam klasično
moško striženje, striženje
po modnih smernicah
ter otroško striženje.
Uradna poraba goriva: 3,2-7,4 l/100 km. Uradne emisije CO 2: 82-189 g/km.
Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa
pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo
zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in
PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične.
ŽE OD
FOCUS
ŽE OD
C-MAX
ŽE OD
MONDEO
ŽE OD
KUGA
ŽE OD
10.290 € 14.190 € 15.600 € 19.550 € 21.400 €
Go Further
VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale
GSM: 031 395 395, www.veitteam.si
Renault KADJAR
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Nehaj opazovati. Začni živeti.
0% obrestna mera*
5 let jamstva**
Paket zimskih pnevmatik***
*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranj, odvisno od modela. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na
ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik.
Poraba pri mešanem ciklu 3,8−5,8 l/100 km. Emisije CO2 99−130 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0155−0,0536 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00007−0,00142 g/km.
Število delcev (x1011): 0,08−14,51. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno
prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
renault.si
Renault priporoča
Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,
PREŠA, D.O.O., CERKLJE
Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem
Vaš trgovec v Domžalah
Dragomelj 26, 1230 Domžale
Modre novice
2
Februar 2016
Uvodnik
Halo!
Večkrat sem prebral, da sodijo
med največje dosežke ali izume
sodobnega časa avtomobil, elektrika in še kaj. Nekje v drugem
delu naštevanja sem našel tudi
brezžično telefonijo, za katero
se sicer danes zdi, da bi morala
biti na prvem mestu po nepogrešljivosti.
Zares redki so, ki se še vedno
upirajo uporabi mobilnega telefona. In če se, niso več frajerji,
kot bi bili še pred desetimi leti,
ampak so kvečjemu čudaki. Kar
predstavljajte si sebe brez mobilca. Saj je cela panika, če kdaj
ugotovite, da ste ga pozabili doma. Drama se še stopnjuje, če
dolgo ne pokličete partnerja, če se ne javljate, ker ste slučajno
na kavi ali pivu. Šefi zelo hitro postanejo nervozni, če pol ure
niste dosegljivi, in še bi lahko našteval. Mobilci so skratka ves
čas z nami, tudi na stranišču, pri zdravniku, med kosilom, v
cerkvi, v postelji, skratka v vseh položajih. A po drugi strani
najbolj zastrižemo z ušesi, ko smo na kraju ali v situaciji, kjer
zvonjenje mobilnega telefona zareže skozi tišino, in vsi z očmi
iščemo heroja, ki ga ni utišal. Takrat smo posebej pozorni tudi
na melodijo zvonjenja. Najbolj korajžni so tisti z Golico ali s
Halidom Bešlićem, no, takrat si že mislimo svoje. Ob tem se
pojavita dve možnosti reakcije lastnika telefona: ali ga živčno
išče in nekontrolirano pritiska na vse gumbe, ki jih najde, da bi
ga ugasnil (in po možnosti čez pol minute še enkrat zazvoni) ali
pa se javi: »Halo? Ja, lahko govorim, samo hitro povej ... ??!!«
Vam je znano?
Pred časom sem bil priča nepozabnemu dogodku na enem
od redkih pogrebov, na katerih se znajdem. Bilo je na vasi v
okolici Kamnika, žalni sprevod je bil v zaključku, torej že pri
grobu. Takrat zazvoni telefon (melodije se ne spomnim več, ker
je nadaljevanje povozilo ves ostali vtis) eni od gospa, ki je bila
v bližini groba. Ta pobrska po torbici, se obrne stran od groba
in se oglasi: »Halo? Ah, od sodelavke desca pokopavamo! Ja
... aha ... no, krumper odstav, je na šporget ... a psu si dal za
pit? No, sej bom kmau duma!« Mirno pospravi telefon nazaj v
torbico in se obrne nazaj proti grobu, kot da se ni nič zgodilo.
Nekaj nenavadnih pogledov je gospa "pokasirala", komentiral
pa ni nihče od žalujočih ... niti desc od sodelavke ...
Na eni izmed prireditev je
župan ob koncu govora opozoril občinstvo, naj izklopi oz.
utiša mobilne telefone. Vsi v
dvorani so se glasno nasmejali.
A opozorilo oz. prošnja je še
kako na mestu, saj (skoraj) ne
mine prireditev, predavanje ali
predstava brez zvonjenja te
novodobne igračke. Tisti najbolj
arogantni se celo javijo in potem
hitijo razlagati, češ ne morem
govoriti, sem tam in tam.
Spomnim se, bilo je pred petnajstimi leti, ko sem dobila svoj prvi mobilni telefon. Nisem bila
med prvimi, nasprotno, prej med zadnjimi, saj sem se dolgo
časa upirala misli, da bi imela telefon ves čas pri sebi. Že takrat
se mi je zdelo, da si bom s tem odškrtnila delček svobode. Kaj
pa koga briga, kje sem, kaj počnem in kdaj se vrnem! Imela sem
zelo prav, a sem se kljub temu vdala. V naslednjih petnajstih letih
pa je mobilni telefon postal nujen pripomoček, modni dodatek
in celo pokazatelj lastnikovega statusa. In danes sama nisem
nič boljša, priznam.
Ampak zgodilo se je neizogibno in pred pol leta sem bila
(neprostovoljno) za dan in pol odklopljena iz omrežja. Grozno,
izgubljena sem, bogve, kdo vse me kliče, mene pa ni … je bilo le
nekaj misli, ki so panično švigale sem ter tja. Kako se bom jutri
dobila s kolegico na kavi? Saj sva že domenjeni, tako za uro kot
kraj, pa vseeno … se bova našli? Po prvi nekajurni zmedi, celo
nerazsodnosti, sem ugotovila, da je prav luštno. Nič ne piska,
trese in zvoni. Mene pač ni in nikomur ni treba razlagati, kje
sem in kaj delam. Tudi s kolegico sva se brez težav našli in v
največjem miru spili kavico.
Kdaj smo postali tako odvisni od teh naših malih vsakodnevnih spremljevalcev, da si niti najbolj osnovnih opravil ne
predstavljamo več brez njih? Ne vem, najbrž enkrat spotoma.
V današnjih časih, ko je hitra, ne, najhitrejša informacija gonilo
sistema, človeka in vsega vmes, so ostali delčki svobode, ki jih
dajemo zaradi tega in ravno zato, stranska, nebistvena škoda.
Naslednjič, ko vam bo zvonil telefon med prireditvijo – in, ja,
razumem, včasih se pač zgodi – bodite toliko obzirni do predavateljev, nastopajočih in ostalih poslušalcev, da ga utišate.
Bo že počakalo. Vi pa boste potem raje ob kavici razložili, kje
ste bili, da se niste mogli javiti.
Modre novice
22.1.
19.2.
18.3.
15.4.
20.5.
17.6.
8.7.
26.8.
e: [email protected], t: 01 839 64 00
22.9.
21.10.
18.11.
16.12.
Na naslovnici: Matic Šemrov, 4.a, OŠ Marije Vere Kamnik
MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si
Naslednja številka izide 18. marca 2016
Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar,
Andrej Žalar, Aleš Senožetnik – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica
25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu,
Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092
444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
Februar 2016
3
Modre novice
Na kratko
Apostol slovenske pianistike
Domžale • Minuli petek se je v Kulturnem domu Franca Bernika
odvil simpozij pianista in pedagoga, Domžalčana Acija Bertonclja.
Ves dan so potekala predavanja strokovnjakov, ki so z različnih vidikov predstavili vlogo in pomen velikega glasbenika in človeka. Tehtnost
simpoziju so podali direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Cveta
Zalokar Oražem, župan občine Domžale Toni Dragar in dekan Akademije
za glasbo prof. Andrej Grafenauer, ki so na začetku poskrbeli za uvodne
nagovore. Sledili so glasbeni kritiki, muzikologi, skladatelji, inštrumentalisti, dirigenti, kulturniki, ki so kar v osemnajstih predavanjih razsvetlili življenje in delovanje velikega Domžalčana.
Pianist in pedagog Aci Bertoncelj (27.8. 1939 – 22.9.2002) je po začetnem šolanju pri sloviti Zorki Bradačevi končal študij klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Hilde Horakove. Nato se je
izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Nastopal je kot solist, spremljevalec in član (klavirskega) Tria Tartini. Bil je med najpomembnejšimi jugoslovanskimi pianisti 20. stoletja, tako rekoč ob boku naše prve
dame črno bele klaviature Dubravke Tomšič Srebotnjak. Bertoncelj se
je posvečal sodobni glasbeni literaturi, improvizaciji in tudi jazzu. Od
1979 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od 1989 kot redni
profesor. Posnel je več plošč z deli svetovnih in slovenskih skladateljev.
Med nagradami je še posebej izpostavljena nagrada Prešernovega sklada (1972).
Zaključek simpozija je zaznamoval koncert Glasbene šole Domžale,
v katerem sta sodelovala tudi dva študenta Akademije za glasbo. Sam
simpozij je nastal v produkciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
v sodelovanju z Inštitutom glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru
za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze
Maribor, vodji pa sta bila Franc Križnar in Milan Marinič.
Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi.
Uvodnemu nagovoru je sledil bogat glasbeni program v režiji desetih zborov. Na prireditvi, ki jo je vodil Tone Ftičar, so nastopili: Ženski
komorni zbor Vox Annae iz Tunjic, Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje
vasi, mešana pevska zbora društev upokojencev iz Kamnika in Komende,
Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, Komorni pevski zbor Šutna iz
Kamnika, moška in ženska pevska zbora DKD Solidarnost, Mešani pevski
zbor Odmev ter Moški pevski zbor PSPD Lira iz Kamnika.
Aleš Senožetnik
Matjaž Brojan in njegovi Domžalci
Domžale • Matjaž Brojan, dvonožna enciklopedija Domžal, je leto zaznamoval, kot smo pri njem navajeni, z novo knjigo. Tokratno delo
nosi naslov Domžalci in njihov čas: zgodbe ljudi in družin nekdanjih
Domžal.
Brojan, upokojeni radijski novinar, publicist, rezbar, zbiralec vseh mogočih stvari in odličen poznavalec zgodovine Domžal, je na predstavitev nove
knjige privabil nepregledno množico poslušalcev, ki bi lahko napolnili dve
dvorani v Knjižnici Domžale. Priznati je treba, da je Brojan mojster pripovedi, saj poleg zanimivega pripovedovanja k vsaki temi doda anekdoto, ki
se zelo nanaša na obravnavano temo. K tokratni predstavitvi je dodal še
prikaz stvarnih predmetov iz obravnavanega obdobja. V novi knjigi gre za
tematiko zanimivih Domžalcev pretežno iz obdobja od 19. stoletja naprej.
Ljudje iz Domžal in njihove življenjske zgodbe so, kot je poudaril, poleg vsega drugega zanimanja njegova strast. Vsebinsko bogat večer so popestrile
domžalske ljudske pevke na čelu s komercialno televizijsko zvezdo Maro
Vilar. Matjaž Brojan je sicer povabil Roberta Pečnika-Pečota za povezovalca
večera, a se je zdelo, da ga avtor knjige ne potrebuje.
Slovensko kulturo moramo spoštovati
Kamnik • Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Domu
kulture Kamnik potekala 37. območna revija pevskih zborov občin
Kamnik in Komenda, na kateri je bil slavnostni govornik kamniški
župan Marjan Šarec.
Šarec se je v svojem govoru dotaknil Prešernovega nesrečnega življenja in pesniškega opusa. »Zdi se nam, da smo o Prešernu že vse izvedeli,
a je še vedno enigmatičen, skrivnosten in nedojemljiv. Želel si je nečesa
boljšega, tako zase kot za Slovence. Če bi samo Zdravljico živeli, tako kot
je napisana, potem bi Slovenija lahko zacvetela v neslutene višave,« je
povedal o največjem slovenskem pesniku in pomenu njegove poezije za
Slovence. V svojem govoru pa ni mogel niti mimo stanja v kulturi danes.
»Ni vsak, ki si nekaj zamisli in pride na Občino ali državo po denar, umetnik. Dober umetnik si, ko te tudi drugi priznajo. /…/ Včasih je zaslutiti
v umetnosti in kulturi tudi nekoliko nečimrnosti. /…/ Ni vedno tako, da
tisto, kar je množično ni dobro.« Ni mogel niti mimo aktualne teme kvot
v slovenski glasbi: »Umetnosti se ne da meriti. Tisti, ki bodo umetnost
merili z minutami ali drugimi vatli, bodo vedno obsojeni na neuspeh.
Žalostno je, da danes poslušamo o kvotah v umetnosti, slovenski glasbi
in še kje. Slovensko kulturo moramo spoštovati, ceniti. Ne s kvotami,
ampak s srcem,« je sklenil župan.
Modre novice
4
Februar 2016
Na kratko
tista največja želja – zlata medalja,« pa je zapisano v obrazložitvi priznanja
Marjanu Bolharju, najboljšemu domžalskemu športniku.
Če se bomo spoštovali, bomo spoštovani
Mengeš • Tako je dejal pater dr. Karel Gržan v slavnostnem govoru
na akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem domu Mengeš, ki jo je organizirala Zveza kulturnih društev
občine Mengeš. Še pred prireditvijo je obiskovalce v kulturni dom
pospremila Mengeška godba.
Slavnostni govornik p. dr. Karel Gržan je v svojem govoru razmišljal
predvsem o pomenu slovenske kulturne identitete v ozvezdju evropskih
narodov. »Blesteti moramo v lastni identiteti, ne puklasto, ne hlapčevsko,
temveč samozavestno. Na nivoju kulture moramo ohranjati in razvijati lastno identiteto. Čeprav majhen, moramo biti pošten narod. Usoda je v naših rokah – če se bomo spoštovali, bomo spoštovani; če se bomo zatajili,
bomo zatajeni. Naj sveti naša zvezda v skupnosti narodov,« je bilo le nekaj
pronicljivih misli slavnostnega govornika.
V prvem delu slavnostne akademije smo videli nastope otroške in
mladinske sekcije Folklorne skupine Svoboda iz Mengša. Podeljena so
bila tudi priznanja Zveze kulturnih društev občine Mengeš za dosežke na
področju ljubiteljske kulture. Posebno priznanje oz. listino zveze je prejel
Vid Vrhovnik (KD Mengeška godba veterani) in družina Anke in Feliksa Škrlepa; srebrno priznanje je prejela Leonida Goropevšek (Likovno društvo
Mengeš), zlato pa Ivana Gerbec (MePZ Svoboda Mengeš) in Bojan Burnik
(KD Mengeška godba veterani).
Drugi del slavnosti je bil obarvan srednjeveško, in sicer na podlagi
zbirke Grofje in knezi Celjski, petih knjig Mengšana Ivana Sivca, ki letos
praznuje 50-letnico svojega literarnega ustvarjanja. Vseh pet knjig – dve
sta že izšli, tretja izide maja letos – je predstavil kar avtor sam, zbirko je
označil za svoje življenjsko delo. Na odru se mu je pridružil slikar Jože
Barachini, ki je za knjige naslikal izvirne oljne portrete grofov in knezov
Celjskih. Obiskovalci so lahko okusili nekaj odlomkov iz Sivčevih knjig, interpretiral jih je Andrej Mehle. Za glasbeno vzdušje tega dela je poskrbel
MePZ Svoboda iz Mengša.
Prejemniki najvišjih priznanj z mag. Janezom Zupančičem, v. d.
direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, in domžalskim
županom Tonijem Dragarjem.
Kulturni praznik pospremili z lastno
predstavo
Trzin • Z lastno avtorsko predstavo To, to, to … portret! so slovenski
kulturni praznik obeležili v Trzinu.
Zbrane je uvodoma nagovoril trzinski župan Peter Ložar, ki je dejal, da
so Trzinci lahko ponosni na to predstavo, ki je v celoti avtorska in čisto
posebna, hkrati pa gre tudi za dober primer sodelovanja med državnimi
inštitucijami in ljubiteljsko kulturno skupino. Predstava je namreč nastala
kot posledica predloga Narodne galerije, da bi naredili predstavo na temo
slovenskega slikarstva. V ta namen se je skupina petih igralcev odpravila v
Narodno galerijo po inspiracijo. Kot temo svojega raziskovanja so si izbrali življenje in delo plodovitega slikarja Jožefa Tominca. Kot kritično oko,
izpraševalec, je pri predstavi sodelovala Tatjana Peršuh, ki je mlade igralce
bodrila, usmerjala, pa tudi brcala v rit, da so hitreje prišli do cilja. »Vsekakor se na žalost preredko zgodi sodelovanje med ljubiteljskimi kulturnimi
skupinami in državnimi ustanovami s področja kulture. Zato je ta dosežek
še toliko bolj spoštovanja vreden, sploh glede na mladost ustvarjalcev te
predstave,« je še poudaril Ložar.
Jure Aljančič, Nina Goropečnik, Mariša Jagodič, Aleksandra Kmetič in
Matevž Peternel, zasedba in avtorji predstave, polne dvorane trzinskega kulturnega doma niso pustili ravnodušne. To, to, to … portret! se na
trenutke humorno, pogosto celo (samo)satirično ukvarja z vrednostjo
umetnosti, odnosom in vrednotenjem le-te. Skozi to odkriva vrednote,
poglede in izhodišča današnje mladine. Simpatična predstava ne teži, ampak zgolj pripoveduje, in lepo je videti, da je ljubiteljska kultura kraja tako
bogata in kakovostna, da se z njo lahko pohvali ob slovenskem kulturnem
prazniku.
Prejemniki priznanj Zveze kulturnih društev občine Mengeš
V Domžalah priznanja najboljšim
športnicam in športnikom
Domžale • V Domžalah so podelili priznanja najboljšim športnicam
in športnikom v občini. Sodeč po skoraj premajhnem odru Kulturnega doma na Viru, se za prihodnost domžalskega, pa tudi slovenskega (raznovrstnega) športa ni bati. Naziv najboljše športnice je,
enako kot lani, prejela Teja Gregorin, najboljši domžalski športnik
je Marjan Bolhar; Matjažu Brojanu pa je bilo podeljeno priznanje za
življenjsko delo v športu.
Matjaž Brojan je prejel priznanje za življenjsko delo v športu, saj že
od svojih najstniških let sodeluje v domžalskem športu – na začetku kot
nogometaš, kasneje pa tudi kot aktivni dokumentalist, zapisovalec uspehov domžalskih športnic in športnikov ter ne nazadnje kot preučevalec
zgodovine in arhivar domžalskega športa oz. živa enciklopedija športa v
občini Domžale. Najboljši domžalski športnici Teji Gregorin je omenjeni
naziv pripadal že večkrat, letošnje leto zanjo sicer ni najboljše, a njeni dosežki še vedno sodijo v sam biatlonski vrh. »Marjan Bolhar vztraja in osvaja
odličja kljub vsem težavam in hudim poškodbam. Marjan velja kar za nekakšen zdravstveni fenomen. Bronasta medalja z zlatim leskom z lanskega
svetovnega prvenstva pa še ne pomeni konca športne poti, ostaja namreč
Februar 2016
5
Modre novice
Na kratko
pa dodajo še glasbene in plesne skupine. Tudi letos so lahko obiskovalci
prisluhnili edinstveni prireditvi, na kateri so se s svojimi nastopi širšemu občinstvu predstavili vsi mladi pevci, glasbeniki in plesalci. V pravi
koncertni spektakel so vse zbrane popeljali prvošolčki, učenci glasbeno
dramske skupine 1. razreda pod vodstvom mentorice Kristine Šegel. Za
nadobudnimi prvošolčki so se zvrstili nastopi Šolskega otroškega in
mladinskega šolskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Nataše Banko, učencev skupine Glasba skozi gib pod vodstvom mentorice Anje Breznik, plesne skupine 7. razreda pod vodstvom mentorice Petre Berdajs,
mladinske folklorne skupine OŠ Mengeš pod mentorstvom Boštjana
Sveteta ter tolkalne skupine pod mentorstvom Lojzeta Pirnata. Na glasbeni prireditvi, ki sta jo letos spretno povezovala Nika Marolt in Andrej
Stojančič, pa so se predstavili tudi solisti. V vokalnih, instrumentalnih
in plesnih točkah je občinstvo lahko prisluhnilo nastopom: Zsuzsike in
Kike Szomi Kralj, Lare Ocepek, Matica Gmeinerja Junteza, Ane Tavčar,
Davida Pečenka, Jana Jermana, Kevina Vehovca ter glasbene skupine Jes
team. S kvalitetnim in pestrim programom so učenci tudi letos navdušili številčno občinstvo, pohvale pa gredo tudi njihovim mentorjem in
učiteljem, ki jim skozi vse leto stojijo ob strani in jih podpirajo na njihovi
poti do uspeha.
Resnično lepoto menjamo za kič
Domžale • V Domžalah so slovenski kulturni praznik obeležili s
slavnostno akademijo. Slavnostni govornik je bil pisatelj Lenart
Zajc, kulturni program pa je začinil koncert poezije Srečka Kosovela z naslovom Postani obcestna svetilka.
Domžalčan Lenart Zajc je v uvodu izpostavil Prešernovo pesem Pevcu
kot tisto, ki najbolje zrcali položaj kulture in umetnosti v sodobni družbi, nadaljeval pa: »France Prešeren je popeljal Slovence na pot omikanih
narodov, ki zmorejo ustvarjati vrhunsko literaturo v lastni viziji. Privilegij, ki ga marsikatero ljudstvo nima. Mi smo imeli srečo, da smo imeli v
svoji zgodovini ljudi, kot je bil Prešeren, in srečo, da smo sledili drugim,
ki so se zavedali neprecenljivega pomena ustvarjanja v lastnem jeziku in
s tem ohranjanja in ustvarjanja naše identitete. Ljudje, ki so bili v težkih
časih navkljub, pripravljeni prevzemati to prometejsko breme in sodelovali, zato smo ostali in obstali v današnji obliki. Danes, ko se je uresničil tisočletni sen slovenskega naroda, in smo si ustvarili lastno državo,
bi pričakovali, da bosta slovenska kultura in umetnost kipeli in vreli v
neustavljivi ustvarjalnosti in polnili naša srca s ponosom in veseljem,
vendar ni tako. Obdaja nas stvarnost, v kateri velja, da šteje le tisto, kar
je izmerljivo z denarjem in kar prinaša dobiček. Lepota ni lepa, dokler
ni stehtana, izmerjena in ocenjena kot najlepša in kot taka nagrajena,
z denarjem seveda. Šele potem smo jo pripravljeni pripoznati kot lepo;
sicer pa ne obstaja, v stvarnosti, ki nas obdaja, je ni. Ker se zdi, da smo
na takšno vrednotenje kulture in umetnosti pristali, namesto, da bi ga v
kali zatrli, se nam dogaja to, kar doživljamo zdaj: zaton kulture in umetnosti, dvig resničnostnih šovov, cenenih komedij in kiča. Pač, ker ga je
enostavno prodajati, pa čeprav vsi vemo, da ni vredno ene same črke, ki
jo je zapisal veliki pesnik, v čigar imenu praznujemo kulturni praznik. In
to je največji absurd. Resnično lepoto menjamo za kič.«
Uprizoritev Postani obcestna svetilka je delo SNG Nova Gorica. Gre
za uglasbeno poezijo Srečka Kosovela, ki je zaznamovala 110-letnico
Kosovelovega rojstva, in v ospredje postavlja pesnikovo misel, ki se
domala neverjetno prilega današnjemu trenutku, ko izrazi potrebo po
spremembi obstoječega družbenega reda.
Nataša Košnjek
Sozvočje kamniških dijakov
in glasbenikov
Kamnik • V Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik so kamniški
dijaki pripravili recital avtorskih pesmi, začinjen z glasbenimi nastopi učencev glasbene šole.
Kdor vesele pesmi poje
Mengeš • V četrtek, 28. januarja, se je iz dvorane Kulturnega doma
Mengeš ponovno zaslišal razigran otroški glas. Na tradicionalni
glasbeni prireditvi Kdor vesele pesmi poje, ki že vrsto let poteka v
organizaciji Osnovne šole Mengeš, so se s svojim glasbenim talentom tudi letos občinstvu predstavili učenci te šole.
Učenci Glasbene šole Kamnik so popestrili že prenekatero kulturno
prireditev v občini, po svojem kulturnem udejstvovanju pa so znani tudi
dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Ko oboji združijo moči,
si torej lahko obetamo le najboljše. Temu so bili priča gledalci v Vremšakovi dvorani kamniške glasbene šole, ki so prisluhnili mladim glasbenikom in pesnikom. Ob kulturnem prazniku so namreč združeni pričarali
intimen večer poezije in glasbe – prireditev, ki so jo poimenovali Sozvočje. Dijaki Ema Osolnik, Tara Korica, Pino Pograjc, Gašper Tonin, Monika
Baraga in Pavla Zabret so dokazali, da niso zgolj dobri interpreti, temveč
zreli pesniki, ki se mladosti navkljub, znajo potopiti vase in ustvariti pesem, ki je mnogo več od nekaj okorno zloženih rim, ki bi jih nemara kdo
pričakoval od tako mladih pesnikov. Poezija šestih mladih avtorjev je
bila po vsebini raznolika, vse pa je odlikovala visoka kvaliteta, ki jo je še
dodatno poudarila odlična interpretacija dijakov. K intimnemu vzdušju
so z glasbenim programom doprinesli učenci glasbene šole. Nastopili
so Neža Zarja Kovač (klavir) pod mentorstvom Neže Koželj, Klara Novak
in Luka Ivartnik (petje) pod mentorstvom Egona Bajta ter Eva Leskovec
(klarinet) pod mentorstvom Roka Spruka.
Sozvočje je dokaz, da mladi premorejo ogromno umetniške ustvarjalnosti, če jim le okolje ustvari prostor, v katerem lahko ustvarjajo in
se razvijajo. Glasbena šola Kamnik ter Gimnazija in srednja šola Rudolfa
Maistra sta gotovo ustanovi, ki znata prisluhniti mladim ustvarjalcem.
Kdor vesele pesmi poje je tradicionalna vsakoletna glasbena prireditev, na kateri se predstavijo številni učenci OŠ Mengeš, ki se tudi sicer
udejstvujejo v glasbi. Prve prireditve so bile v osnovi namenjene predvsem predstavitvi pevskih zborov, a se skozi leta program vztrajno širi
in dopolnjuje. Tako lahko občinstvo, poleg pevskih zborov, ki sicer še vedno izvedejo najpomembnejši del programa, prisluhne tudi vedno številčnejšim solističnim pevskim ali inštrumentalnim točkam, svojo noto
Modre novice
Aleš Senožetnik
6
Februar 2016
Na kratko
bolezni. Biološka zdravila so zaradi zahtevnih raziskav in razvoja zelo draga. Podobna biološka zdravila so odobrene verzije originatorskih bioloških zdravil, ko tem poteče patentna zaščita. So enako kakovostna, varna
in učinkovita, a cenovno ugodnejša in tako dostopna več ljudem. Z naložbo v vrednosti dobrih 10 milijonov evrov so v Biofarmacevtiki Mengeš pridobili dodatno razvojno vlogo, saj po novem poleg učinkovin za podobna
biološka zdravila razvijajo tudi končne biofarmacevtske izdelke.
Kamnik prvi, Domžale tretje med najbolj
prijaznimi občinami
Kamnik, Domžale • Bralci revije Eko dežela so celo lansko leto lahko
glasovali za najbolj prijazno občino. Rezultati so bili objavljeni pred
dvema tednoma, Kamnik je dosegel prvo mesto, Domžale pa tretje.
Kazalniki, po katerih so v reviji spraševali, so obsegali različne tematike: kakšne so v občini možnosti za aktivnosti (sprehajalne, kolesarske
poti, športne dvorane ...), kakšna je turistična ponudba, kako je poskrbljeno za aktivnosti v naravi in za druge športne aktivnosti, kako je poskrbljeno za mlade, za mlade družine in za starejše občane. Zanimalo jih je
zadovoljstvo z dostopnostjo storitev (zdravnik, šola, trgovina …) in z možnostmi za zaposlitev. Bralce so povprašali tudi po oceni okolja (čistoča,
videz) in občutku varnosti v občini. Dotaknili so se tudi stanovanjske politike, cestne infrastrukture in komunalnih storitev. Vse kazalnike so lahko
ocenili z ocenami od 1 do 5 (1 za najmanjše zadovoljstvo in 5 za največje).
Bralce pa so pozvali tudi k izpostavitvi opaznega projekta ali dobre prakse
in k pohvalam.
V Kamniku so bili bralci najbolj zadovoljni z varnostjo, najmanj pa z
možnostjo zaposlitve, kar je najslabše ocenjen kazalnik tudi v Domžalah.
Tu so bralci najbolj zadovoljni s tem, kako je poskrbljeno za mlade, mlade
družine in starejše. »V Kamniku so bralci posebej izpostavili obnovo OŠ
Toma Brejca, med dobrimi praksami preteklih let so izpostavili projekt
kanalizacije. Veliko pohval so namenili oživitvi mestnega jedra, ureditvi
sprehajalnih poti, še posebej sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici. Kolesarske in sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici so prepričale tudi Domžalčane, saj so med dobrimi praksami največkrat izpostavili steze, ki vodijo
ob reki in do Volčjega Potoka. V Domžalah je občane prepričala tudi družabna tržnica, s svojim delom pa medgeneracijski center MGC Bistrica,«
so zapisali v reviji.
Vezenine v rišelje tehniki krasijo
občinsko stavbo
Kamnik • Do sredine marca si lahko v kamniški občinski stavbi
ogledate razstavo vezenin v rišelje tehniki, ki so jo pripravile udeleženke delavnic vezenja iz Kamnika in Škofje Loke pod vodstvom
Majde Vavpetič, pridružile pa so se jim tudi vezilje iz Cerkelj na Gorenjskem.
V Biofarmacevtiki Mengeš odprli nove
laboratorije
Mengeš • Konec januarja so v Biofarmacevtiki Mengeš, ki je ključni
del Sandozove in Novartisove biofarmacevtike, slavnostno odprli nove laboratorije za razvoj končnih biofarmacevtskih izdelkov,
kontrolo kakovosti in tehnični razvoj biofarmacevtike. Investicija je
ocenjena na dobrih 10 milijonov evrov, skupno je Novartis v razvoj
in proizvodnjo v Biofarmacevtiki Mengeš vložil že več kot 64 milijonov evrov.
Rišelje je posebna tehnika vezenja in tovrstne vezenine so nekoč imeli
le premožnejši ljudje, saj je šlo za izredno drago tehniko. »Včasih so veliko
vezli na tak način, žal pa pri nas ni prav nobene primerne literature, kjer bi
rišelje podrobneje predstavili. Zato je še toliko bolj pomembno, da se znanje vezenja v tehniki rišelje obdrži in nadgrajuje preko vašega združenja
in posameznic, ki se za to zavzemate in to tehniko udejanjate v praksi,« je
izpostavil kamniški podžupan Matej Slapar, ki je v imenu Občine pozdravil vezilje in se jim zahvalil za njihov trud pri ohranjanju znanja vezenja v
tehniki rišelje.
V imenu vezij je zbrane nagovorila Angela Jagodic, ki je povedala, da
so imele že deset samostojnih razstav, v sodelovanju z drugimi tovrstnimi društvi pa so pokazale svoje izdelke že na dvajsetih razstavah. »Začele
smo z enostavnimi vzorci, ob spodbudi takratne mentorice smo ves čas
nadgrajevale svoje znanje. Poudariti moram, da obiskovalci na razstavi ne
bodo videli le prtičkov, ampak tudi ostale izdelke.«
Na razstavi v občinski stavbi so svoja dela pokazale Frančiška Ahačič,
Milena Arnuš, Milena Črv, Joži Fric, Marina Hribar, Angela Jagodic, Metoda Jelenc, Dragi Kojić, Marina Marko, Dragica Kropivnik, Jožica Mandelj
Novak, Helena Matoh, Jana Oblak, Olga Prešeren, Rozi Rifel, Mira Rode,
Jerneja Urbanc, Majda Vavpetič in Vida Vesel.
Razširitev trzinskega parka za
ulično vadbo
Trzin • Spomladi bodo v Trzinu razširili t.i. street workout park v
Športnem parku Mlake, ki je bil postavljen pred slabim letom.
»Street workout park se bo razširil z dodatnimi cevmi: postavili bomo
t.i. kocko, višina zgornjih cevi bo vsaj 2,3 metra, na kateri bodo pritikline
za obešanje vrvi ali obročev in naprava za izvajanje hrbtnih vzgibov. Že
ob prvotni postavitvi smo se s trzinsko mladino, pobudniki za izdelavo
že narejenega parka, dogovorili, da bomo park po potrebi razširili v letošnjem letu. Glede na to, da je park resnično obiskan in da na njem vadi
kar nekaj resnih telovadcev, je potreba izkazana,« nam je povedal Matjaž
Erčulj z Občine Trzin.
Novi laboratoriji so izrednega pomena za lokalno oz. regionalno skupnost, saj bodo ustvarili kar sto novih delovnih mest. »Na celotni lokaciji v
Mengšu kar 40% zaposlenih prihaja iz regije. To pomeni, da bomo tudi na
teh novih delovnih mestih zaposlovali sodelavce iz širše okolice,« je povedala Katarina Klemenc, direktorica korporativnega komuniciranja v Leku.
Biofarmacevtika je najsodobnejša in najhitreje rastoča veja farmacevtske industrije, ki prinaša nove možnosti zdravljenja številnih kompleksnih
Februar 2016
7
Modre novice
Na kratko
Sofinanciranje prireditev in projektov
Komenda • Na januarski seji občinskega sveta Občine Komenda je bila
uvodna oziroma prva razprava o letošnjem občinskem proračunu.
V uvodni razlagi računovodkinje oz. višje svetovalke za finance v občinski upravi Martine Bajde je predlagani proračun dohodkovno in stroškovno
uravnotežen, glavni investicijski delež v njem pa bo imela obvezujoča izgradnja kanalizacije in z njo povezani stroški iz komunalne infrastrukture.
Po razlagi in nekaterih vprašanjih so v prvem branju predlagani proračun
sprejeli in je sedaj v 30-dnevni javni razpravi. Na podlagi le-te in pripomb
bo na dnevnem redu sprejem proračuna na seji občinskega sveta marca.
Novost je torej enomesečna javna razprava, druga novost v primerjavi z
dosedanjim razporejanjem denarja v proračunu pa je združitev sredstev
na skupni proračunski postavki pod naslovom Sofinanciranje prireditev in
projektov v občini Komenda. Doslej so namreč ta denar razporejali z neposrednim odločanjem. Sprejeta novost pa pomeni uskladitev s posebnim
zakonom, podzakonskim predpisom in javnim razpisom. Po javni razpravi
in sprejetju proračuna bo torej denar za prireditve in posebne projekte
razdeljen na podlagi javnih razpisov; predvidoma aprila in jeseni.
Župan obljubil sodelovanje
Zorjene piščančje prsi z domačo polento
in karamelizirano bučo
Piščančje prsi:
• 2 fileja
piščančjih prsi
• sol
• poper
• rožmarin
Domača polenta:
• 10 dag bio polente
• 0,5 l goveje juhe
• 0,5 l sladke smetane
• Žlica masla
Komenda • Lovska družina Komenda s prek tridesetimi člani bo letos
proslavila 95-letnico obstoja, uspešnega delovanja in gospodarjenja.
Na januarskem občnem zboru so v oceni gospodarjenja in delovanja
v minulem letu opozorili, da so še posebej problematični povozi divjadi,
ki prečka ceste. Zato je na zboru župan Stanislav Poglajen poudaril, da
bo občina, ki že sedaj sodeluje in podpira v okviru možnosti posamezne
aktivnosti lovske družine, glede na letošnje denarne možnosti skušala
podpreti tudi postavitev elektronske ograje za divjad na odseku med bencinsko postajo OMV in Lahovčami. V družini bodo letos ob jubileju izdali
krajšo brošuro, razgrnili nov prapor, odprli spletno stran in posebno skrb
namenili izlovu v lovišču. Na zboru so ponovno za starešino družine izvolili Gorana Peršina, za gospodarja pa Franca Kremžarja.
Karamelizirana
buča:
• buča
• sladkor
• maslo
• sol in poper
Priprava:
Prireditev ob kulturnem prazniku
Piščančje prsi očistimo in začinimo ter zavijemo v folijo.
V pečici jih na 70° zorimo 1 uro in pol.
Komenda • Kulturno društvo Komenda je tudi ob letošnjem kulturnem prazniku pripravilo lepo prireditev v dvorani kulturnega doma
v Komendi. Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar je tokrat predstavilo pesmi štirih domačih pesnikov z recitacijami njihovih pesmi.
Lepo obiskana dvorana je poslušala pesmi Jožefa Pavliča, Klare Jasne
Valenčič (roj. Filipič), Anžeta Peršina in Toneta Rodeta. Program so obogatili še Trobilni kvartet Kulturnega društva Godba Komenda, ki je prireditev
začel z Zdravljico, nastopili pa so še pevka Mojca Zmrzlikar ob spremljavi
kitarista Saše Slabajna in pevka Liza Novak ob spremljavi kitarista Domna
Jurkoviča. Bil je lep večer v nedeljo, 7. februarja, zvečer, ki ga je povezoval
nepogrešljivi na lepih prireditvah Darko Mavsar.
Bio polento kuhamo v goveji juhi do mehkega. Ko je kuhana,
odstavimo s štedilnika, vmešamo maslo in sladko smetano.
Bučo poljubno narežemo, začinimo, sladkamo in popečemo na maslu.
Pred serviranjem piščančje prsi popečemo v ponvici.
Krožnik je pripravil Primož Repnik.
Gostilna Repnik,
Vrhpolje 186, Kamnik | 051 300 357 | 01 839 12 93
[email protected] | www.gostilna-repnik.si
STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832 - Boštjan
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Pozor, AKCIJA!
Plačaš 2,
dobiš 3!
Akcija velja za naročila hrane z dostavo.
839 27 44, 051 898 150
Kaj in za kaj je defibrilator
Komenda • Vsa tri gasilska društva v Gasilski zvezi Komenda imajo
že nekaj časa avtomatske električne defibrilatorje. Nazadnje ga je
nabavilo Prostovoljno gasilsko društvo Komenda.
www.picerijanapoli.com
Modre novice
8
Februar 2016
Na kratko
Namestili so ga na zunanjo steno gasilskega doma v Komendi, da je dosegljiv vsakomur. Ker je defibrilator prenosna elektronska naprava, ki zazna
motnjo srčnega ritma, je poznan pripomoček za dovajanje električnega
toka srcu, če to nenadoma zastane. Z njim namreč spodbudimo ponovno
delovanje srca oziroma preprosto povedano sprožimo oživljanje. Za ravnanje z njim so v gasilskem domu v Komendi ta mesec že dvakrat organizirali tečaj za prikaz delovanja in uporabe. Hkrati pa so Gasilski zvezi
Komenda predlagali, da tudi društvi v Mostah in na Križu organizirata takšno seznanjanje o delovanju in uporabi naprave za občane. V Komendi
bodo ta tečaj, ki se ga je obakrat udeležilo kar precej občanov, ponovili
spet jeseni.
Individualni PRISTOP.
Ponudba oblikovana po
VAŠI MERI. Korektne cene,
BREZ SKRITIH STROŠKOV.
Pošljite povpraševanje:

[email protected]

01/300 32 10
Ognjeni so "zažgali"
Komenda • V športni dvorani v Komendi so zadnji petek v januarju
www.racunovodski-servis.si
Ognjeni muzikanti že drugič pripravili samostojni koncert in medse
v polno dvorano povabili tudi številne glasbene goste.
Bila je prava parada glasbenega kolaža, priljubljenih melodij, zabave
… skratka prireditev lepega druženja, ki jo velja še kdaj ponoviti. Ognjeni
muzikanti so še enkrat potrdili in se predstavili, da znajo zažgati.
proevent_oglas_90x60_modre_novice_v1_20160215.indd 1
15.2.2016
Črpalke za
škropljenje,
Maškarijada na Koželjevi domačiji
samokolnice
Komenda • Turistično društvo Komenda je skupaj z Društvom za
mladinsko dejavnost Mravljišče, Društvom umetnih kulturnikov Kaj
ti mar in z Občino na Koželjevi domačiji na Gori pri Komendi pripraČrpalke za namakanje in pretakanje gnojnice
vilo tradicionalno maškarijado.
Bilo je seveda nadvse maškarijadarsko; kar dva Rožleta sta skupaj z
maškarami, celo ob pomoči župana, iskala Kekca.
Škropilnice, pršilniki
Kaminska peč TURBO.
Peči HITOP • polena • peleti • olje
Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj
T: 04 204 14 79, M: 040 831 441
E: [email protected]
W: www.vrecek-agro.si
ZAPOSLITVENI OGLAS
Dvajsetič so skakali na Gori
Gora pri Komendi – Ja, neumorni mladi člani Društva skakalni komite Gora so se v nedeljo, 31. januarja, že dvajsetič izkazali in potrdili,
da so jim njihovi očetje upravičeno dali v roke vajeti društva, ki je
začelo skoke na Gori pri Komendi z alpskimi smučmi že veliko prej.
Tokrat je že dvajsetič zapored prišlo kar 59 tekmovalcev. Kasneje sta
se jim pridružila še dva mlada Mariborčana, ki sta ob odpovedi slalomske
tekme za Zlato lisico našla uteho na tekmi na Gori pri Komendi. Pravzaprav so bile tisto nedeljo od slabem, deževnem vremenu daleč naokrog
odpovedane vse velike tekme; čast športnih prireditev so reševali le poleti
na Gori pri Komendi. Poleg skakalcev sta bili tudi dve pogumni skakalki.
Prišel je tudi bivši skakalec Primož Ulaga. Prišli so reprezentanti ameriške
in kanadske ekipe s trenerjem Binetom Norčičem. Za zabavo med serijami
pa je poskrbelo letalo Andreja Mlakarja, ki je obiskovalce zabaval z lupingi
po taktih glasbe. In zmagovalec gorjanskih metrskih razdalj je bil nazadnje z dvakrat po 215 metrov Damjan Lahajnar iz Idrijskih Krnic. Največji
zmagovalci pa so bili člani društva Skakalni komite Gora. Fantje, kapo dol.
Kar tako naprej s skakalnimi cilji na Gori.
COP d.o.o.,
Ljubljanska 45,1241Kamnik
031/617-099,
[email protected]
Nudimo redno delovno
razmerje z možnostjo
zaposlitve za nedoločen čas,
urejene delovne pogoje in
redno plačo.
VABLJENI
na okusne jedi
v prijeten ambient.
839 27 44, 051 898 150
Andrej Žalar
Februar 2016
Podjetje z dolgoletno
tradicijo in konstantnim
izvozom išče sodelavce
kovinske stroke za delo v
proizvodnji:
• kovinostrugar
• varilec
• ključavničar
9
Modre novice
www.picerijanapoli.com
13:12:57
Pogovor
Uroš Križanič: Delali bomo realne korake
Mateja Štrajhar
Uroš Križanič je novi direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.
Z bogatimi športnimi izkušnjami in predanim ter inovativnim učiteljskim delom bo v domžalski zavod nedvomno prinesel nov veter. Odprt
za dobre in utemeljene predloge, komunikativen in realen, to je le nekaj pozitivnih značilnosti, ki ga zaznamujejo.
Imate bogate športne izkušnje. Katere so tiste, ki bi jih
izpostavili kot pomembne za direktorja Zavoda za šport in
rekreacijo Domžale?
Ena izmed pomembnejših izkušenj je delovanje v zvezi in organiziranem
športnem klubu: bil sem pri Košarkarskem klubu Olimpija, še pred tem pri Košarkarskem klubu Slovan in Helios Domžale. Videl sem delovanje in notranji
ustroj velike in pomembne organizacije, od organizacije trenažnega procesa
do marketinga, potovanj in ostalega. Tu sem se veliko naučil. Na tem mestu
bi izpostavil delo z Sašem Filipovskim, ki je bil takrat pomočnik Zmaga Sagadina. Od njiju sem vpijal vizijo. Videl sem, kako je, ko ima človek vizijo, ko za njo
stoji in jo izvaja. Takrat sem prvič dojel, da lahko uspe le človek z vizijo. Hkrati
s tem pa sem se zavedel tudi pomembnosti psihološkega treninga. Že takrat
sem videl, da je pogovor tisti, ki lahko ljudi v kolektivu spodbudi k sodelovanju
in doprinosu v sistem. S pogovorom lahko ugotovim, kaj človek razmišlja. Sam
imam že lahko vizijo, a če ne preverim, če je tudi vizija ostalih enaka moji, potem sem sam. Zato svojo funkcijo primarno vidim kot koordinacijo in iskanje
pogojev za ustvarjanje v regiji, iščem ljudi, ki si želijo stopiti korak naprej na
rekreativnem nivoju – tako organizacijsko s prireditvami, kot pri infrastrukturi in izvajanju rekreacijskih dejavnosti. Sprva bom spoznal delovanje zavoda,
naredil analizo stanja, da vidim, kakšni so pogoji, potem grem naprej. Ciljev
zaenkrat še ne morem napovedovati, saj ne vem, kakšno je trenutno stanje.
Ne nazadnje pa je za funkcijo direktorja pomembno tudi moje delo v različnih svetih, npr. v strokovnem svetu Golf zveze Slovenije, delo na OŠ Preserje pri
Radomljah, kjer sem nabral ogromno izkušenj ob odličnem vodstvu in dobrih
sodelavcih.
Kako to, da ste iz učiteljskih vod šli v (bolj) birokratske vode?
Bom videl, koliko bo nujne birokracije. Osredotočal se bom predvsem na
dialog, povezovanje, ker slednja bosta v naši občini in regiji prinesla sodelovanje med različnimi subjekti, društvi, krajevnimi skupnostmi. To sta moji močni
področji in na tem bom gradil. Nisem pa sam, na zavodu bom imel sodelavce,
pa tudi na Občini sem začutil, da imam podporo.
Katere bodo ključne usmeritve vodenja v vašem mandatu?
Bodo kakšne večje spremembe?
Tri glavna in na prvi pogled ločena področja so rekreacija, šolski šport in
tekmovalni šport. Vsa ta tri področja povezuje infrastruktura in pa uporabniki,
torej jih ne vidim kot popolnoma ločenih. V moji strategiji je veliko poudarka na
rekreaciji. V Domžalah bomo organizirali atraktivne in odmevne (rekreativne)
prireditve, ki bodo zanimive za občane. Kot izjemno pomembno rekreativno
površino vidim os Kamniške Bistrice in na tem področju sodelovanje z Ljubljano in Kamnikom. Ena mojih prvih poti bo nedvomno v Kamnik, na Zavod za
turizem in šport v občini Kamnik, da se spoznamo in pogledamo, kako lahko
sodelujemo, se dopolnjujemo. Zelo pomembno bo medsebojno sodelovanje
športnih društev, med njimi mora teči dialog – ali na športni, tekmovalni ali na
prireditveni, organizacijski ravni. Želim si povezati športna društva in rekreacijo. Navezali se bomo na turizem, izpostavil bi športni turizem, torej bomo gradili na kolesarskih poteh, tekih, organiziranih prireditvah. Prijavljali se bomo
na razpise Fundacije za šport. Sprejemal bomo predloge krajevnih skupnosti.
Bistvo moje strategije je šport kot vrednota, kot druženje.
In ne nazadnje sem si zamislil indikator povratne informacije, npr. da z
Modre novice
anketo enkrat letno preverimo svoje delo ali organiziramo odprt sestanek s
športnimi delavci. Take stvari vodijo v napredek.
Končni cilj našega delovanja je zdrav in vesel Domžalčan ter dobri odnosi.
Moja prednost je sodelovanje, sem apolitičen, odprt za vse predloge, zato bom
imel enkrat na mesec pogovorne ure, na katerih bo dobrodošel kdorkoli – imeti
bo moral le dober predlog in narejen načrt izvedbe.
Bodo v prihodnjih letih kakšne večje investicije v domžalsko
športno infrastrukturo?
Najprej se bo treba z vsemu subjekti pogovoriti in narediti javno prioritetno
listo. Ne vem pa, kako je s sredstvi, kaj je že v načrtu. V prvem letu mojega mandata se bodo najbrž nadaljevale že začrtane investicije. V tem času bom samo
opravil poglobljene analize. Verjamem, da bodo v zvezi z investicijami tudi kakšni pritiski, ampak sebe vidim z dovolj čvrsto hrbtenico, da bom enakovreden
do vseh. Naj poudarim, da kot športni pedagog nikakor ne favoriziram enega
športa, ampak vključujem vse – nihče ne bom imel prednosti!
Katero težavo bi lahko izpostavili v domžalskem športu?
Spremenil se je marketing in finančna sredstva – od kod denar prihaja in
kdo je lastnik denarja. To so novi časi, mi, ki smo v srednjeevropski regiji, to še
bolj občutimo. To je naš deficit. Ampak po drugi strani se moramo zavedati, da
imamo v Sloveniji šport in športno trenerstvo na zelo visoki ravni, da iz tako
majhne baze delamo odlične rezultate. Vsi kolektivni športi in igre z žogo s seboj prinesejo večje finančne vložke. Zato je potreben dialog: ali bo v regiji delalo
šest klubov razpršeno in nepovezano ali pa se bodo pomenili, sodelovali, delili
in bo baza selekcioniranja lahko večja za vse in v zaključni fazi bodo na različnih ravneh (otroška, mladinska, članska) svojo energijo klubi usmerjali bolj
specialno. Kot direktor bom ustvaril take pogoje, da bo to mogoče. Ne morem
pa tega narediti sam, za klube so odgovorni stroka, predsedniki, direktorji.
V tekmovalnem športu ne smemo biti vezani na rezultate ene sezone, to
je noro. Domžale so v tem smislu pohvaljene, saj imajo v vseh športih močan
podmladek, zavedajo se, da je treba graditi dolgoročno. Po drugi strani pa se
morajo športna društva in tekmovalni klubi brez lastne infrastrukture zavedati, da četudi bodo želje po izboljšanju, morajo svoje delo že prej opraviti sami.
Torej, vprašati se moramo, ali je ta klub, to društvo res že pripravljeno na tako
športno udejstvovanje, za katerega potrebujejo želeno infrastrukturo. Če s svojim delom to dokazujejo, potem odlično, imeli bodo našo podporo, v nasprotnem primeru, žal, ne. Ampak zadeve bodo uravnotežene – imeti moramo tudi
otroška igrišča, predavanja, izobraževanja, ne samo športne infrastrukture.
10
Februar 2016
Oglasi
CENTER Domæale
Izkoristite kupončke ugodnosti
Spekter Velenje
10 % popust
pravokotnik 2500*670mm
POPRAVLJALNICA
IN
za nakup enega izdelka po vaši
izbiri iz ponudbe hišnega tekstila
ali spodnjega perila in pižam
ŠIVILJSTVO
Zajc Metka s.p.
Gsm: 051 770 737
Ne velja za blago v akciji.
Popusti se ne seštevajo.
Veljavnost kupona do 8.3.2016.
Folien: Rot MACal 9859-04, Weiss MACal 9829-00
Izvedba: 3D napisi 10 ali 20mm debeline, nesvetleči,, svetlobna elipsa višine 630mm
Janez
Omahna s.p.
20 % popust
Ljubljana, 23.8.2009
za nakup enega izdelka iz
ponudbe ženske in moške
oblačilne konfekcije
Ne velja za blago v akciji.
Popusti se ne seštevajo.
Veljavnost kupona do 8.3.2016.
KUPON
ETI
ZM KO
O
BE
LL
ZA K
-20
%
Hypoalergena
dekorativna
kozmetika Bell
za æenske z
obËutljivo koæo.
Akcija velja od 19. 2. do 29. 2. 2016 oz. do razprodaje zalog v Tuπ
drogeriji Domæale. Engrotuπ d.o.o. Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje
za Ëlane Tuπ kluba
NA CELOTEN NAKUP
v trgovinah in franπizah Tuπ
PETEK, 19. 2. ali SOBOTA, 20. 2. 2016
UnovËite lahko 1 kupon za 1 nakup na 1 Tuπ klub kartico (ali iz letaka ali iz e-obveπËanja ali iz mobilne
aplikacije). Kupon je unovËljiv le v trgovinah in franπizah Tuπ. Popust se ne obraËuna na Bum izdelke,
izdelke iz programa lojalnosti, na darilne pakete Zvezdar, izdelke iz odprodaje, zniæane pred iztekom roka
uporabe, za tobaËne izdelke, Ëasopise, revije, knjige, plaËilo poloænic, povratno embalaæo, za izdelavo
fotografij, darilne in vrednostne kartice, kartice in predplaËniπke pakete mobilnih operaterjev, plinske
jeklenke, plin v plinskih jeklenkah. V primeru obroËnega odplaËevanja kupona ni mogoËe uveljavljati.
Popust ne velja na druge popuste na nakup oz. se z njimi izkljuËuje. Kupon ne velja za pravne osebe in
samostojne podjetnike posameznike. Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje
NOVA očesna ambulanta in optika v Kamniku,
Ljubljanska cesta 4F, 1241 Kamnik
DELOVNI ČAS KAMNIK
DELOVNI ČAS DOMŽALE
PON, TOR, SRE, PET: 10.00-18.00,
ČET: 12.00-20.00
OPTIKA
PON: 12:00 – 19:00,
ČET: 8:00 – 17:00
TOR, SRE, PET: 8:00 – 16:00
TEL: 040 872 040, 08 205 63 65
Vrhunske očalne leče vredne vašega zaupanja
Vabljeni!
AMBULANTA
PON: 16:00 – 20:15, TOR: 7:00 – 12:30,
SRE: 8:30 – 13:00, ČET 7:15 – 17.00
PET: 10:00 – 12:00
Slamnikarska c. 3, 1230 Domžale 01/721-12-70
Februar 2016
11
Modre novice
Pogovorza
Ženska
z ministrico
volanom
Novi VW Touran,
več kot avtomoto za družine
Dragica Sušnik
Oblikovno preprost, a vedno znova dovolj osvežen, da prepriča segment kupcev, ki jim je namenjen. Touran vztraja na trgu že od leta 2003, ko
je stopil v čevlje, no, na kolesa, večjega brata Sharana. Nova, tretja generacija Tourana prinaša 13 centimetrov več v dolžino, kar se prostorsko
kar občutno pozna, obenem pa so avtu za 80 kilogramov znižali maso in to na račun uporabe aluminijastega bloka motorja. Zaradi prilagodljive
platforme ima novi Touran tudi 11 centimetrov daljšo medosno razdaljo. Tovrstnemu ‘povečevanju’ smo dostikrat priča pri menjavi avtomobilskih generacij, obenem pa se je Touran na ta način na novo pozicioniral in tudi namenoma povečal razliko med modelom VW golf sportsvan.
Izraba do zadnjega centimetra
Volkswagen Touran še naprej kupce in uporabnike vabi s preprosto
skladno obliko, z zares enostavno uporabo, izvrstno mehaniko, prostornostjo in praktičnostjo. To je avto, pri katerem sta do zadnjega centimetra
izrabljena tako potniški prostor kot prtljažnik. Enoprostorec vztraja pri
linearnemu oblikovanju, ki kajpak ne povzroči hitrejšega bitja srca, niti se
za tem avtom nihče ne bo dvakrat obrnil, a vseeno je oblika nekako brezčasna. Opazne so vodoravne bočne linije, maska in zadek pa sta nekoliko
slogovno pomlajena in še bolj skladna.
Na testu smo imeli novi dizelsko gnani Touran 1,6 TDI BMT z opremo
Comfortline s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in močjo 81 kilovatov (110 KM), katerega maloprodajna cena znese 24.390 evrov. Naš avto na
testu, ki smo si ga izposodili od Avtohiše Debevc v Trzinu, je bil v indijevo
sivi kovinski barvi, za katero je treba doplačati še 516 evrov. Oprema Comfortline je zares optimalna, saj vsebuje vse tiste elemente, ki jih potrebuje
povprečna družina med vožnjo. Ni sicer slogovno presežna, a je nadvse
prijetna, predvsem pa racionalna. Motor je, čeprav gre za dizelski agregat,
tih, kultiviran, mirnega teka. Sama vožnja pa bo v užitek tudi tistim, ki so
vajeni malo bolj dinamičnih pospeškov, sploh ko je voznik sam v kabini in
brez naložene dodatne teže.
Racionalnost in pregovorno nemška zanesljivost sta bržkone tisti lastnosti, ki ju išče Volkswagnovi znamki zvesti kupec. Ta prenovljeni kompaktni enoprostorec se sedaj lahko pohvali s kar 834-litrskim prtljažnikom, zaradi katerega načeloma družinski avto kaj hitro osvoji tudi tiste,
ki veliko tovorijo v prtljažnem prostoru, ne glede na družinske razmere.
Praktičnost na prvem mestu
Prenovljeni Touran, ki stavi zlasti na uporabnost, prijaznost do družin
in tehnološke izboljšave, se lahko pohvali z več varnostnimi rešitvami, vizualno pa ostaja precej podoben predhodniku. Avto, ki je pri nas na voljo
od 21.521 evrov naprej (verzija z bencinskim 1,2 TSI BMT motorjem), je od
prihoda na trg toplo sprejet pri uporabnikih, saj je proizvajalec v malo več
kot dvanajstih letih prodal okoli dva milijona teh vozil.
Modre novice
Touran je tudi tokrat na voljo s petimi ali sedmimi sedeži, vendar se
bom omejila na prvega, saj drugega nisem vozila, vendar vseeno za potencialne kupce (ki so se morda družinsko v tem času že zelo razbohotili)
velja omeniti, da sta po novem s pritrdišči isofix opremljena tudi šesti in
sedmi sedež. Seveda ne pozabimo tudi na zložljive mizice, kot v letalu, ki
zadaj razveseljujejo sopotnike (ti si lahko zadaj tudi na stopinjo natančno
prilagajajo temperaturo). Prtljažni prostor je, tudi pri petsedežni varianti, sedaj za 48 litrov razkošnejši. Prvič pa so ga tudi opremili s sistemom
fold flat, zaradi česar zlaganje sedežev v popolnoma ravno dno postane
otroško lahka igra. Z 834 litri je prtljažnik Tourana največji v razredu, če pa
popolnoma zložimo tudi drugo vrsto, dobimo na voljo neverjetnih 1.980
litrov. Ker se da sovozniški sedež popolnoma poklopiti, lahko v tem avtu
prevažamo predmete dolžine do 2,7 metra.
Uporabnost Tourana je resnično navdušujoča in kakšno uro ali dve bi
se lahko testni ali novopečeni voznik posvečal zgolj tem elementom. Če
se namreč odloči šteti, bo našel kar 47 odlagališč v obliki poličk, kljukic
in predalčkov ter predalov, pri sovoznikovih nogah je tudi odlagalna mrežica.
Izboljšave tudi znotraj
Potniška kabina, kokpit in armaturna plošča sta podobna kot pri predhodniku, zakaj bi namreč izboljševali stvari, ki že sedaj optimalno delujejo. Čeprav je videz identičen, pa je kakovost uporabljenih materialov že
precej boljša in se počasi spogleduje z elementi iz višjih cenovnih razredov. Značilno ravne poteze brez oblin se iz zunanjosti vozila prenašajo
tudi v notranjost. Nadzorne tipke in sploh vsa armatura deluje zelo urejeno in organizirano, prav po nemško, gumbi in tipke se odlično odzivajo
in so visoke kakovostne izdelave, boljši v primerjavi s predhodnikom je
tudi avdio sistem in klimatska naprava Pure Air Climatronic (vsaj v opremi
Comfortline), ki se jo da naravnati triconsko in vhodni zrak očisti različnih alergenov. Z drugo generacijo modularnega sistema infotainment je
izboljšana tudi povezljivost. S pomočjo mirror linka oziroma preslikave
zaslona mobilnega telefona infotainment sedaj podpira Applov car play
in Googlov androidni auto sistem. To pomeni, da je vmesnik, vgrajen v
novega Tourana, združljiv z večino pametnih telefonov. Položaj sedenja
12
Februar 2016
Ženska za volanom
za volanom je ergonomski in, kot smo pri enoprostorcih vajeni, tudi nekoliko višji, kar daje še boljši pregled nad dogajanjem na cestišču in sploh
okolici. Sama vožnja je mirna, uglajena, hrupa v potniško kabino je zelo
malo. Nekoliko so prenovili tudi volanski obroč, merilnike in stikala, v
opremi Comfortline so jim dodali kromirane poudarke, prav tako pa je pri
tem paketu opreme notranjost obogatena še z dekorativnimi letvicami in
sedežnimi prevlekami v dveh odtenkih sive, s čimer se popestri nekoliko
tog začetni vtis.
Od izboljšane ponudbe asistenčnih sistemov omenimo tistega, ki je
bil voznikom prvič na voljo že v VW Passatu, in sicer gre za emergency assist, aktivni tempomat, ki v primeru voznikove neodzivnosti avtomatično
poveča razdaljo do vozila spredaj. Tu pa je še sistem lane assist, ki avto
pomaga obdržati na voznem pasu s pomočjo treh glasnih zvočnih opozoril (in enega grafičnega), čemur sledita dva kratka, opozorilna zavorna
sunka, vklopijo se tudi vse štiri smerne utripalke in nato še avtonomna
zavora do ustavitve.
Zanesljiv, stabilen, odlično vodljiv
Novi Touran je serijsko opremljen tudi s sistemom samodejnega zaviranja pri nizkih hitrostih, sistemom rear traffic allert, ki s tipali na zadku
nadzoruje okolico vozila med vzvratnim zapuščanjem parkirnega mesta,
in z asistenčnim sistemom traffic jam za vožnjo v mestni gneči. Ne glede
na novosti se bo voznik v Touranu takoj počutil domače, sploh, če je zadnja leta že vozil znamko Volkswagen. V Touranu se sedi nekoliko višje,
olajšano pa je tudi vstopanje. Sedeži sicer niso vrhunski, a so udobni in
zelo dobro vodljivi ter nastavljivi po vseh parametrih. Potovalni računalnik med vožnjo postreže s številnimi koristnimi podatki o stanju motorja,
porabi (mimogrede, končna poraba na testni vožnji je v mojem primeru
znašala 6,6 litra na prevoženih sto kilometrov, a menda jo večina voznikov zlahka obdrži v rangu okoli šestih litrov), menjavi tekočin in podobno.
Tudi aktivni tempomat se odlično izkaže. O sami vožnji bi lahko dodala
še, da je lega vozila na cesti zelo stabilna, avto pa daje občutek odlične
vodljivosti, speljevanje je lagodno, v ovinkih ni veliko nagibanja. Ob vseh
drugih značilnostih, ki jih lahko ponudijo nemški geni te znamke, se ni
KREATIVNOST SE LAHKO ZGODI TUDI
VAM – ČE SI LE ŽELITE
V prvem razredu jih učijo šteti do 20, v drugem do 100, v tretjem
pa poštevanko. In otroci vadijo in vadijo, dokler seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja vsaj do 100 čisto ne ponotranjijo
in avtomatizirajo.
Na enak način se učijo igranja na klavir. Začnejo s prvimi tipkami, potem vadimo Kuža pazi in Na planincah, nadaljujemo z Balado za Adelino in po letih in letih vaje pridemo do zahtevnejših klavirskih skladb.
Podobno trenirajo gimnastiko. Prvo leto je vaja na parterju sestavljena
iz enega prevala in seda, vaja na gredi pa iz sprehoda po nizki gredi.
Vsako leto je za kak element ali dva težja. Mladi gimnastiki ponavljajo
in ponavljajo gibe, dokler ne postanejo samodejni.
Še prvi letnik fizike baje naredijo le tisti, ki v tem letu naredijo 10.000
računov.
Plusi:
• praktičnost, racionalnost
• nizka poraba
• povprečni družini popolnoma
prilagojena površina
• razkošno velik prtljažni prostor
Minusi:
• ne vzbuja čustev
treba pretirano čuditi, da je Touran prava prodajna uspešnica, a menda se,
tako sem izvedela med poznavalci, najbolje prodajajo dvolitrski agregati,
čeprav bi ‘čez palec’ pričakovali, da bo Slovencem najbolj všeč 1,6-litrski
motor.
Kupci lahko sicer izbirajo med dvema bencinskima motorjema TSI s
prostornino 1,2 (81 kW) in 1,4 litra (110 kW) ter dvema dizelskima motorjema in sicer, 1,6-litrskim z 81 kilovati in dvolitrskim s 110 kW (150 KM). Pri
obeh verzijah se lahko kupec odloča tudi za različico, ki je opremljena z
avtomatskim menjalnikom, ki končno ceno v evrih dvigne za slaba dva tisočaka. Poleg bolj osnovne opreme Trendline sta na voljo še višja razreda
opremljenosti, in sicer v izvedbi Comfortline in še imenitnejši Highline.
malo idej, zavračanje drugega začne jemati osebno. Zato je koristno,
da se naučimo divergentno in konvergentno razmišljanje vpeljevati sistematično. Pri tem si lahko pomagamo z modelom I.D.E.A.S.TM, ki ga je
razvil Dimis Michaelides.
Model boste spoznali na GZS-jevem seminarskem trojčku Kreativnost
se lahko zgodi tudi vam – če si le želite v petek, 4. marca, ko ga bo predstavila licencirana trenerka za 12 dejavnikov inoviranja (The Art of Innovation), mag. Nastja Mulej. Dr. Blaž Zupan in dr. Rok Stritar bosta predstavila dizajnersko razmišljanje, Simona Roškar pa kreativno poslovno
pisanje kot orodje poslovne korespondence za dvig prepoznavnosti.
Seminarje v okviru cikla Kreativnost in vodenje prireja Gospodarska
zbornica Slovenije in pazi, da udeleženci odidejo domov z veliko vpogleda in razumevanja do lastne ustvarjalnosti in sodelovalnega in razmišljanja pri svojih sodelavcih in članih tima ter s polno malho predlogov za svoje delovanje in poslovanje.
Si sploh lahko predstavljate, kako kreativni bi bili vi, če bi v letu dni
naredili 10.000 vaj, ki bi od vas zahtevala množico različnih možnosti
in rešitev? In ne samo enega – pravilnega odgovora?!?
A ni zanimivo, da se zavedamo pomena redne vaje pri logičnem, vertikalnem razmišljanju, ko pa gre za kreativno, pa se vztrajno zanašamo
na navdih. Pa je tudi pri kreativnem (in vsakem namernem razmišljanju: osredotočenem, enostavnem, konstruktivnem) razmišljanju vsa
umetnost samo v vaji. In kot za vsako veščino si je za trening kreativnosti potrebno vzeti čas.
Običajno se zapletemo, ker tisti, ki se spomni nečesa novega, razmišlja
divergentno, tisti, ki to idejo sliši, pa konvergentno. Prvi ideje našteva,
drugi jih takoj izbira, vrednoti, ocenjuje. Ker prvi običajno našteje le
Februar 2016
13
Kreativnost se lahko zgodi tudi vam
4. marec 2016, od 9.00 do 16.00,
GZS, dvorana A
www.gzs.si/izobrazevanje
Modre novice
Kolumna
Najboljša popotnica za življenje
Zdi se mi, da imam že celo življenje najboljšo možno izobrazbo,
čeprav ne po svoji zaslugi. Za vpis na želene institucije sem moral
imeti dovolj dobre ocene, vendar nisem bil nikoli najboljši učenec.
Za svojo izobrazbo se moram zahvaliti veliki sreči pa tudi odločitvam svojih staršev. Toda kljub študiju na univerzi v Cambridgeu,
ključnih lekcij svojega življenja nisem dobil tu. Najbolj pomemben
mejnik za izobrazbo vašega oz. kateregakoli otroka se namreč zgodi
v prvih desetih letih življenja.
Eden mojih najzgodnejših otroških spominov je povezan z vrtcem Calvin
Hill. Star sem bil okoli 4 leta. V vrtcu sem ves dan sestavljal različne strukture
iz lesenih kock – včasih do potankosti izdelane trdnjave, v katerih sem naredil male, prikrite prostore, kamor sem postavil igrače oz. jih skril v te skrivne
predelke. Ob koncu dneva smo morali otroci svoje skrbno sestavljene konstrukcije razstaviti in pospraviti igrače za uporabo naslednji dan. Za majhnega otroka, ki je uro ali več sestavljal svojo kreacijo, je to kar malo travmatično. To je vedela tudi vzgojiteljica, zato je konec vsakega dneva narisala risbo
zgrajene strukture. Nanjo je napisala moje ime in jo prilepila na steno, da
so jo lahko videli tudi drugi. To se zdi mala, nepomembna poteza, mogoče
celo trapasta, vendar ni bila. To je bila le ena izmed neznansko pomembnih,
ključnih lekcij, ki sem se jih vsakodnevno in spotoma učil v vrtcu Calvin Hill:
da ima vse, kar naredim, vrednost, in da sem lahko na to ponosen. Ta mala
lekcija je zrasla z mano in me naučila najpomembnejšega, kar otrok lahko
dobi – gre za neke vrste utelešenje ameriških sanj, ki so za uspešno osebo v
kapitalističnem in demokratičnem okolju postale skoraj nujne: dosežeš lahko vse, kar želiš, a pod pogojem, da za dosego cilja delaš trdo in s pametjo.
Bolj kot ne gre za moj edini vrtčevski spomin, toda vedno bolj spoznavam,
da je bilo to učenje zaupanja vase najbolj pomembno od vseh. Naša samozavest izhaja iz treh virov: učiteljev, staršev in naših izkušenj. Nad slednjimi
imamo najmanj nadzora, ta pride z leti. A starši in učitelji nas (na)učijo vrednosti naših dejanj in stvaritev, in sicer predvsem s proaktivnim zanimanjem
za vse, kar v otroštvu ustvarjamo oz. s čimer se ukvarjamo. Ni pomembno,
če je otrokova risba ali sestavljena konstrukcija objektivno gledano dobra ali
slaba – pomembno je otroku privzgojiti občutek vrednosti: karkoli naredi,
Noah Charney
za karkoli se odloči, je nekaj vredno. Ameriški starši pogosto pretiravajo s
svojim navdušenjem nad popolnoma povprečnimi otroškimi izdelki. Vendar
je to vsekakor bolje kot malo ali sploh nič navdušenja. Hkrati pa otrok ne
smemo učiti, da je lenoba ali polovičarstvo vredno pohvale. Če je malček pohvaljen za povprečen izdelek, bo dobil občutek, da pohvala ni iskrena. In to
se rado maščuje. Iskreno in ne pretirano navdušenje nad otrokovim delom
(ali trudom, vztrajnostjo) je pomembno. Ko sta otrokovo zanimanje in vztrajnost pristna, morata biti temu primerna tudi veselje in pozornost staršev,
slednji morajo nujno pohvaliti izdelek ali dejanje. Najslabše, kar lahko starš
naredi, je, da je pri tem omalovažujoč, nezainteresiran, pasiven.
Zgodnje otroško učenje zaupanja vase je zgolj kamenček v mozaiku – veliko več se mora zgoditi, da 4-letnik odraste v samozavestno, alfa osebo. A
ravno ta malenkost je tista, ki si jo zapomnimo za celo življenje. Naučili so
me verjeti vase in zato se sistemu ter osebju vrtca Calvin Hill nikoli ne bom
mogel dovolj zahvaliti. Vsi učenci se slej ko prej naučijo brati, pisati, računati, medtem ko je učenje samozavesti redka, a zelo pomembna popotnica za
življenje. Meni je pomagala ogromno. Življenje nam neizogibno prinaša veliko negativnosti, zato moramo dobiti trdo kožo ali pa tvegati umik, propad
zaradi strahu pred neuspehom. Edina stvar, slabša od samega neuspeha, je,
da se zaradi strahu pred neuspehom nikoli ne potrudimo za tisto, kar si zares
želimo. Za vse, kar sem dosegel, se lahko zahvalim dejstvu, da poskušam in
se ne bojim neuspeha, kar izhaja iz pozitivne podpore v vrtcu.
Moja hči obiskuje izvrsten vrtec v Kamniku. Težko si predstavljam boljše
in bolj spodbujajoče vzgojno okolje. Je vse, kar sem upal, da bo. A najbolj me
je osupnila nizka cena vrtca. V ZDA je ta strošek več tisoč mesečno, podobno je drugje v Evropi – znanec na Nizozemskem za vrtec plačuje 1000 evrov
za enega otroka. In kadar plačujete več, sta dve posledici: starši upravičeno
pričakujejo več, a hkrati to tudi bolj cenijo. Slovencem je zgodnje vzgojnovarstveno izobraževanje samoumevno, tudi zaradi nizke cene.
Starši imamo priložnost, da v prvih desetih letih svoje otroke vzgojimo
v samozavestne osebe. To je edini in najboljši dar, ki jim ga lahko damo kot
popotnico za življenje. Zato jih naučite, da je vse, kar delajo in za kar se trudijo
… vredno. Če bodo usvojili to, bo svet njihov.
Prodaja in servis računalniške
in avdio-video opreme
Individualni PRISTOP.
Ponudba oblikovana po
VAŠI MERI. Korektne cene,
BREZ SKRITIH STROŠKOV.
Prodaja IT in
avdio-video opreme
26 let
Pošljite povpraševanje:

[email protected]

01/300 32 10
Sistemski
inženiring
www.racunovodski-servis.si
vent_oglas_90x60_modre_novice_v1_20160215.indd 1
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57A
1225 LUKOVICA
Servis, programske in
strojne nadgradnje
PC H.AND d.o.o., Brezovce 10, IOC Trzin, 01 5300 800, [email protected], www.pchand.si
15.2.2016 13:12:57
• popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
• zgodnja diagnostika paradontalne bolezni in
zdravljenje z laserjem
• vstavitev implantatov
• brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522
ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515
MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WW W :b-dent.com
Modre novice
Uničevanje
trdih diskov
EMAIL: [email protected]
14
Februar 2016
Na kratko
Pred ZD Kamnik kmalu nova parkirišča
Kamnik • Ob kamniškem zdravstvenem domu bodo v prihodnjih mesecih, po pridobitvi ustrezne dokumentacije in izvajalca na razpisu,
začeli z gradnjo novega parkirišča.
Le-to bo levo od vhoda v zdravstveni dom, za pediatričnim blokom, kjer je
sedaj travnata površina z nekaj drevesi. Veliko bo dobrih 500 m2, na njem naj bi
bilo 24 parkirnih mest. Kot nam je pojasnil Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega
doma dr. Julija Polca Kamnik, bo polovica parkirišč namenjena službenim vozilom patronažne službe in službi vzdrževanja. »Ker novo parkirišče ne bo v neposredni bližini vhoda v zdravstveni dom, želimo s parkirišča pred glavnim vhodom
na preostala parkirna mesta preusmeriti vozila zaposlenih, tako da bo več mest
ostalo za paciente.« Investicija je ocenjena na 125 tisoč evrov.
KGT Papež bo naslednje leto
organiziral evropsko prvenstvo
Kamnik • Iz Kluba gorski tekačev Papež so sporočili, da je Evropska
atletska zveza odločila, da bo naslednje leto prav kamniški klub organizator 16. evropskega prvenstva na Veliko planino.
Variacija 3
(CMYK- 4-barvi tisk, printi, vsakdanja uporaba)
C 0 M45 Y 100 K 25
»Odločitev Evropske atletske zveze je bila v bistvu kar pričakovana, saj je v
Kamniku že bilo uspešno izvedeno 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih leta
2010. Povsem zaupamo prizadevnemu organizatorju KGT Papež pod taktirko
Dušana Papeža, ki se je že večkrat izkazal kot izkušen organizator, saj je poleg SP
leta 2010 že sedemkrat gostil tekme za svetovni pokal v gorskih tekih – ekstremni tek na Grintovec,« je izbor komentiral Tomo Šarf, predsednik Združenja za
gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije.
Predsednik kluba Dušan Papež je ponosen, saj je Evropska atletska zveza
klubu s tem izkazala veliko zaupanje in priznanje. »Odlično smo se izkazali že z
organizacijo svetovnega prvenstva leta 2010, organizacija evropskega pa od nas
zahteva ponovno resen in profesionalen pristop k organizaciji. Uspešno organizacijo iz leta 2010 bomo organizacijsko, logistično in tehnično ponovili in nadgradili. Proga Stranje – Sv. Primož – Mala planina – Gradišče se je že pred šestimi
leti tekmovalcem vtisnila v spomin kot ena najlepših in najbolj slikovitih, edinstveno Veliko planino bomo ponovno ponesli v svet, mesto Kamnik pa bo center
protokolarnega dogajanja. Verjamem, da s številnimi prostovoljci in somišljeniki
lahko naredimo prvenstvo, ki bo spet odmevalo po svetu.«
C 0 M60 Y 70 K 45
PRIHAJA ČAS ZA
POMEMBNE ODLOČITVE
ČE POTREBUJETE DODATNE INFORMACIJE ZA SVOJO IZBIRO, SMO
ZA VAS TUDI PO INFORMATIVNEM DNEVU DOSEGLJIVI IN VAM
PRIPRAVLJENI POMAGATI:
• Za Srednjo strokovno šolo in gimnazijo pokličite šolsko svetovalno
službo 04 27 72 125.
• Za vpis na Višjo strokovno šolo pokličite referat VSŠ 04 27 72 145
ali pišite na [email protected] 1. rok za oddajo prijave je
8. 3. preko spletne aplikacije na prijavni službi.
• Če vas zanimajo tečaji in programi za vseživljensko učenje pa vam
bodo pomagali na 04 27 72 104 ali 04 27 72 120.
SKUPAJ SOUSTVARJAJMO RAZVOJ SLOVENSKEGA PODEŽELJA.
DOBRODOŠLI V CENTRU PRILOŽNOSTI IN ZNANJA.
Zahvala za sodelovanje v ustvarjalnolikovnem natečaju Modrih novic
Spremljajte nas tudi na spletni strani www.bc-naklo.si in postanite
naš prijatelj na facebooku.
Januarja letos smo vse osnovne šole v regiji (Kamnik, Domžale,
Mengeš, Trzin in Komenda) povabili k sodelovanju v ustvarjalno-likovnem natečaju Modrih novic, in sicer je bil le-ta namenjen učenkam in učencem od 1. do 5. razreda.
Do razpisanega roka so na naše uredništvo prispeli izdelki naslednjih
šol: OŠ Roje, OŠ Dob, OŠ Rodica, OŠ Mengeš, OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ
Marije Vere Kamnik, OŠ Frana Albrehta Kamnik - PŠ Tunjice in OŠ 27. julij
Kamnik. Za sodelovanje se vsem učenkam, učencem ter njihovim mentoricam ter mentorjem najlepše zahvaljujemo. Na razpisano temo "Svet je moder" smo prejeli veliko izvirnih izdelkov, ki bodo v letošnjem letu objavljeni
na naših naslovnicah.
Obveščamo, da bodo prejemniki nagrad objavljeni v naslednji številki
Modrih novic, ki izide 18. marca. 
Februar 2016
15
Modre novice
Pustovanje
Pust, pust krivih ust
Mateja Štrajhar
Pustne šeme naj bi odganjale zimo, a letos res niso imele težkega
dela. S soncem obsijana pustna sobota je na pustovanja privabila
številne maškare, v torek pa jo je kamniškemu pustnemu karnevalu
malo zagodel dež.
Beseda pust naj bi nastala iz besede "mesopust", to je iz besed meso in
postiti se ali iz meso in pustiti, saj pustnemu obdobju sledi štiridesetdnevni post pred veliko nočjo. Tudi italijanski izraz carneleva pomeni "opusti
meso", iz česar izhaja beseda karneval oz. pustovanje. Povorke, karnevale
in pustovanja so pripravili v vseh občinah, v katerih izhajajo Modre novice,
mi pa smo vam pripravili nekaj fotografskih utrinkov.
Že 6. tradicionalno pustno povorko po dupliških ulicah je pripravila
OŠ Marije Vere iz Kamnika.
V Mengšu so otroke zabavali Pika Nogavička, čarovnica Matilda in
nerodni škrat Vili, na pustovanje pa so prišli tudi kurenti iz Ormoža.
Modre novice
Otroci so v Domžalah rajali na kar dveh otroških pustovanjih: v
soboto dopoldan v Češminovem parku, popoldan pa na Viru.
Na kamniškem pustnem karnevalu so pustne šeme preganjale dež. Izbrali so tudi najboljše maske, med posamičnimi je zmagal Peter Prevc.
16
Februar 2016
17. Gostičevi dnevi
Pustovanje
Pustovali so tudi v Medobčinskem društvu Sožitje iz Mengša.
VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI
V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA
JOŽETA GOSTIČA
Nedelja, 31. januar, ob 16.00
Cankarjev dom v Ljubljani
G. Verdi: OTELLO
Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
VABIMO VASPetek,
NA SLOVESNOSTI
26. februar, ob 19.30
V SPOMIN NA OPERNEGA
Opera HNKPEVCA
v Zagrebu
JOŽETA GOSTIČA
P. I. Čajkovski: JEVGENIJ ONJEGIN
Solisti,
zbor
in orkester
Nedelja,
31. januar,
ob 16.00 Opere HNK Zagreb ter
CankarjevHNK
dom v Ivana
Ljubljanipl. Zajca Reka
G. Verdi:
OTELLO
Odhod
avtobusa
s Homca v Zagreb ob 15.30.
Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Prijave: [email protected], 051 319 675.
Petek, 26. februar, ob 19.30
Opera HNK v Zagrebu
Nedelja, 6. marec, ob 11.00
P. I. Čajkovski: JEVGENIJ ONJEGIN
rojstva
Solisti, zbor Cerkev
in orkesterMarijinega
Opere HNK Zagreb
ter na Homcu
HNK Ivana
pl. Zajca Reka SVETA MAŠA
SPOMINSKA
Odhod
avtobusa s Homca
v Zagreb
ob 15.30.
Ljubljanski
pomožni
škof
msgr. dr. Franc Šuštar
Prijave: [email protected], 051 319 675.
W. A. Mozart: Missa brevis in D-dur, K. 194
Nedelja,Zbor
6. marec,
ob 11.00
Consortium
musicum
Cerkev Marijinega rojstva na Homcu
SPOMINSKA SVETA MAŠA
6. Franc
marec,
ob 17.00
Ljubljanski pomožniNedelja,
škof msgr. dr.
Šuštar
W. A.Kulturni
Mozart: Missa
brevisFranca
in D-dur, Bernika
K. 194
dom
v Domžalah
Zbor Consortium musicum
SLAVNOSTNI KONCERT
Solisti
Nedelja,
6. marec,Opere
ob 17.00HNK Zagreb ter
Kulturni dom SNG
Franca Opera
Bernika vin
Domžalah
balet Ljubljana
SLAVNOSTNI KONCERT
Rezervacije:
[email protected], 01 722 50 50
Solisti Opere HNK Zagreb ter
SNG Opera in balet Ljubljana
Rezervacije: [email protected],
01 722
50 675
Informacije:
05150319
www.gosticevi-dnevi.net
Informacije:
051 319 675
www.gosticevi-dnevi.net
V Trzinu je Društvo prijateljev mladine pripravilo že 17. pustni sprevod.
Dacia s klimo že za 7.990 €
Podarimo vam: • 4 zimske pnevmatike
• 7 let jamstva*
• 2 leti kasko zavarovanja**
* Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 7 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia Financiranjem. 3 leta tovarniške garancije in podaljšano
jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto, velja do 31.10.2015 .**Brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi dve leti in paket zimskih pnevmatik
podari Dacia kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Dacia Financiranja in velja do 31.10.2015.
www.dacia.si
Zanesljiva. Ne glede na vse.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,
servis: 01/20 00 570. E-mail: [email protected]
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 9,0 l/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,011 - 0,049 g/km. Emisija trdih
delcev: 0,00001 - 0,0024 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 - 32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije
onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam
prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana
Februar 2016
17
Modre novice
Intervju
Janez Per: Sem človek korenin
Foto: osebni arhiv Janeza Pera
Mateja Štrajhar
Ste član legendarnega Alpskega kvinteta. Kako se spominjate začetkov?
Do vojaščine sem igral pri različnih tovrstnih ansamblih. Takrat ni bilo baritonistov, basistov, igral sem že tudi kontrabas in pozavno, zato sem bil zaželen in povpraševanje je bilo veliko. Po odsluženju vojaščine so me prijatelji
težko čakali in po dobrem tednu sem bil že v Švici z Dobrimi znanci. Takrat je
bil tam angažiran Alpski kvintet, ki je bil ustanovljen 1966. leta. Ker sta bila v
omenjenem ansamblu dva člana, ki ju je čakala vojaščina, smo se dogovorili,
da bi ju začasno nadomestil. Tako sem leta 1970 prišel k Alpskemu kvintetu
in ostal do danes.
Potem ste dlje "poročeni" z Alpskim kvintetom kot z ženo?
(smeh) Drži. Občasno sem ženi omenil, da sem prvih dvajset let najinega
zakona večkrat prespal s klarinetistom Vinkom Sitarjem kot z njo.
Nastopali ste z Otom Pestnerjem, Jankom Ropretom, omenimo še Simono Vodopivec. Kdo od pevcev (ali instrumentalistov) je na vas naredil največji vtis?
S pevci je bilo tako: začeli smo z Ivanko Kraševec in naš prvi skupni nastop
je bil na avstrijskem Štajerskem. Angažiral nas je avstrijski menedžer, ki nas
je popeljal na številne turneje ter na televizijske in radijske postaje v zahodni
Evropi. Svetoval nam je pevko – tudi za sliko, ne le za vokal. Tako je postala
Ivanka Kraševec polnovredni član Alpskega kvinteta. Imeli smo veliko koncertov, ponudbe so se začele odpirati, zato so nam svetovali še pevca. Prvi je bil
Janko Ropret. Z Ivanko sta se sicer odlično ujela, a žal ni zdržal našega tempa,
saj smo imeli letno preko dvesto nastopov. Nekaj časa so z nami sodelovali
Branka Kraner, Edvin Fliser in Vinko Šimek, dokler se nam ni pridružil Oto
Pestner. Pred petnajstimi leti so se starejši člani upokojili, tedaj sem bil še najmlajši v ansamblu, zdaj sem pa drugi po starosti. (smeh) Zadnje leto imamo
ponovno tercet v sestavi Oto Pestner, Miha Možina in Anita Zore. Poznavalci
našega ansambla trdijo, da je bila zlata zasedba v osemdesetih, tedaj smo
bili najbolj pri močeh. Ustvarili smo nov način igranja, t.i. alpski stil ali alpski
"sound", ki je zelo prepoznaven. Napisali smo veliko hitov, npr. Dobro jutro,
Janezov bariton, Kranjsko dekle, Polka s pozavno … Menim, da so vsi, tako
instrumentalisti kot vokalisti pustil v ansamblu svoj najboljši del.
Imate kakšno zanimivo zgodbo s poti?
Mengšan, ki ga le malokdo ne pozna, še danes član Mengeške godbe
in Alpskega kvinteta, politik, prvi župan Občine Mengeš. Izredno prijazen in dobrovoljen človek, ki mu energije zlepa ne zmanjka.
Začnimo na začetku. Kako se je začela vaša glasbena pot?
Že oče je igral v vaškem tamburaškem orkestru. Meni pa je bila kot otroku godba izredno všeč. Vedno, ko so godbeniki igrali budnice ali korakali po
Mengšu, sem tekal za njimi. V mojih otroških letih, ko so na veselicah za ples
igrale godbe, ansamblov v današnjem pomenu besede tedaj še ni bilo, rad
sem sedel med godbenike, ki so smeje poudarjali, da bom tudi jaz nekoč v
njihovih vrstah. Bilo mi je deset, morda enajst let, ko sem se vključil v domačo
godbo. Trobenta je bila moj najljubši instrument, ampak kaj, tudi drugi so jih
hoteli imeti in sem ostal brez instrumenta. Pa so mi dali v roke bariton! Sicer
z žico zvezan, ampak bil je! In to je štelo. Začel sem se ga učiti, poslušati in že
sem bil član godbe. Tisti, ki smo bili dovolj resni, smo bili sprejeti v glasbeno
šolo. Najprej sem jo obiskoval v Mengšu, pozneje v Ljubljani.
Torej je vloga bas linije v zasedbah prišla bolj po naključju?
Lahko bi se tako reklo. Navduševala me je narodno-zabavna glasba, tedaj
so bili popularni Avseniki, Boris Frank, Boris Kovačič, Zadovoljni Kranjci, Veseli planšarji idr. Zavzeto sem se posvetil svojemu instrumentu in se dokončno
odločil zanj po priporočilu starega glasbenega mačka Pavla Kosca, rojaka
in soseda. Bil je član Veselih planšarjev, velik entuziast v glasbenem svetu. V
glasbeni šoli je izmed učencev sestavil zasedbo in smo lahko popestrili različne proslave s svojim igranjem. Bil je prvi, ki mi je napisal note za basiranje v
domači narodno-zabavni glasbi. Pozneje sem z natančnim poslušanjem tudi
sam ugotovil, kako teče melodija in nanjo priredil basiranje. Tedaj smo že
imeli radio in poslušanje Četrtkovega večera je bil pravi obred.
Modre novice
Verjemite, v teh petih desetletjih se je nabralo zgodb za obsežno knjigo.
Prijetnih, lepih, na drugi strani manj lepih in bi jih najraje pozabil. Ampak vse
je zapisano v spominu, za ilustracijo podajam samo eno: v mrzlem januarskem jutru smo s kombijem v sneženju utirali pot z avstrijske smeri na Ljubelj. Avto, naložen do vrha z instrumenti in ozvočenjem, potniki po napornem
koncertu utrujeni, komaj smo čakali toplega doma. Naposled: Ljubelj, meja,
zlovoljen carinik z južnjaškim naglasom. Pregleda osebne dokumente, zatem
se zapiči v spisek glasbene opreme, čeprav je potrjen s carinskim žigom. Malo
smo oklevali, pa se zadere: »Ajde, sve napolje!« in odkoraka v toplo carinarnico. Kaj smo hoteli? Vse smo zložili ven, v sneg, v vlago in mraz. In nas je
pustil čakati do onemoglosti. Ko se mu je zdelo, da smo dovolj premraženi,
je arogantno stopil na plano: »Šta je ovo?« Z nogo dregne v kovček z baritonom. » A šta je ovo?« sune s komolcem v potovalko. »Gdje je pojačalo? Ajde,
Več kot dovolj priložnosti je bilo,
da bi ostal v tujini. Ampak nedvomno
bi me starejšega zlomilo domotožje,
vedno me je vleklo domov. Resda je bila
glasba na prvem mestu, razveseljevali
smo občinstvo, uspeli smo, a nisem
razmišljal, da bi ostal tam.
18
Februar 2016
Intervju
trpaj!« Molče smo spet vse zložili nazaj v kombi in se v hudi zimi prevesili na
drugo, "sončno" stran Ljubelja! Tovrstnih zgodb je nešteto. Nikoli nisi vedel,
kaj bomo po uspešnem koncertu doživeli na meji! Carinik je bil pač bog svojega posla!
Ogromno ste gostovali po Nemčiji, Avstriji, Švici, tudi v
njihovih televizijskih oddajah. Kako vam je bilo potovati
po teh deželah kot mlademu fantu? Pri nas je bil takrat še
socializem. Vas je zamikalo ostati tam?
Več kot dovolj priložnosti je bilo, da bi ostal v tujini. Ampak nedvomno
bi me starejšega zlomilo domotožje, vedno me je vleklo domov. Resda je
bila glasba na prvem mestu, razveseljevali smo občinstvo, uspeli smo, a
nisem razmišljal, da bi ostal tam.
Ste bili zvezde v pravem pomenu besede, so vas ustavljali
na cesti?
Ja, to moram priznati. Najbolj nas poznajo v Avstriji. Tam skoraj ne
moreš v trgovino, ne da bi te kdo ustavil in ogovoril. Zvezde, pravite…no,
to je malo pretirano, rad ostanem skromen. Res pa je, da sem prepoznaven po svoji hudomušni pojavi, komuniciram z ljudmi in rad se smejim.
Ljudje si take zapomnijo!
Kako aktiven je Alpski kvintet danes?
Letos praznujemo 50-letnico ansambla. Pripravljamo novo zgoščenko
z novimi skladbami. Obletnico bomo obeležili z osrednjim koncertom,
kje, bomo pravočasno obvestili ljubitelje. Dva osrednja koncerta bosta v
Avstriji, na avstrijskem Štajerskem in Koroškem, eden bo v Nemčiji. 14.
maja bomo priredili 30. Alpski večer v Bohinju, to je tudi lepa obletnica.
Torej letos praznujete tudi 30. obletnico prireditve Alpski
večer? Kako se je začelo?
Ko smo praznovali 20-letnico Alpskega kvinteta v Gorjah pri Bledu, kjer
je bil doma pokojni kitarist Jože Antonič, smo povabili številne ansamble
iz tujine. Domačini so to sprejeli z navdušenjem, zbralo se je več tisoč ljudi. Tedaj so nam blejski turistični delavci predlagali skupno sodelovanje
na Bledu. Tako so nastali Alpski večeri in vsako leto se zbere nekaj tisoč
ljudi, koncerte snema tudi televizija. V zadnjem času so ti večeri posvečeni kvintetom s klavirsko harmoniko, saj ta glasba izhaja z Gorenjske.
Še danes ste glasbeno zelo aktivni, igrate v Mengeški
godbi, pa tudi v veteranski sekciji le-te; v slednji ste dobro
leto tudi dirigent, kajne?
Februar 2016
19
Ja, do nedavnega je bil dirigent kolega Vinko Sitar. Zaradi njegovega
poslabšanega zdravja smo iskali drugega. Sam sem sicer precej obremenjen, ker pa nismo nikogar našli, sem sam prijel za delo, ker bi mi bilo žal,
da bi se veteranska sekcija razšla. Saj veste, dvakrat, trikrat ni vaje, pa je
hitro vsega konec. Smo že v letih. Lani smo obeležili 15-letnico, pripraviti
smo morali program. Slavnostni koncert smo imeli ob občinskem prazniku Občine Mengeš. Praznovali smo tudi na Mihaelovem sejmu, kamor
smo povabili ostale veteranske godbe. Ideja je naša in po našem vzoru jih
deluje danes že sedem, združeni smo v Aktiv veteranskih godb Slovenije.
Ste zelo aktivni. Od kje energija… je to ljubezen do glasbe,
do dogajanja, družbe ali česa tretjega?
Sem družaben človek in izjemno rad komuniciram. V veteranski godbi
obujamo spomine na mlada leta, ko smo po vajah peli in igrali dekletom
podoknice. Po vajah se radi družimo, praznujemo rojstne dneve – človek
pač nikoli ne ve, kdaj je zadnji (smeh). Imamo se prijetno. Obenem sem
še vedno član Mengeške godbe, saj se počutim v dobri kondiciji. Energije
imam še veliko.
Bili ste tudi poslanec stranke SLS v parlamentu, takrat je
bil predsednik vlade Janez Drnovšek, med ministri so bili
Rop, Rupel, Keber, Bavčar, Potočnik, Gantar, med poslanci
pa Hvalica, Anderlič, Dobrajčeva, Jelinčič, Peče, Kacin,
Lavrinc, Partljič, Peterle, Thaler, oba Podobnika, Potrč,
Ribičič, Rupar … sama znana imena. Kako gledate na te
čase?
To je bil čas velikih pričakovanj. Takrat se še ni govorilo o tajkunstvu.
Privatizacija se je začela pozneje, ampak poudarjali so, da je potrebno
dati menedžerjem dobre plače, do tedaj je bilo vse limitirano. Nihče ni pomislil, da bodo iz teh naših opevanih menedžerjev nastali tajkuni. To me
zelo moti. V SLS smo razmišljali s pravo kmečko logiko, bili smo proti razprodaji slovenskega premoženja, podjetja bi morala ostati v slovenskih
rokah. Žal ljudje tega niso razumeli, nasedali so medijem in novi obrazi
niso prinesli ničesar dobrega.
Je bila, ko ste bili politik, politika drugačna, boljša, bolj
poštena?
Nedvomno. No, tudi takrat je bilo marsikaj med poslanci, bil sem priča, ko je Kacin s časopisom obračunal s Hvalico. Sam sem se z vsemi dobro razumel, ker nisem konfliktna oseba. V tistem času mi je z Maksom
Lavrincem uspelo spraviti mengeško obvoznico v državni proračun.
Modre novice
Intervju
Foto: osebni arhiv Janeza Pera
Mislim na dobro, srečno zgodbo. Veselim se prizadevanj mladih, ki si želijo ustvariti skupen dom in družino. Zato to še vedno počnem z veseljem.
»Kmet sem iz prepričanja in ljubezni do domače zemlje!«
ste dejali. Še vedno kmetujete?
Imamo kmetijo v središču Mengša. Dejansko sem človek kmečkih korenin. Stojim na trdnih tleh. Vse izhaja iz narave, iz zemlje. Svojčas smo imeli tudi kovačijo. Dela smo vajeni in nič nam ni težko. Poznam zgodovino
naših kmečkih ljudi, kaj se je dogajalo po kmetijah, kako so živeli. Svojo
kmetijo sem že prepustil sinu, čeprav tudi sam še rad sedem na traktor.
Praktično vsi člani družine, tudi »priženjeni«, so glasbeniki. Lahko rečemo, da je vaša družina sinonim za Mengeš
kot glasbeno mesto?
Naša družina trenutno prispeva godbi enajst članov. To ni naša zadnja
beseda, saj je še nekaj vnukov v glasbeni šoli. Saj veste, kdor poje, slabo
ne misli.
Imate kakšen nasvet za sedanje politike?
Morali bi imeti zavest, da delajo za ljudi, ne za svoj žep ali svoje dobro.
Morali bi biti nacionalno zavedni in moralno nesporni. Žal pa je danes
kriza morale. Biti Slovenec je prioriteta. Imamo pridne ljudi, veliko lepih
stvari – naravo, kulturo, v Mengšu predvsem glasbo, ki je evropska, pa se
tega ne zavedamo. Ali pa se nočemo.
Bili ste prvi župan novo nastale občine Mengeš, aktivni pri
njeni ustanovitvi. Kako to, da ste vztrajali pri odločitvi iti
na svoje?
Se boste kdaj upokojili…in če ja, kaj boste počeli takrat
oz. kaj želite početi?
Uradno sem že upokojen. Si pa želim početi še marsikaj. V Istri imam
manjšo hišo z vinogradom, kjer pridelujem malvazijo za svoje potrebe. To
počnem s tako ljubeznijo kot igram. Rad grem tudi v gozd, na polje. Rad
berem… Kaj je dolgčas, res ne vem!
Bil sem lokalpatriot. Srečeval sem se z župani v Nemčiji, Avstriji in drugod. Veliko sem se pogovarjal o lokalni samoupravi. Npr. ena od avstrijskih občin šteje le 500 prebivalcev in jo vodita samo dva profesionalna
uradnika – župan in blagajnik. Občina je urejena, ljudje so animirani, da
marsikaj naredijo prostovoljno. V času, ko se je po osamosvojitvi spreminjala lokalna samouprava, sem bil predsednik Krajevne skupnosti Mengeš. Z vsemi močmi sem si prizadeval za ustanovitev samostojne občine
Mengeš, ker sem bil prepričan, da bo kot samostojna enota uspešnejša
od priveska nekega centra, ko čakaš na drobtinice z njegove mize. Tako
Občina razpolaga s svojim denarjem, proračunom, udejanja svojo vizijo
razvoja in kot dober gospodar skrbi za urejenost kraja in potrebe občanov. Z ustanovitvijo občine je bil Mengšu vrnjen ugled, ki ga je z ukinitvijo
le-te 1956. leta in po prisilni priključitvi centru izgubil. Seveda sem imel
ob vseh prizadevanjih tudi nasprotnike. En mandat sem bil v parlamentu
in doma nisem bil več izvoljen. Žal se tudi tu potrjuje Boscarolova misel
leta: Slovenci odpuščamo vse, samo uspeha ne!
Še vedno poročate pare, ste matičar. Kaj vas veseli v tej
vlogi?
Foto: osebni arhiv Janeza Pera
Rad imam uvod v neko zgodbo, ki jo začenjata dva mlada, zaljubljena.
PO ZDRAVJE V
TERME SNOVIK
• kopanje v zdravilni termalni vodi
• savne in masaže
• 24. 2. ob 18. uri delavnica "S hrano do dobrega počutja",
predavateljica Bilka Baloh, nutricistka
• kulinarična zgodba tega meseca v restavraciji Potočka
"Ljubezen gre skozi želodec"
Informacije in rezervacije:
01 83 44 100
Terme Snovik - Kamnik, T: 080 8123, www.terme-snovik.si, [email protected]
Občani Kamnika in Komende imajo 15 % popust ob nakupu prenosljive vstopnice
(30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 € dalje. (Popusti se ne seštevajo.)
Modre novice
20
Februar 2016
Usnjena sedežna garnitura B929 z ležalnim delom, dvižnimi nasloni za glavo in
dodatnim izvlečenim električnim počivalnikom dim. 275 x 169 cm, v usnju kat. 20;
prej: 4.270€,
zdaj 2.775,50 €
je blagovna znamka skupine Natuzzi, ki je vodilni proizvajalec usnjenih sedežnih
garnitur na svetu, saj posluje v 123 državah in na vseh petih celinah. Sedežne garniture NatuzziEditions pomenijo
prvo stopnico v svetu Natuzzija, a so kljub nižji ceni izdelane iz pravega, vrhunskega usnja Natuzzi ter zagotavljajo
izjemno ergonomijo in udobje, vrhunski italijanski dizajn in najvišjo kakovost s 100 % EU-poreklom. Sedežne garniture NatuzziEditions so oblikovalne in izdelane z mislimi na vas. So udobne, razgibane, funkcionalne, sodobne ali
klasične – v njih se boste vedno počutili kraljevsko.
– 100 % izdelano v EU, po standardih Natuzzi,
– izredna udobnost in funkcionalnost,
– inovativni električni izvlečni počivalniki,
– samo PRAVO goveje usnje ...
–... ali tkanine različnih barv in obdelav,
Z inovativnimi izvlečnimi
mehanizmi do popolnega
udobja.
– pestra izbira modelov in barv,
– najboljša kakovost za najnižjo ceno.
Večina modelov je na
voljo v usnju ali tkaninah
različnih barv in obdelav.
AKCIJA – popust
230 cm
4.005,00 €; s popustom 35 % = 2.603,25 €
296 cm
118 cm
b878
Kotna sedežna garnitura z dvižnimi nasloni za glavo, v usnju kat. 10BG
(svetlo bež-sive barve), leva ali desna postavitev:
118 cm
Na sliki: kotna sedežna garnitura,
dim.: 296 x 230 cm x h. 74/92 cm
95/152 cm
4.052,50 €; s popustom 35 % = 2.634,12 €
303 cm
214 cm
a450
Kotna sedežna garnitura S POČIVALNIKOM na trosedu
v usnju kat. 15CI (svetlo bež barve), leva ali desna postavitev:
95/152 cm
234 cm
95 cm
173 cm
95 cm
117 cm
Kotna sedežna garnitura z dvižnimi nasloni za glavo in ELEKTRIČNIM POČIVALNIKOM v usnju kat. 15CW (bele barve), leva ali desna postavitev:
5.225,00 €; s popustom 35 % = 3.396,25 €
ELEKTRIČNI IZVLEČNI POČIVALNIK
Na sliki: kotna sedežna garnitura z električnim
počivalnikom, dim.: 286 x 241 x h. 74/98 cm
286 cm
241 cm
b795
IZVLEČNI POČIVALNIK
95/164 cm
Na sliki: kotna sedežna garnitura,
dim.: 303 x 214 x h. 95 cm
do -35
-35 %
% -- dobava
dobavavv24
24urah
urah
do
b856
Kotna sedežna garnitura z dvižnimi nasloni za glavo v usnju kat. 15GN
(smetanovo bele barve), leva ali desna postavitev:
298 cm
232 cm
4.393,24 €; s popustom 35 % = 2.855,60 €
Na sliki: kotna sedežna garnitura,
dim.: 298 x 232 x h. 73/94 cm
b764
Sedežna garnitura s posteljo in prostorom za hrambo v usnju kat. 15CI
(svetlo bež barve), leva ali desna postavitev (brez naslona za glavo):
258 cm
82/115 cm
210 cm
3.744,00 €; s popustom 35 % = 2.433,60 €
GA
R
Na sliki: sedežna garnitura z izvlečnim ležiščem,
dim.: 258 x 160/210 x h. 82 cm
A
NC
IJA
ižje
najn
GA
E
N
E
C
NC
IJA
o
A
jska cen
ci
sto
name2€
2.55
a
Pro
€
9
9
1.5
oc
n
m
a
Prom
R
b958
Izreden dizajn, popolna udobnost in preprosto upravljanje električnega mehanizma so razlogi, zaradi katerih preizkusite fotelj iz kolekcije 2016, ki je že zdaj na voljo po promocijski ceni.
Fotelj lahko naročite v usnju različnih kakovostnih razredov in barv.
ijska ce
NOVO iz kolekcije 2016!
- ELEKTRIČNI PREMIK V LEŽALNIK
- MEHANIZEM RELAX
- AKTIVIRANJE Z LE RAHLIM PRITISKOM NA STIKALO
Počivalnik B958 z električnim mehanizmom, v črnem usnju.
Akcijska ponudba s popustom 35 % velja za modele iz zaloge iz kolekcije NatuzziEDITIONS, od 1. 2. 2016 do 31.3. 2016 oz. do odprodaje zaloge za GOTOVINSKO PLAČILO. Podrobne in dodatne
informacije na prodajnih mestih Maros in Natuzzi. Slike so simbolične. Maros, d. o. o., Šmartinska c. 53, 1000 Ljubljana, tel. 01 401 2003.
Usnjena sedežna garnitura B760 z dvižnimi nasloni za glavo,
podaljšljivim ležalnim delom in izvlečnim električnim počivalnikom
(kot na sliki, ali obrnjeno) dim. 297 x 170/189 cm, v usnju kat. 20;
prej: 5.312,25€,
zdaj 3.453 €
(cena za model v zalogi, v temno rjavem usnju 20JE)
Zakaj izbrati zofo NatuzziEDITIONS?
ST
3. Garancija najnižje cene
Zagotavljamo vam najnižje cene sedežnih garnitur NatuzziEditions. Če boste v 30 dneh po nakupu v drugi trgovini našli sedežno
garnituro NatuzziEditions po nižji ceni, vam bomo takšno ceno
skupaj z dodatnim 5 % popustom ponudili tudi mi.
%
5
3
P
Vse Natuzzijeve sedežne garniture, zofe in fotelji imajo zagotovljeno 10-letno garancijo za leseno konstrukcijo (okvir) in 2-letno garancijo za prevleke, polnila in mehanske dele.
PU
2. Garancija Natuzzi
O
PUST
O
Za vse poskrbimo mi. Naša usposobljena ekipa bo poskrbela za
brezplačno dostavo, montažo in odvoz embalaže. Kupljeni izdelek
bo pri vas doma hitro in v dogovorjenem terminu.
P
1. Dostava in montaža – BREZPLAČNO
4. Servisne storitve
Pozornost, ki se ne konča. Za vse izdelke vam zagotavljamo hitro
in strokovno servisiranje. Morebitna vprašanja glede izdelka, uporabe ali vzdrževanja posredujte na prodajno mesto, kjer ste izdelek
kupili.
5. Plačilo po vaši izbiri
Poleg gotovinskega plačila vam ponujamo različne možnosti
plačil, kot so namenski kredit do 36 mesecev ter obročno in
kartično plačevanje. Pri nas boste lahko izbrali način financiranja,
ki bo za vas najprimernejši.
6. Odvoz stare garniture
Na vašo željo vam organiziramo odvoz vaše stare sedežne garniture.
Na sliki fotelj B930
LJUBLJANA, Šmartinska c.53, T: 01 401 20 30, E: [email protected],
CELJE, Celeiapark, Aškerčeva 14, T: 03 491 82 70, E: [email protected]
JESENICE NA DOLENJSKEM, TPC Slovenska vas, T: 07 457 40 72, E: [email protected]
www.maros.si
Odprto od 10:00 do 19:00, sobota od 10:00 do 14:00
Aktualno
Magija branja
Pisatelj Feri Lainšček med dijaki GSŠRM Kamnik
Naročnik: GSŠRM Kamnik
Na GSŠRM Kamnik poskušamo praktična znanja
in razmišljanja svojih zaposlenih podeliti tudi z
bralci Modrih novic. Ker je branje in ustrezna
spodbuda za vstop v njegov svet nenadomestljivo v razvoju vsakega dijaka, je tokratno razmišljanje o pomenu branja, pisanja in srečanj z
ustvarjalci strnila naša profesorica slovenščine
Anica Grilj:
Pisatelj Feri Lainšček je na srečanju z dijaki 4. letnikov gimnazije, ki berejo njegov roman Ločil bom
peno od valov za maturo pri slovenščini (ob Tolstojevi Ani Karenini), rekel, da je branje posebno delo,
ki deluje kot magija in se zato pri vsakem branju roman na novo rodi. Poudaril je, da tega ne ponuja noben film, ker je to režiserjevo videnje sveta. Branje
deluje drugače, je posebno srečanje s prostorom,
časom in literarnimi liki. Branje je zato soustvarjanje
z avtorjem. Dijakom je posebej svetoval, naj deli letošnjega maturitetnega sklopa, ki zastavljata mnogo vprašanj, prineseta več kot uspeh na maturi. Pustita naj sled za življenje, ki se zdaj odpira pred njimi.
Gosta Ferija Lainščka sta na začetku pogovora
presenetila profesor Matic Smolnikar in dijakinja
Lana Bučevec z izvirno interpretacijo njegove pesmi Ne bodi kot drugi. Pisatelj je bil ob zapeti pesmi
ganjen in je tako večurni pogovor v učilnici potekal
sproščeno. Še več kot o zgodovinskem ozadju dela
in likih je povedal med vrsticami, ker je nevsiljivo
spregovoril o svojem ustvarjanju likov, okolju in
duhu časa, ki ga vsak umetnik doda romanu. Iskreno je govoril o svojem prvem branju Ane Karenine.
Utemeljeval je, kako počaščen je, da so ga uvrstili
za letošnje branje ob velikanu Tolstoju. Razgrnil je
človeški pogled na branje in spregovoril o moči literature v sodobnem času.
Prav ob tem pogovoru pisatelja z dijaki sem
ponovno začutila, kako pomembno je bilo prepričevanje v prvih letnikih o vrednosti branja, usmerjanju
v knjižnice, gledališče in k pisanju. Ob dolgoletnem
delu s srednješolci sem namreč spoznala, da je potrebno samo premagati oviro, prestopiti vrata magije, odpreti davne svetove, povedati resnico, ki je
ne prinesejo površne udarne novice TV- ekranov in
računalniških strani. Branje je pogovor v notranjosti. Dijakom v šali ob začetnem spraševanju, kako
debela je knjiga za domače branje, rečem, da knjig
in žensk ne vrednotimo po debelosti, ampak čisto
po drugih kvalitetah. Spogledajo se in naslednjič že
vprašajo, koliko lepot imajo.
Branje in brskanje po knjigah deluje in prinaša
uspehe. Dijakinja jezikovnega razreda GSŠRM Kamnik Ingrid Bartol je v tem šolskem letu osvojila
prvo mesto v Sloveniji na literarnem natečaju Slovenske znanstvene fundacije, Instituta Jožef Štefan in časopisa Delo, ki je bil posvečen 180-letnici
vrhunskega znanstvenika, fizika Jožefa Štefana. Na
slovesni podelitvi 21. Slovenskega festivala znanosti je dijakinja prejela posebno priznanje, denarno
nagrado in objavo na straneh Delove priloge Znanost.
Kakšna je pot do take nagrade in priznanja?
Najprej mentor ob razpisu prebrska gradivo v knjižnici, povabi dijake in tiste, ki se odločijo, usmerja,
prinese kupček knjig, jih usmeri k virom. Dijakinja
Ingrid Bartol je vztrajala do konca s svojo idejo in napisala esej Narod, ki nas je rodil, naj tudi čuti, da nas
je rodil. Komisijo je z izvirnostjo, znanjem in sposobnostjo pisanja prepričala, da je najboljša med
srednješolci v Sloveniji. Vzpodbuden je bil poklon
direktorja inštituta in vseh zbranih na podelitvi. Takih in podobnih zmag imamo na naši šoli veliko, ker
dijaki berejo, prisluhnejo, pišejo in se usposobijo za
vse, kar jih čaka ob študiju in v različnih kasnejših
poklicih. V sodobnem svetu moraš svoje znanje zapisati, jasno povedati, dobro prepričevati.
Dodatek k branju, pisanju in poslušanju je tudi
obisk gledališč, ki odpirajo vrata k samostojnemu
razmišljanju o literarnih delih in problemih sodobnega časa. Naši dijaki radi hodijo na abonmajske
predstave najboljših gledališč, saj je Ljubljana blizu.
Letos so vsi bodoči maturanti in dijaki 2. letnikov videli uprizoritev Tolstojeve Ane Karenine v SNG Drama. Čeprav je obsežno delo letošnjega maturitetnega sklopa skrajšano, ponuja ogromno razmišljanj in
motivacijo za branje. Poskrbeli smo še za dodatno
razumevanje predstave. Gledališka pedagoginja in
igralka Barbara Žefran je na šoli maturantom razčlenila predstavo pred samim ogledom. Razumevanje
in navdušenje je bilo zato toliko močnejše.
Deluje. Branje, pisanje, razumevanje. Da sežemo na knjižne police, odpremo knjigo in uživamo
ob branju, je potrebno v sodobnem času mladim
bralcem s pravo besedo in motivacijo povedati, kaj
je pravzaprav prijateljski stik s knjigo. Če ne verjamejo takoj, je potrebnih več odlomkov, več raznolikosti predstavitve. Ponosni smo, da našim dijakom
odpiramo vrata v svet branja, uprizoritev, srečanj z
ustvarjalci. Prav zato so usposobljeni za vstop v svet
pisanja, prepričevanja z argumenti, nastopanja. Slovenska zmagovalka natečaja Ingrid Bartol potrjuje,
kako dobro lahko povezuješ znanost in literaturo.
Na gamsa k Orlu
»Včasih človeku enostavno zapaše nekaj drugačnega. Takrat se z
druščino vedno odpravimo k Orlu na divjačino. Tako, kot je njihova, težko najdeš, vam rečem! Šef Janez nam je povedal, da je
njegov stari ata vedno govoril, da če ješ gamsjo juho, dohtarjem
dnar kradeš, saj ti ni treba nikoli k njim. Pa ne samo gamsja juha, pri Orlu nas
vedno prijazno postrežejo tudi z ostalimi gamsovimi jedmi, sam imam najraje
gamsa v lovski omaki s polnozrnatimi štruklji. Kolega Tine obožuje gamsov
golaž. Včasih nam zadiši samo gamsova klobasa, ki jo šef Janez postreže v
doma pečenih bombetkah. Mmm, kako diši!
Ampak veste, kaj je najboljše pri vsem tem … še moja žena je zadovoljna, saj
je divjačina dokazano zdrava. Tako ni nič huda, kadar ji rečem, da smo večer
preživeli pri Orlu v Stahovici.«
Simon B., 56 let, Komenda
Stahovica 20 ‫ ׀‬1242 Stahovica Kamnik - Slovenija
01 832 54 10 ‫ ׀‬[email protected] ‫ ׀‬www.priorlu.si
Gostilna Pri planinskem orlu
Februar 2016
25
Modre novice
Mihec odkriva Srce Slovenije
LIMBARSKA
GORA
omu) 460
Izhodišče: Krašnja (pri kamnol
Zahtevnost: lahka,
m
oke
primerno tudi za majhne otr
gora 45 minut
Čas hoje Krašnja – Limbarska
ernejši čas: vsi letni časi
Najprim
Zanimivosti:
cerkev Sv. Valentina,
grad Janka Kersnika,
Gradiško jezero,
sončna ura na cerkvi
na Brdu pri Lukovici,
Čebelarski dom
Gremo na Limbarsko!
Pomlad se bliža, gremo na Limbarsko goro. Marca na Limbar
ski
gori vsako leto pripravijo prireditev in pohod "Po nagelj
na Limbarsko goro!", s čimer želijo izkazati drobno pozornost in
simbolno
zahvalo vsem materam, ženam, dekletom ob dnevu žena
in materinskem dnevu. Letos bo prireditev 13. marca.
Limbarska gora (773 m) je ena najbolj razglednih gora v osredn
ji Sloveniji oziroma v širši Ljubljanski okolici. Ob sončnem in jasnem
vremenu
nam ponuja razgled na Kamniške planine, na zasavske in dolenjs
ke hribe,
Ljubljansko kotlino, pa tudi na Julijce, vse tja do naše najvišje
slovenske
gore, Triglav.
Peljemo se po stari cesti iz Ljubljane proti Trojanam. Za vasjo
Krašnja
se ostro desno odcepi cesta čez avtocesto. Peljemo se po tej
in ji sledimo
naprej do mesta, kjer se ostro levo odcepi slabša makadamska
cesta proti
kamnolomu. Na začetku makadamske ceste parkiramo. Prvih
nekaj 100
metrov poti je nekoliko strmejše in se vije po slabše vzdržev
anem kolovozu, nato pa se pot zravna in se lahkotno vzpenja po gozdu
proti vrhu.
Po približno pol ure hoda nas pot pripelje do travnika in prečud
ovitih razgledov, ki jemljejo dih. To je trenutek za prečudovito fotogra
fijo in krajši
počitek. Ostane nam le še dobrih 10 minut hoje do vrha. Zadnjih
100 m
poti je asfaltirana cesta. Pot je ves čas dobro označena. Na vrhu
Limbarske
gore stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina, ki je skupaj
z zvonikom
in obema kapelicama od leta 1999 razglašena za kulturni in
zgodovinski
spomenik. Sv. Valentin je bil mučenec v času zadnjega pregan
janja kristjanov v rimskem cesarstvu. Njegov god je 14. februarja. Ker "ima
ključe od
korenin", kot pravi ljudski pregovor, je znanilec pomladi, zavetni
k čebelarjev in mladostnikov. Priporočajo se mu tudi mladoporočenci in
zaljubljeni.
Na vrhu se v gostilni lahko okrepčamo, otroci se poigrajo na
igralih,
naužijemo se svežega zraka in prečudovitih razgledov.
Ob vrnitvi se lahko ustavimo v Lukovici in se peš (10 minut hoje)
ali z avtom odpravimo na Brdo pri Lukovici, kjer si ogledamo grad, v
katerem se
je rodil, kasneje živel in delal kot notar, pisatelj Janko Kersnik
. Grad je bil
po vojni požgan, ohranjena je zgolj lupina, grajski drevored in
ribnik. Neposredno ob gradu stoji cerkev, zanimiva zaradi sončne ure, ki
je naslikana
na južni strani. Ko se vrnemo v Lukovico, se lahko okrepčamo
z vrčkom
domačega piva Rokovnjač v gostilni Furman. Če nam ostane
še kaj volje,
moči in časa, se odpeljemo do Gradiškega jezera. To je umetno
zajezeno
blizu vasi Gradišče pri Lukovici. Okoli jezera je speljana urejena
4200-metrska makadamska pot, ki je odlična za sproščen popoldanski spreho
d.
Bogomira Skvarča Jesenšek
Modre novice
26
Februar 2016
773 m
Križanka
• vsak dan vam nudimo 3 vrste malic
• klasične jedi po naročilu, kosila
• velika izbira domačih sladic
Možnost rezervacije furmanske sobe za
zaključene družbe do 15 oseb.
Pričakujemo vas od ponedeljka do sobote
med 9. in 22.uro, nedelje zaprto.
Trg Svobode 1, Kamnik,
www.pri-podkvi.si, 059 903 307
Ime in priimek
Naslov
Podpis
E-mail
Geslo
Nagradni razpis slikovne križanke
1.
2.
3.
IZŽREBANI REŠEVALCI:
Ocvrt piščanec (za štiri osebe)
Kosilo za dve osebi
2x malica po izbiri
Nagrade podeljuje Gostilnica in kavarna Pri podki. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 18.
marca 2016.
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do petka, 11. marca 2016, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25,
1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.
1.
2.
3.
Bon v vrednosti 20 €: Francka Zorman, 1240 Kamnik
Bon v vrednosti 15 €: Ivan Žibert, 1233 Dob
Bon v vrednosti 10 €: Franc Martinčič, 1234 Mengeš
Nagrade podarja Papirnica Lipa.
Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti
objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.
NOVO ! Geslo nagra dne križan ke lahko
oddat e tudi na www. modre -novic e.si!
Februar 2016
27
Modre novice
Na kratko
Filmski lanskoletni utrip Mengša
Mengeš • Videosekcija radomeljskega kluba Mavrica deluje v Mengšu. Zato vsako leto posname precej dogodkov v občini in jih januarja pokaže na tradicionalnem filmskem večeru. Letošnjega, ki je bil
6. januarja, si je ogledalo blizu 200 obiskovalcev. Dvorana župnijskega doma je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli videti celovečerni nabor filmov. Oblikoval ga je Anton Müller, vodja sekcije.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
Pamet v noge!
NOVO:
01/72 45 106
031/353 347
• Sanacija vraščenega nohta s
sponko iz steklenih vlaken.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Foto: Irena Müller
Rok Posavec s.p.
GSM: 031 470 724
[email protected]
• svetovanje, izmera, montaža in popravilo pohištva
• prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata
(enodelnih, deljenih, varnostnih)
ST
DODATEN 12% POPU
NA NAKUP + MONTAŽO
NOTRANJIH VRAT IN PODBOJEV
Odprtje mostu v Loki, spomin na Slavka Avsenika in občinski praznik
so poskrbeli za dokumentarni uvod. Kaj ti je deklica je uprizorjena ljudska
pesem Okteta Mi. Mengeška godba je bila ovekovečena v glasbeni velikonočni procesiji v Ljubljani. Kako je možno predstavljati občinsko turistično ponudbo, je pokazal film Doživi zgodbo. Da Mavrica zmore snemanja tudi v Cankarjevem domu in v poletnem gledališču na Studencu, sta
dokazala filma Gala koncert radia Ognjišče ter Kralj gora in ljudomrznik.
Prek Andov se je s potopisnim dokumentarnim filmom Po deželi Inkov
na Veliki vrh sprehajal Karol Steiner. Tudi misijonski projekt Miva, s katerim zbirajo pomoč za afriške prebivalce, je prinesel podobe iz sveta. Za
ohranjanje sedanjosti in preteklosti tradicionalne mengeške obrti je ob
portretu mojstra Francija Košaka poskrbel film Devet pečarskih generacij.
Ko so prižgali luči, so se obiskovalci zadržali v pogovoru o filmih in se
okrepčali ob sladkih dobrotah, ki so jih napekle mengeške gospodinje. Z
napovedmi filmov je večer zaokrožila Ema Müller.
Igor Lipovšek
Akcija velja od 22. do 29. februarja in
v času Sejma Dom, 8. -13. marec.
Več nog imaš, več veljaš!
Ali veste?
Pri nakupu stavbnega pohištva z montažo pri NAS, plačate samo 9.5% DDV!
Lokalni odbor Stranke modernega centra Kamnik – Komenda vabi
Laze • Pustni vikend je še posebno razposajeno minil v dvorani kulturnega doma na Lazah. V soboto, 6. februarja, je namreč mladinska
sekcija Kulturnega društva Tuhinj uprizorila igro Stonoga ter jo ponovila še naslednji dan.
Igro je po knjižni predlogi Borisa A. Novaka priredila Monika Jeglič in
jo režirala, za scenske elemente, masko in kostume pa je poskrbela Kristina Omovšek. Predstavo si je ogledalo staro in mlado od blizu in daleč,
1. 3. 2016, OB 18.00, NA OKROGLO MIZO NA TEMO »ZERO WASTE«
Naročnik: Stranka modernega centra
v Dom kulture Kamnik.
Zero Waste ali »Brez odpadkov« je gibanje, ki premika družbene
procese k zmanjševanju nastajanja odpadkov, preprečevanju njihovega odlaganja in sežiga. V Sloveniji se je temu nadnacionalnemu
projektu pridružilo že 6 občin, med drugim tudi Ljubljana, ki je s tem
postala prva Evropska prestolnica na poti k Zero Waste. Na okrogli
mizi bomo skupaj z vsemi akterji, ki delujejo na tem področju, iskali
rešitve, reševali probleme in odgovarjali na vprašanja o priključitvi
Kamnika gibanju Zero Waste.
Sodelujoči: Ekologi brez meja, Ministrstvo za okolje in prostor,
Snaga, Publicus, Občina Kamnik in svetnik, g. Aleš Lipičnik
Povezuje: Rok Novak
Vljudno vabljeni, vstop prost!
Foto: Karin Bajde in Urška Vrankar
Modre novice
28
Februar 2016
Na kratko
vsi skupaj pa so bili enotnega mnenja: igra jim je pripravila dobro uro zabave in smeha. To je bilo slišati tudi iz dvorane, od koder je med samo
predstavo odmeval prešeren smeh. Gledalci so se zabavali ob Stonoginih
prigodah v mestu, občudovali plesne nastope in skupaj z glavno junakinjo
obiskali zdravstveno ambulanto in vrtec. Spremljali so jo ob nakupovanju
čevljev ter bili priča njenemu soočenju z gospo Matildo, ki je dokazalo, da
res velja stara stonožja modrost: več nog imaš, več veljaš!
V predstavi so nastopali mladi igralci, stari od 13 do 21 let. Glavno vlogo navihane deklice Stonoge je suvereno opravila Neža Lanišek, Katjuša
Lanišek ji je na odru delala družbo kot mama Tisočnoga, Urška Vrankar pa
kot babica Stotisočnoga. Pod budnim očesom plesne učiteljice Nine Kancilija so plesno znanje pokazali plesalci Janja Pančur (tudi naratorka), Jurij
Kirn, Eva Kožlakar (tudi vzgojiteljica), Nina Homar (tudi voznik avtobusa)
ter mladi nadarjeni balerini Doroteja Gorjan in Tinkara Božič. Kot čistilka
je na odru blestela Špela Jeglič, vlogo Matilde pa je suvereno opravil Žan
Ticijan Dolar. Kot prodajalec čevljev se je s Stonogo srečal Danijel Kirn,
kot doktor pa z njo živčno vojno bil Andraž Dolar. Večina igralcev se je
dokazala še v vlogi potnikov, pešcev in otrok v razredu. Da je predstava
lahko odlično uspela, so poskrbeli še tehnik Benjamin Krhin ter šepetalki
Martina Zelič in Ana Šimenc.
Po pozitivnih kritikah, ki jih je bila deležna ekipa, se le-ta že iskreno
veseli naslednjih nastopov. Mladi igralci upajo, da bodo lahko s predstavo
navdušili še druge gledalce v bližnji in daljni okolici ter dokazali, da stara
stonožja modrost zares drži.
Monika Jeglič
O družini v Trzinu
Trzin • V Trzinu bo v letošnjem letu potekala serija tematskih večerov o življenjskih ciklih družine. Konec januarja je bilo v dvorani
Marjance Ručigaj prvo od desetih, ki je obravnavalo temo "Kako mladi iščejo odnos?". Predavala je prof. Andreja Vukmir, spec. ZDT.
Beseda je tekla o mladih odraslih, kako iščejo in gradijo svoje odnose,
se osamosvajajo, selijo od doma itd. Na predavanjih je vedno poljudno
podan teoretični del, ki ga ovrednotijo tudi s primerom iz prakse.
Tematske večere sicer organizira Družinski in terapevtski center Pogled v sodelovanju s Terapevtskim in izobraževalnim inštitutom Punčica.
Prvi je terapevtski zavod iz Domžal, deluje že peto leto in ima individualne
partnerske in družinske terapije ter terapevtske skupine. »Imamo veliko
predavanj, ukvarjamo se z založništvom, izdajamo knjige dr. Daniela Siegla o otroških možganih, ki so v Sloveniji naletele na zelo velik odziv.
Organizirali smo tudi njegov seminar v Ljubljani. Naš pristop je celosten
in znanstven. Za predavanja v Trzinu smo se odločili, ker gre za teme, za
katere v našem terapevtskem delu ugotavljamo, da ljudje o njih zelo malo
vedo. So pa zelo življenjske. Sicer je ta trenutek poplava knjižnih del o starševstvu in otrocih, ampak vse so v večini usmerjene v nasvete. Sama mislim, da ljudje ne rabijo zgolj nasvetov, ampak predvsem razumeti sebe.
Starši so v današnjem času že tako ali tako obremenjeni s tisočerimi občutki krivde, potem pa še preberejo in ugotovijo, da še to narobe delajo.
Starševstvo pa je v bistvu zelo enostavno: če človek pozna samega sebe,
se bo znal uglasiti na otroka, konec koncev tudi na partnerja. V sklopu
desetih predavanj bomo obravnavali šest življenjskih ciklov družine. Ni
poudarek samo na starševstvu, ampak na družini kot taki,« je povedala
prof. Andreja Vukmir.
Februar 2016
29
Modre novice
Bioplinarna_Ihan_digestat_90x258mm_Modre_novice.indd
2
15.2.2016 15:31:30
Družina
Ustvarjanje partnerstva in novega doma
Matic in Bernarda sta postala par ob koncu študija. Spoznala sta
se v družbi in se kmalu našla v skupnih interesih, željah in vrednotah. On si je že urejal stanovanje doma, ona pa je želela oditi od lastnega doma in se osamosvojiti. Njun odnos je bil vihrav, poln lepih
skupnih trenutkov, a hkrati so se pokazale njune razlike in vloge v
družini. Imela sta se rada in se videla skupaj, a ta pot ni šla gladko,
spopadala sta se z negotovostjo in nesoglasji.
Bernarda je bila edina hčerka ob čustveno negotovi in odsotni mami
ter skrušenem in neodzivnem očetu. Kot tretjega otroka v družini je niso
zares načrtovali. Čeprav so ji starši pravili drugače, že od malega ni čutila,
da so je res veseli ali da so radi z njo. Zato se je ob dvojnih sporočilih borila s strahom in negotovostjo. Ker v sebi ni čutila sprejetosti in podpore,
je dolgo verjela svojim staršem, da je preobčutljiva in si zato ni zaupala.
Matic je bil njen prvi fant in ni vedela, kaj lahko pričakuje od odnosa. Matica so njeni starši že takoj sprejeli z veseljem, ga potrjevali in ga vzljubili
kot lastnega sina. Sama pa je ob tem zopet čutila bolečino, neslišanost
in sram. To se je še utrdilo v izkušnjah z bodočo taščo in tastom, kjer je v
dejanjih in besedah doživela prezir in nesprejemanje. Čutila je, da staršem
jemlje sina, da zanje ni dovolj dobra. Bala se je, da bo Matic pri tem potegnil z njimi. Ta tema je velikokrat izbruhnila v njunih prepirih.
Matic je bil uspešen mlad ekonomist, ponos svoje družine, z vero in
zaupanjem vase. Bil je drugi sin, najuspešnejši, in ta, na katerega se oče
in mama lahko zaneseta. Zelo je bil dejaven v svoji karieri in hkrati vpet v
družinsko podjetje, kjer je pomagal očetu pri poslih in na kmetiji. Družina
je veliko upov polagala nanj, ker starejši brat in mlajša sestra nista imela
sreče z odnosi – prvi je ostal samski in v bolezni, sestra pa je bila samohranilka. Navajen je bil, da je v odnosih posrednik, saj se oče in mama že
dolga leta nista razumela, oče pa je bil do mame zelo prezirljiv. Oba sta se
obračala nanj, zato je želel mamo zaščititi, očeta pa ne razočarati.
Bernardo je imel Matic rad, težko pa je prenesel njeno nezaupanje vanj,
dr. Tina Rahne Mandelj
njune prepire in to, da ga ne podpira v njegovi viziji. Bolelo ga je tudi, da
družina ne sprejme zares njegove izbire. Bil je razpet med želje svojih staršev ter potrebe svoje punce. Ta si je želela ustvariti njun skupen dom in
družino stran od obeh družin. Tudi on se je želel poročiti z njo in je ne
izgubiti, a njen pogoj je bil, da ne bo živela pri njem doma. Po šestih letih
skupne hoje in odločanja za ali proti sta se uspela poročiti in si začasno
najeti stanovanje, a občutek je bil, da ta korak nikoli ni bil zares skupen.
Vprašljivo je bilo tudi, ali si bosta iz te bolečine zares lahko ustvarila skupen dom za oba.
Zaveza in ustvarjanje skupnega doma
Zaveza za trajen odnos je pomemben razvojni korak in pomeni odločitev dveh odraslih posameznikov, da želita skupaj graditi svoje življenje,
skupne sanje in vrednote. Pomeni, da bosta od sedaj naprej večino svoje
energije in časa posvetila drug drugemu in novemu domu. Težko postane,
ko želje vsakega od njiju treščijo ob želje drug drugega in/ali staršev ali ko
se potrebe osnovnih družin vpletejo v njun razvoj. Zaveza za odraslega posameznika pomeni dokončen čustven odhod od doma ter pripravljenost
za gradnjo nove družine. Vsakokrat pomeni izbiro za lastno samostojnost
in hkrati odločitev za partnerja, kar par gradi in utrjuje v preizkušnjah.
Zaveza temelji na skupni veri v odnos, a s sabo prinaša tveganje, kaj se
bo zgodilo, če ta odnos ne uspe. Izkušnje, ki jih imata posameznika na
tej poti, v temelje določajo njuno prihodnost in občutek varnosti drug ob
drugem, veliko pa povedo tudi o odnosih v primarni družini.
O zavezi in ustvarjanju novega doma ter pomenu, ki ju imata za razvoj
partnerstva in (mlade) družine smo govorili na tokratnem predavanju v
dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu v četrtek, 18.2. 2016, ob 19.uri. Več o četrtkovih srečanjih, kjer se bomo v letu 2016 sprehodili skozi ves življenjski
krog družine, si lahko preberete na naši spletni strani www.punčica.si in
www.pogled.si.
www.peugeot.si
PEUGEOT 2008
STYLE 1,6 BlueHDi
že za
15.600 €
RODEX
AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / PARKIRNI SENZORJI ZADAJ / VEČFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK
Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 (Style 1,6 Blue HDi 73 kW) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi bonusi
(v ceni je obračunan bonus »staro za novo« in 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 15.600 EUR; mesečni obrok je 167 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84
mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 08. 01. 2016 znaša 7,7 % in se spremeni, če se spremenijo elementi
izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,3 %; financirana vrednost 10.920 EUR; skupni znesek za plačilo 18.299 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo
za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 60 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,5 l/100 km. Izpuh CO2: 90 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične
emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00018 g/km. Število delcev: 0,01. Ogljikov dioksid (CO2)
je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju
kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 2008
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
RODEX.indd 1
Modre novice
30
KONCESIONAR LETA 2014
Februar 2016
15/01/16 16:05
Aktualno
Godičani nasprotujejo gradnji eko kampa
Krajani Godiča so zbrali 28 podpisov, saj nasprotujejo gradnji eko
kampa investitorja Palmieri iz Trzina. Moti jih predvsem neprimernost ceste, ki vodi do tja, morebitna čezmerna obremenitev okolja, investitorju
pa očitajo tudi gradnjo brez dovoljenj. V kratkem naj bi pripravili srečanje,
na katerem se bo projekt predstavil krajevni skupnosti.
Ob Kamniški Bistrici v Godiču nastaja eko kamp, nekakšna Velika planina v
malem, kjer naj bi gostom ponudili prenočitev v malih lesenih hiškah pa tudi
rekreacijske površine. Projekt je bil javnosti prvič predstavljen novembra lansko
leto, odprtje prve polovice so takrat napovedovali za maja letos, sedaj pa zaradi
spreminjajoče se dinamike del natančnega termina še ne vedo.
Zganili pa so se krajani Godiča in zbrali 28 podpisov, saj nasprotujejo gradnji
eko kampa, očitajo mu prekomerne vplive na obremenitev okolja, poslabšanje
kakovosti bivanja okoliških prebivalcev, poudarjajo pa tudi, da je eko kamp v
nasprotju z namensko rabo prostora in zakonodajo. Predstavnik podpisnikov
Donirali Anini zvezdici
V podjetju Rodex z Rov pri Radomljah, enem največjih koncesionarjev za
vozila znamke Peugeot, so se ob koncu lanskega leta znova odločili, da
bodo denar, namenjen novoletnim voščilnicam in koledarjem, podarili
v dober namen in tistim, ki pomoč res potrebujejo. »Pred dvema letoma
smo denar poklonili domačiji iz Poljanske doline, ki ji je odneslo mlin, konec lanskega leta pa smo se odločili za fundacijo Anina zvezdica. In ker ta
organizacija z gotovino ne dela, smo se odpravili v trgovino in skoraj polovico velikega kombija napolnili s hrano v vrednosti dveh tisočakov, ter
dostavili na njihovo zbirno lokacijo v Kamniku, ki pokriva področje občin
Kamnik in Domžale,« nam je povedal direktor podjetja Aleš Rode.
M. Štrajhar
Robin Majnik je za Modre novice povedal: »Naši razlogi za nasprotovanje so sledeči: izgradnja adrenalinskega parka in počitniškega naselja, predvidenih je bilo
25 hiš, bi v veliki meri pripomogla k poslabšanju kakovosti bivanja Godičanov.
Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je javna pot, ki vodi do eko kampa, zelo
ozka in ima samo en vozni pas. Zaradi močno povečanega prometa in cestišča s
samo enim voznim pasom bi bil otežen dostop prebivalcev Godiča do lastnega
doma. Možnosti za razširitev cestišča ni in cesta je kot taka skrajno neprimerna
za dostop večjega števila obiskovalcev adrenalinskega parka in počitniškega
naselja. Izgradnja adrenalinskega parka s počitniškimi hišicami bi posledično
zahtevala ureditev parkirišč, kar pa je skrajno neprimerno, da se v ta namen izkorišča najboljša kmetijska zemljišča. Krajani Godiča si želimo, da naše bivanje
v Godiču še naprej ostane mirno, in se zaradi posegov v prostor posameznikov
kvaliteta našega bivanja ne poslabša. Do sedaj smo tukaj živeli lepo v miru in
samo to hočemo tudi za naprej. V novem Občinskem prostorskem načrtu, ki je v
veljavi od 27.11.2015, ima to zemljišče status gozdnih in kmetijskih zemljišč, za
zazidavo ni predvidenega nič. Pri vsej zadevi je sporno tudi to, da investitor nima
enega papirja, niti lokacijske informacije. Ne razumem človeka, ki si upa tako velik projekt delati tako na silo.«
Da projekt nima pridobljenega gradbenega dovoljenja, so nam potrdili tudi
na upravni enoti. Načelnik Mihael Novak je sporočil: »Na Upravni enoti Kamnik
nismo izdali nobenega gradbenega dovoljenja v zvezi z gradnjo Eko kampa v
Godiču. Do danes smo na Upravni enoti Kamnik prejeli dve vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer v septembru 2015 zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo Etno campa Velika planina (to je za 24 gostinskih objektov za
kratkotrajno bivanje), na več zemljiščih v k.o. Godič. Predmetno vlogo smo s sklepom z dne 13.10.2015 zavrgli (sklep je pravnomočen). V mesecu oktobru 2015
pa smo prejeli vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta (paviljona) na zemljišču parc. št. 339/3 k.o. Godič. Vloga je bila večkrat
dopolnjevana, trenutno je še vedno v reševanju, saj upravni organ v zadevi še ni
odločil.«
Investitor odgovarja, da obnavlja zapuščeno kmetijo in da se na kmetijskih
površinah izvajajo pripravljalna dela za ponovno oživitev le-te, in sicer pašniki,
manjše lope za zaklon živali v stilu pastirskih bajt na Veliki planini, krmilnice,
razgledne točke, sprehajalne in tekaške poti ipd. Vsa ostala izvajanja se vežejo
na zemljišče, ki je namenjeno športu, rekreaciji in turizmu. »Vloga za gradbeno
dovoljenje ne zajema kmetijskih površin, tako da niso predmet postopka,« so
sporočili iz podjetja Palmieri.
Ko smo investitorja povprašali, če je res, da nimajo dovoljenj, so nam sporočili: »To ne drži. Gre za namerno širjenje neresnic našega soseda, ki v istem slogu
nenehno podaja neresnične prijave, ki jih na terenu preverja inšpekcija. … Tako
da smo med izvajanjem del zaradi močne zaskrbljenosti soseda pod stalnim
nadzorom različnih inšpekcij in ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Obnavljamo
zapuščeno kmetijo, ki ima lasten dostop. 2/3 ceste skozi vas je v lasti kmetije, ki
jo oživljamo. Vendar pa bodo tudi v prihodnje krajani nemoteno lahko uporabljali cesto, četudi nimajo sklenjenih pogodb o služnosti. Naj poudarimo, da nam
ni v interesu omejevati dostopa. Ravno nasprotno, želimo si na primeren način
sobivati s krajani tega območja. Da smo dostop do kmetije zaprli, je posledica
nenehnih prijav, saj smo v to bili prisiljeni v izogib prekrškovnim postopkom.«
Investitor še dodaja, da v zvezi s projektom prihaja do napačnih tolmačenj in
nepotrebnega strahu, zato z veseljem pričakujejo napovedano srečanje s krajevno skupnostjo: »Imeli bomo priložnost predstaviti naše aktivnosti v domačem,
razumljivem jeziku.«
Velika izbira dnevno svežega
kruha ter slanega in sladkega
peciva (burek, pica, rogljički, ...)
Vabljeni vsak dan od 6ih do
22ih. Naročila sprejemamo
tudi na 070 370 337.
Ljubljanska 9, Kamnik
Februar 2016
31
Modre novice
Mlado mnenje
Nasilni medij?
Gabrijela Vrbnjak
Skupaj s kolegi s fakultete smo se v okviru raziskave pogovarjali z
mladimi, no, z vrstniki. Zanimalo nas je, kakšno vlogo pripisujejo medijem, predvsem televiziji in spletu pri širjenju nasilja.
Danes se namreč zdi, da so mediji povsod, da še kako vplivajo na naše mišljenje, če ne že včasih celo na vedenje. Sama sem potem ob rezultatih analize
razmišljala, da mladi sploh ne gledajo/gledamo več televizije, da to že davno
ni več glavni vir informacij. Kljub temu pa je ta vizualni medij s svojimi sporočili še vedno prisoten tudi na drugih platformah, kot je recimo najbolj znano
družbeno omrežje, kjer že skorajda vsi objavljamo, gledamo, beremo, sledimo
in delimo.
Če preletim glavne spletne portale slovenskih televizij, vidim veliko prikazov
nasilja, fizičnega, vojne, policije, črne kronike. Kljub temu seveda obstajajo kotički s povezavami do prijetnejših vsebin. Pa vendar, kaj nasilje za mlade lahko
sploh pomeni v času državljanskih vojn, včasih celo hladnih vojn, številnih migracij, beguncev, ograj in razmišljanju elite, kaj narediti z njimi? »Meni se zdi, da
nasilje so še vedno ljudje, ne moremo še izključiti televizije pa reči, to pa zdaj ni
več pomembno, hkrati tudi nihče ne more reči, da prek interneta ni nasilja, medij
je samo oblika prenosa.« Ena izmed sodelujočih v raziskavi, recimo ji Dolores (vsa
imena so izmišljena zaradi varovanja osebnih podatkov sodelujočih v raziskavi),
nasilje dojema kot vpliv na drugega, ki se zaradi tega počuti slabo – bodisi telesno ali duševno. Dolores meni, da za nasilje ni ključna tehnologija, temveč ljudje.
Nove tehnologije in spletne strani s svojo formo naredijo gledanje bolj priročno;
gledamo, kar hočemo in kadar hočemo. Pa vendar, ali še sploh obstaja svoboda
izbire? Vprašanja o nasilnem mediju lahko gredo tudi v smer Pijinega razmišljanja: »Ni več to, da v novicah nekaj izveš, potem pa si sam ustvariš mnenje, ampak
ti v bistvu mediji vsiljujejo njihovo mnenje.« Verjetno se boste strinjali, če zapišem, da kljub vsemu televizija ostaja del družine. Namreč še danes je postavljena
sredi dnevne sobe, pripoveduje zgodbe, večina tega, kar gledamo, pa ni načrtovano, temveč spada v del naše rutine. Poročila in za tem večerni film, oddaja ali
serija. Bolj kot to, kaj se predvaja na televiziji, je pomemben čas predvajanja. Zato
Špela posluša radio zjutraj, televizijo, ki je pri njih doma postavljena v dnevno
sobo, pa gleda nenačrtovano. Marija pa je izpostavila, da se vpliv medijev »legitimizira s tem, ko jih ljudje gledajo oz. spremljajo«. S tem ko brskam po spletu,
preklapljam med televizijskimi programi, sledim neki čisto svoji svobodi izbire,
vendar se vsebina, ki jo gledam, berem ali ustvarjam (z všečkanjem, komentiranjem, deljenjem na omrežjih) s tem ne spreminja svobodno, temveč teče s tokom časa senzacionalnosti, dramatizacije in ekskluzivnosti, kar je voda na mlin
pretiranim prikazom pogosto žalostnega, nasilnega sveta.
Domžalski očesni center dopolnil
še kamniški
očesnih adneksov. Z otvoritvijo nove ambulante so oddali vlogo za povečanje
koncesije, a odgovora ministrstva za zdravje še ni. Je pa zanimivo, da ena
ambulanta z enim zdravnikom pokriva področje s kar 80.000 prebivalci, kar
znatno presega evropske in tudi slovenske normative. Dr. Avsec še pove, da
je čakalna doba za predpis očal zelo kratka, za patologijo (zdravljenje bolezni
oči) pa odvisno od primera. Kakorkoli, gre za moderna očesna centra tako v
Domžalah, kot po novem v Kamniku, tako da vam strokovnjake iz Očesnega
centra Avsec toplo priporočamo.
Okulistika in optika Avsec je Domžalam in širši okolici znana že precej
časa. Gre za očesni center z veliko ponudbo različnih očal, okvirjev in
pripomočkov s strokovnim svetovanjem, ter za očesno ambulanto s
širokim spektrom storitev.
Okulist dr. Avsec je edini zasebni koncesionar za Domžale, Kamnik in Litijo,
kar pomeni, da je velika verjetnost, če dobite napotnico za okulista, da se
oglasite pri njih. Pred kratkim so odprli poslovalnico, oz. očesni center še v
Kamniku, kjer imajo podobno ''kombinacijo'' storitev kot v Domžalah; gre za
neposredno povezavo optike in očesne ambulante, tako da se okulist in optik
lahko strokovno dogovorita o meritvah in izdelavi optičnega pripomočka.
Optika in ambulanta sta sodobno opremljeni. Tako imajo pri meritvah možnost uporabe Relaxed vision terminala, ki zagotavlja popolno natančnost
meritev potrebnih za optimalno izdelavo očal. Poleg tega vam v delavnici za
izdelavo očal in vsa popravila (lotanje, menjava nosnikov, inklinacija, čiščenje
s pomočjo ultrazvoka,….) praktično po meri ustrežejo. Kot je še omenil Oliver
Avsec, dr. med., spec. oftalmolog, skrbijo v ambulanti za predpisovanje očal
in kontaktnih leč, za diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni, lotevajo
se tudi operacij: fibroze zadnje leče ovojnice, glavkoma in manjših operacij
www.ocesnaambulanta-domzale.si
Ljubljanska cesta 4F, Kamnik,
tel.: 08/205-63-65,
mob.: 040/872-040
Delovni čas:
pon, tor, sre, pet: 10.00-18.00,
čet. 12.00-20.00
• pizze iz krušne peči • malice in kosila • jedi z žara •
• jedi po naročilu • poslovna srečanja
• pikniki • obletnice • srečanja • sedmine •
praznovanja za zaključene družbe
www.planinskidomkomenda.si
Planinski dom Komenda, Podboršt pri Komendi 7g
1218 Komenda, T: 01 723 18 06, M: 040 602 902
Modre novice
REZERVACIJE
na 040 602 902 ali 01 723 18 06
ODPRTO VSE DNI V TEDNU!
32
Februar 2016
Na kratko
Tradicionalni pohod na Oseke
Kamnik, Menina planina – Dan pred slovenskim kulturnim praznikom
so pohodniki na tradicionalnem pohodu na Oseke v organizaciji ŠD
Tuhinj obeležili krajevni praznik KS Tuhinj s proslavo ob spominu na
padle borce v drugi svetovni vojni.
Po Zdravljici in položitvi venca k spomeniku NOB je predsednik KS Tuhinj,
Dejan Bajde, izpostavil grozote vojne, ki se je kazala ne samo v gmotni škodi,
temveč tudi izgubi veliko življenj. Poudaril je pomen druženja in zmožnosti, da
stopimo skupaj, rekoč, če bo mir, bomo imeli vse. Podobno je v svojem nagovoru
povedal tudi mag. Matej Tonin, pohvalil je pestro družabno, predvsem društveno
življenje v Tuhinjski dolini. Oba sta se zahvalila pohodnikom in vsem, ki so poskrbeli za pripravo ter izvedbo tako pohoda kot proslave. Kulturni program na
spominski slovesnosti je pripravilo KD Tuhinj. Recitirali so pesmi Elke Podbevšek
(Ob spomeniku neznanih borcev, O svobodi), Malke Prijanič (Vrnitev) ter Prešernovo Memento Mori.
Gabrijela Vrbnjak
PRIČETEK ZIMSKIH AKTIVNOSTI
NA VELIKI PLANINI
Z veseljem vam sporočamo, da smo končno dočakali pošiljko snega, s tem pa pričetek zimskih aktivnosti. Vabimo vas, da doživite
zimsko pravljico pri nas.
SMUČIŠČE Velika planina se razprostira na višini med 1412 in 1666 m
in sodi med srednje zahtevne proge. Smučanje je možno pod dvosedežnico Šimnovec.
OTROŠKO SMUČIŠČE Jurček se nahaja tik ob vznožju dvosedežnice Šimnovec in je namenjena najmlajšim in smučarjem začetnikom. Dolžina
proge je 300m, ta pa je varna in primerno urejena.
Za adrenalina željne pripravljamo NOČNO SANKANJE! Osvetljena in
urejena proga se nahaja ob dvosedežnici Šimnovec in je dolga 2,4 km.
Možna je tudi izposoja sani.
Pri zgornji postaji nihalke si lahko izposodite KRPLJE in pohodniške
palice in se odpravite na potep po planini.
V neposredni bližini smučišča se lahko okrepčate na ZELENEM ROBU in
v okrepčevalnici SKODLA. Na Zelenem robu si lahko privoščite odlične
jedi na žlico in najboljše skutine štruklje, v Skodli pa prigrizke in pizze.
Več informacij in živo kamero si lahko ogledate na
www.velikaplanina.si.
Februar 2016
33
Modre novice
Na kratko
14 let Term Snovik
Poročite se na Malem gradu!
Kamnik • V soboto, 23. januarja, so v Termah Snovik z manjšo slovesnostjo obeležili 14. obletnico nastanka term.
Najvišje ležeče terme v Sloveniji, ki se nahajajo na pragu Kamniško-Savinjskih
Alp in ležijo v idilični zeleni dolini med Kamnikom in Vranskim, že 14 let obiskovalcem nudijo oddih v naravi ter kopanje v vodi, bogati s kalcijem in magnezijem.
Ideja o nastanku term je nastala že nekaj let pred tem, vendar je bilo treba za
realizacijo projekta prehoditi še kar nekaj ovir.
Ob 14. obletnici so tako vse zbrane z nagovori pozdravili: direktorica Term
Snovik Petra Zlatoper, ki je po nekaj letih premora ponovno prevzela vodenje,
ob obletnici pa izpostavila predvsem dejstvo, da so Terme Snovik kot najmlajše
slovenske terme za svoj nastanek potrebovale veliko skupnega sodelovanja in
izvirnih rešitev, ki so se izkazale kot edina prava pot, ki ji mnogi že sledijo. Čestitki
se je pridružil tudi mag. Matej Tonin, ki je v svojem nagovoru predstavil še vizijo o
gradnji kamniškega olimpijskega bazena, ki bi moral biti, po Toninovem mnenju,
zgrajen prav v Snoviku, saj bi bilo to najbolj smiselno, kajti v Termah Snovik premorejo znanje in sredstva za uspešno delovanje takšnega bazena. »Zato si bom
kot politik po najboljših močeh prizadeval za uresničitev ideje,« je dejal za konec.
Nekaj besed je vsem zbranim namenila tudi nova direktorica Zavoda za turizem
in šport v občini Kamnik, Božena Peterlin, ki se je poleg čestitke ob obletnici,
termam zahvalila tudi za doprinos k srebrnemu priznanju Zelene sheme slovenskega turizma – Slovenia Green, ki ga je nedavno prejela občina Kamnik, tudi po
zaslugi Term Snovik, ki so bile prve terme v Sloveniji z Eko marjetico. Ivan Hribar,
prokurist Term Snovik, je ob koncu predstavil še nekaj načrtov za prihodnje, med
katere poleg želje po izgradnji olimpijskega bazena sodi tudi gradnja večnamenskega prizidka ter ekološkega zelenjavnega vrta. Poleg omenjenega si v termah
želijo tudi, da bi Občina v Snoviku uredila javno razsvetljavo in pločnik.
Ob koncu prireditve, ki jo je povezovala Maja Korošec, z glasbenimi nastopi
pa so jo popestrile dijakinje Likovne gimnazije Celje, se je vodstvo, kot vsako
leto, spomnilo tudi na svoje zaposlene, brez katerih terme zagotovo ne bi bile
tako uspešne. Za prizadevnost in predanost sta zahvalno nagrado letos prejela
Janez Erdani in Andreja Uštar. Vsi prisotni so se ob koncu lahko posladkali tudi
s slastno torto.
Kamnik • Vsi pari, ki v kratkem načrtujejo izreči usodni da, se bodo
razveselili, saj lahko kot prizorišče svojega poročnega obreda izberejo slikovit in idiličen kamniški Mali grad. Poročni obredi bodo potekali na zelenici ob vznožju kapele.
Nataša Košnjek
IZDELAVA FOTO KNJIG
TISK VELIIIIKIH IN
MALIH FOTOGRAFIJ
brezplačen program za oblikovanje
izdelava 24h/dan na www.enzo.si
SK
OTI
P
TAM
»Z vstopom v novo leto se Kamnik ponaša s svežim poročnim prizoriščem.
Mali grad obeta navdihujoče poročne zgodbe na travnati strehi mesta za sladokusce, ki jih pritegne prostor med zemljo in nebom in si tako želijo biti bližje
zvezdam. Pari lahko izbirajo med dvema vsebinsko raznolikima paketoma ureditve prizorišča. V ponudbo sodi kreiranje idejnega scenarija civilnega obreda,
celostna organizacija in izvedba pripadajočih spremljevalnih storitev (glasbena
spremljava, cvetlični priboljški, pogostitev). Naša poslastica in dodana vrednost za pare je kreiranje tematskih porok, ukrojenih po meri para. Za bodoče
mladoporočence, ki želijo v celoti prepustiti in zaupati organizacijo poročnega
dogodka strokovnjakom, sestavimo poroko na ključ. Naše vodilo pri izboru bo
predvsem osebnost para, zato bomo pri vsakem posebej iskali navdih, da jima
prizorišče uredimo na način, ki bo najbolj odražal njuno dvojino. Mali grad v vsej
svoji dinamični in razgibani podobi, ponuja številne očarljive kotičke, ki si jih želimo unovčiti in jih umestiti v scenarij posamezne poročne zgodbe. Stremimo k
udejanjanju začrtane filozofije, ki parom zagotavlja intimnost in butičnost, saj je
prizorišče Mali grad na izbrani dan posvečeno paru in njunim povabljencem, in
sicer brez časovnih omejitev, ki oskrunijo obrednost dogodka. Predvsem pa naša
razmišljanja sežejo čez planke zasidranih prepričanj o tem, kakšna naj bi poroka
bila, v smislu rdeče preproge, poročne koračnice, penine in konfetov. Smo drzni,
drugačni in samosvoji. In v tej smeri želimo prebujati in nagovoriti tudi bodoče
mladoporočence,« nam je podrobnosti in vizijo poročnega obreda simpatično
orisala Špela S. Ažman, kreatorka in organizatorka poročnih dogodkov.
V Trzinu bodo obnovili igrišče osnovne šole
E
ENJ
VEZ
SK
OTI
SIT
Foto: Ne čakaj na maj (www.necakajnamaj.com)
KOPIRANJE NAČRTOV
KOPIRANJE GRADBENIH MAP
EXPRESS TISK PLAKATOV
Trzin • V letošnjem in naslednjem letu bodo v Trzinu obnovili igrišče
osnovne šole.
V letošnjem letu bodo narejeni idejni načrti, glede na izbrano rešitev bodo
določeni stroški in na podlagi teh potek obnove in modernizacije. »Letos načrtujemo postavitev razsvetljave igrišča s prižigališčem in elektro omarico, v letu
2017 pa, sicer odvisno od izbranih del po izdelanem načrtu, načrtujemo preplastitev igrišč, ki bo takrat že kar nujna,« je za Modre novice povedal Matjaž Erčulj.
PK
L na najnovejši napravi ta hip
ALE TABE
N
I
A
V
EZ
BREZPLAČNI KLIC
IZR ZDELA
I
IN
EZ
IZR JE
I
K
ERS RAN
ISK
LAS RAVI
VT
G
U
IN
LJ
DA
JE
E
N
AM
RA
LAV T
AVI CEV
E
R
D
G
KE
IZ
ZAR
PLE
ENZO GRAFIKA
KO
IN
Predstavitev smučišč na spletni
strani Modrih novic
Za naše bralce smo na spletni strani www.modre-novice.si
pripravili novost, in sicer si pod zavihom "Ocene slovenskih
smučišč" lahko preberete naše videnje obiskanih slovenskih
smučišč.
Zaenkrat smo ocenili smučišče Kope, Krvavec in Vogel. Izpostavili smo prednosti posameznega smučišča, našli pa tudi določene pomanjkljivosti in napisali nekaj o gostinski ter ostali ponudbi. Preverite na www.modre-novice.si!
Aleš Grm s.p.
Miklošičeva 5, Domžale
Modre novice
34
Februar 2016
Anini nasveti
Domač krompir brez agrokemikalij
in umetnih gnojil
Domač krompir z vrta ali vzgojen v sadilni vreči je popolnoma nekaj
drugega kot voden in industrijsko pridelan krompir, poln agrokemikalij in umetnih gnojil. Krompir lahko že sredi marca posadimo pod
kopreno, prej pa ga nakalimo. Zgodnje sorte za sprotno porabo lahko
pridelamo že od sredine maja.
Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja, v njej ne sme zastajati voda. Pri
pripravi tal dodajte organsko zemljo, ki dobro zadržuje vlago, rahlja in je primerna za težka glinena ali rahla peščena tla. Grede čim globlje prekopljemo,
grude prsti zdrobimo in pognojimo z organskih vrtom. Vsa gnojila je priporočljivo vkopati med prekopavanjem zemlje. Z nakaljevanjem semenskemu
krompirju pospešimo vznik za dva tedna, uporabljamo pa ga za sajenje zelo
zgodnjih sort, zlasti pod kopreno. Krompirja ne sadimo na isto površino vsaj
tri do štiri leta zapored (kolobarimo). Priporočljivo je izbrati sorte, odpornejše
proti boleznim. Če sadimo drobnejši semenski krompir, je pridelek ponavadi
manjši. Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgodnjih sort se izognemo krompirjevi plesni. Krompir sadimo, ko temperatura tal doseže vsaj 8˚C. Zemlja se bo kmalu dovolj ogrela
(dnevne temperature 10-12 ˚C). Ob prehitrem sajenju ali če se temperature nenadoma spustijo, se priporoča krepitev z zalivanjem z naravnim sredstvom za
krepitev vrtnih plodovk, ki omogoča rastlinam bistveno lažjo prilagoditev na
ANA
neugodne razmere, istočasno pa pospešuje kalitev in rast krompirja. Gomolje
posadimo pod nivojem ravne grede in pri tem ne upoštevamo grebenov. Če
krompir zaostaja v rasti ali nima prave temno zelene barve listov, ga lahko
zalijemo s tekočim hitro delujočim organskim gnojilom (Organsko dognojevanje), vendar še v zgodnejši fazi rasti, saj z njim okrepimo rast in ne debelitve gomoljev. Krompir okopljemo in osipljemo, tako da naredimo grebene,
ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla moramo zrahljati, poberemo plevel,
zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pri okopavanju pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih
stebel. Nad gomolji zagotovimo vsaj 5 cm zemlje, saj s tem preprečimo, da
bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev. Ob osipanju
organsko dognojimo z gnojili na bazi alg, ki delujejo hitro in imajo fino granulacijo. Krompirja ne sadimo pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet
gomoljev (zgodnje sorte) na m2. Posledici pregostega sajenja sta droben pridelek in bujna, neprezračena cima, v kateri se okužbe laže prenašajo. Krompir
potrebuje redno oskrbo z vodo. Če krompir na vrtu zalivamo, porabimo od 20
do 25 litrov vode na m2, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino.
V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Krompir radi napadejo koloradski hrošči ali krompirjeva plesen, zato je nujna preventivna krepitev: že v
zgodnejši fazi rasti lahko z naravnimi pripravki, kot so hrošči stop in bolezni
stop bistveno zmanjšamo pojavnost škodljivcev in bolezni, s čimer krompirju
omogočimo hitrejšo in nemoteno rast.
Če doma sadite krompir ali katerokoli zelenjavo, poskrbite, da jo boste
vzgojili na organski – naraven način. Krompir, prepojen z agrokemikalijami in
umetnimi gnojili, lahko vedno dobite v trgovinah. Domač organsko pridelan
krompir je nekaj povsem drugega: uživali boste ob pridelavi, zdravo živeli in
okusno jedli.
Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr., je strokovnjak
za organske izdelke v podjetju HomeOgarden.
cvetličarna
Rastline AIR SO PURE
naravni čistilci zraka,
šest rastlin ki so
znanstveno dokazano
boljši čistilci zraka.
Priporočena medvrstna razdalja sajenja krompirja je od 65
do 70 cm. Tako bomo
imeli dovolj zemlje, da
vrste osipamo. Če pa
nam jo zmanjka pri
osipanju, lahko dodamo še nekaj organske
zemlje. V vrsti posadimo gomolje od 30 do
35 cm narazen.
Lonci Lechuza
sobne rastline
NOVO:
Ugodna cena.
DINO ADULT za odrasle
pse 10kg = 19.90€
lonci
hrana za male živale
Delovni čas:
• delavnik 8:00–19:00
• sobota 8:00–17.00
Imate težave na vrtu? Pišite nam na [email protected] ali
na Modre novice, Medvedova 25, 1240 Kamnik in naš strokovnjak za
organsko vrtnarjenje vam bo priskočil na pomoč.
Februar 2016
Marko Hočevar
Vrtni center Gašperlin
35
Modre novice
Moste pri Komendi
tel. 01 834 35 87
www.vrtnicenter.si
Tematska priloga: Zdravje
Le eno imamo, a ga prepoceni damo …
Mateja Kegel Kozlevčar
Zgornja misel se mi pogosto utrne, ko zbolimo. Ni hujšega kot trenutki, ko ne moremo vplivati na svoje počutje, saj se nam je porušil imunski sistem, naš organizem pa so napadle "zle pošasti", virusi, bakterije ... Pogosto imamo izgovor, da na to nismo mogli vplivati, da smo se
nalezli od drugih, kaj pa hodijo naokrog in trosijo "bacile". Vprašanje, ali je res, da sami nimamo nobenega vpliva, da bi se v večini primerov
lahko izognili slabemu počutju, je več kot na mestu. Dejansko imamo lahko zelo velik vpliv, saj z ustreznimi preventivnimi sredstvi in dejanji
preprečimo oslabitev našega imunskega sistema in posledično bolezni. Vsekakor je preventiva vedno boljša kot kurativa oz. gašenje požara, ko se je ta že močno razplamtel v našem telesu.
Tokrat smo za vas pripravili nekaj nasvetov, kako poskrbeti zase, da boste,
ne le pokali od zdravja, ampak tudi dvignili počutje na višji nivo. Zdrav način
življenja ni le to, da nismo prehlajeni, da nas ne boli glava, da ne obležimo,
ampak tudi to, da skozi življenje korakamo vedri in polni energije ter k temu
spodbujamo družbo.
Kaj je naloga imunskega sistema in kako "se
sesuje"?
Da bomo sploh razumeli, kaj se dogaja z našim telesom, ko doživimo padec
imunskega sistema, je treba naprej razčistiti s pojmom, kaj sploh je naloga
imunskega sistema. »Glavna naloga imunskega sistema je prepoznavanje
in odstranjevanje tujkov iz telesa. Tujki so bakterije, virusi, glive, paraziti in
telesu lastne spremenjene celice. Človek z okvarjenim imunskim sistemom
se težje bori proti škodljivim snovem in postane bolj dovzeten za okužbe.
Tudi človek z normalno imunostjo lahko zboli za nalezljivo boleznijo,
vendar redkeje, z njo pa opravi v približno normalnem času, predvidenem
za določeno bolezen in s predvidljivimi bolezenskimi težavami. Poleg
imunskega sistema, ščitijo telo pred mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe,
še fizične pregrade. To so koža in sluznice, ki preprečujejo, da bi mikrobi
vdirali v naše telo. Površino kože in nekaterih sluznic poseljujejo neškodljive
bakterije, te ohranjajo prostor na sluznicah in preprečujejo, da bi se nanje
naselile bolezenske bakterije. Zato nas mikroflora na naši koži in sluznicah
pravzaprav varuje pred boleznimi,« pravi farmacevtka Martina Ajd Beržan iz
Modre novice
Lekarne Domžale. Kako deluje naš imunski sistem, je vse prepogosto odvisno od našega obnašanja, od našega ravnanja s svojim umom in telesom.
Na imunski sistem lahko zelo negativno vplivajo stres, telesna neaktivnost,
pa tudi pretirana aktivnost, uživanje alkohola in tobaka, nezdrava prehrana
ter celo dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili. Da je nekaj narobe z
našim telesom, nas imunski sistem opozori na različne načine. »Herpes na
ustnicah, kožne bradavice, boleče razjede v ustih, nenehni prehladi in angine
ter glivična obolenja kože in sluznic so opozorilni znaki, da delovanje vašega
imunskega sistema ni najboljše in bi bilo koristno ukrepati,« opozarjajo v
Mestnih lekarnah.
Vsekakor pa je ključno, da vemo, kako lahko poskrbimo za ohranjanje zdravega imunskega sistema. Nekaj ključnih točk za krepitev imunskega sistema:
• zadostne količine kvalitetnega spanca,
• dovolj gibanja na svežem zraku,
• uravnotežena zdrava prehrana, ki vsebuje čim več sadja in zelenjave.
Zdrava in uravnotežena prehrana
Ko govorimo o zdravi prehrani, se moramo zavedati, da to pomeni, da so
naši jedilniki uravnoteženi, predvsem pa, da užijemo pet obveznih obrokov na
dan. Le na ta način bo naše telo zaužilo tudi dovolj energije, ki jo potrebujemo
čez dan in za kvaliteten spanec, dobili pa bomo tudi ustrezne hranilne snovi, ki
jih potrebuje naš organizem.
Vsakdo je že kdaj doživel, da po tistem, ko zaužije (pre)težko hrano ali se
36
Februar 2016
Tematska priloga: Zdravje
Uživanje vitaminov
V nekaterih obdobjih, še posebej v zimskem času, smo veliko bolj dovzetni za obolenja in takrat je prav, da dodatno poskrbimo za okrepitev svojega
imunskega sistema. »Na voljo so številna prehranska dopolnila in tudi zdravila za krepitev imunskega sistema, ki se dobijo v lekarni brez recepta po nasvetu farmacevta. Smiselno jih je jemati preden zbolite ali pa ob prvih znakih
obolenja, da se skrajša čas in omili potek bolezni,« pravi Martina Ajd Beržan.
Seveda pa moramo vitamine zaužiti tudi in predvsem ob uživanju zadostnih
količin sadja in zelenjave. A pozor! Kljub temu, da so vitamini nujno potrebni
za naš organizem, se tudi teh lahko "prenajemo". Temu se reče hipervitaminoza in na naše počutje vpliva zelo različno, odvisno od vitamina, ki jo je povzročil. Največ dobrega bomo torej za svoje telo naredili, če bomo vitamine uživali
z naravno prehrano – vsaj pol kilograma sadja in zelenjave na dan, saj tako ne
bomo presegali, bomo pa dosegali ustrezno dnevno dozo vitaminov. Tudi ko
pridejo prvi znaki obolenja, je dobro, da se najprej lotimo naravne lekarne in
tistih zdravil, ki jih najdemo "na vrtu".
SLOV
O
VN
0% NARA
10
10
ENSK
O
Šutna 2, 1240 Kamnik, 01/8392-793, [email protected]
KU PO
PO PU
N
S
www.zlatapticka.si
10
%
Domače, naravno, unikatno!
T
0
%
• DNEVNO SVEŽE IZ OKOLIŠKIH KMETIJ
N A R AV N O
• IZDELKI ZA RAZTRUPLJANJE IN HUJŠANJE
• NARAVNA KOZMETIKA
• DOMAČA LEKARNA (čaji, tinkture, olja, mazila)
• IZVIRNA DARILCA iz domače kuhinje ali delavnice
• DOMAČE PIVO, VINOTOČ
prenaje, začuti utrujenost, napihnjenost, skratka, počutje postane vse prej kot
prijetno. Običajno se prenajedamo takrat, ko dlje časa nismo užili nobenega
obroka. Zato je pomembno, da ne izpuščamo zajtrka, malice, kosila, večerje,
saj s tem naredimo sebi več škode kot koristi. Mame so nas naučile še ene pomembne lekcije – v trgovino nikoli ne odidi s praznim želodcem. Ljudje namreč
prepogosto, ko smo lačni, "jemo z očmi", kar pomeni, da bi v takem trenutku
pojedli in posledično kupili tisto, kar je običajno najbolj nezdravo. Nekaj na hitro torej.
Če se vrnemo k uravnoteženi prehrani, strokovnjaki priporočajo, da bi bilo
najbolj zdravo, če bi naše telo zaužilo naslednjo kombinacijo: 55 – 65 odstotkov
ogljikovih hidratov (4-6 g na kilogram telesne teže na dan), 10 – 15 odstotkov
beljakovin (0,8 grama na kilogram), največ 25 – 30 odstotkov (1-1,2 grama na
kg) maščob, kjer morajo večji delež predstavljati nenasičene maščobe, 30 gramov vlaknin na dan in do 300 mg holesterola na dan. Seveda je ob tem najbolj
zdravo, da se vsak pozanima, kaj najbolj ustreza njegovi telesni zgradbi in potrebam. V zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji obstaja program, v katerem
strokovnjaki brezplačno svetujejo o uravnoteženi prehrani, pa tudi drugih
potrebnih dejavnikih za zdravo življenje. O tem lahko povprašate tudi svojega
osebnega zdravnika, ki vas bo napotil do njih.
V okviru zdravega načina prehranjevanja pa je tudi dobro vedeti, da se moramo izogibati preveč soljeni in premastni hrani, koncentriranim sladkorjem
ter jedem, ki vsebujejo veliko holesterola. Ne pozabite pa niti na zadostne količine vode (ne sladkih pijač!), saj je ne imenujejo kar tako vir življenja. Priporočljiv
dnevni vnos je od 2 do 2,5 litra vode oziroma 35 mililitrov vode na kilogram
telesne teže. Saj veste, ko postanete žejni, je to že dehidracija. Vodo je treba piti
redno, tudi ko žeje ne čutimo. Sama dehidracija namreč ne prinaša le glavobola
in slabega počutja, ampak je lahko smrtno nevarna za naš organizem.
Kot je v knjigi Zdrava kuhinja zapisala strokovnjakinja Darinka Javornik,
je prehrana v veliki meri stvar navade. »Redko kdo se res odloča, kaj bo jedel.
Jemo pač tisto, kar so kuhale mame, tete, babice in žene in to, kar strežejo v
gostilnah, restavracijah in menzah. Navade je zelo težko spremeniti, saj se že
biološko navadimo na določene okuse. Že fizično navado je težko spremeniti,
kaj šele, ko k njej dodamo psihične navade, družbene pritiske, omejitve okolja.«
Če torej želimo izboljšati svoje počutje, bomo to morali storiti zavestno. Spreminjanja navad se redko lahko lotimo brez začetnih težav, a ko nam to uspe,
nam bo naše telo še kako hvaležno.
• PREOBLIKOVANJE TELESA • MASAŽE •
PROTI BOLEČINSKE TERAPIJE
POPUSTI DO 88 %, ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE V SALON
Delavni čas: pon-sob. 9h do 21h
RAJSKI KOTIČEK Blatnica 14, 1236 trzin, 040 500 357
Februar 2016
37
Modre novice
Tematska priloga: Zdravje
Stres in izzivi sodobne družbe
Čeprav pogosto ne zaznavamo svojega življenja kot stresnega, pa se moramo zavedati, da nas stres spremlja na vsakem koraku. Četudi ga pogosto ne
začutimo "na prvo žogo", pa slej ko prej njegove posledice začnejo prihajati na
plan, postanemo močno izčrpani, izžeti, smo razdražljivi, površni … Sam stres
pogosto pripelje do izgorelosti, bolezni sodobnega časa. »Izgorelost je ena
od najzagonetnejših bolezni našega časa. Vse več ljudi se počuti izčrpane ali
izgorele. Nekateri imajo izgorelost za modno muho in s tem namigujejo, da
sploh ne gre za pravo bolezen, temveč da skušajo ljudje z njo opravičiti vrsto
drugih težav, si zatiskajo oči pred obstoječo depresijo ali preprosto prekrivajo
lastno lenobo,« je že leta 2010 zapisal dr. Volker Schmiedel. Meni tudi, da si
ne moremo več zatiskati oči glede dejstva, da vse več ljudi izpolnjuje glavne
kriterije izgorelosti, da še komaj zmorejo obvladovati običajne vsakodnevne
obremenitve in da živijo v pravi notranji stiski. Danes izgorelost lahko doleti
vsakogar. Različni strokovnjaki so izgorelost poimenovali drugače, a vsem je
jasno, da jo je težko izmeriti, predvsem pa se kaže v popolnoma drugačnih
oblikah kot siceršnji bolezenski znaki. A zavedati se moramo, da lahko pripelje do hudih bolezenskih situacij. »Izgorevanje poteka na različnih ravneh.
Na telesni ravni bolniki pogosto navajajo simptome, kot so težave s srcem,
prebavili, glavobol, utrujenost, pomanjkanje spolne sle, napetost v mišicah in
bolečine v hrbtu. Na mentalni ravni ljudi pogosto pestijo motnje koncentracije, težave pri odločanju, slabše prenašanje obremenitev, zmanjšana motivacija in neustvarjalnost. Pogosti spremljevalci izgorevanja pa so tudi na čustveni
ravni: nemir, živčnost, pesimizem, depresivna razpoloženja, občutek notranje
praznine, zmanjšan občutek lastne vrednosti in pomanjkanje volje,« še opozarja dr. Schmiedel. Če se vam torej pojavljajo zgoraj opisani znaki, se najbrž
že zavedate, da je čas, da poskrbite za sproščanje vašega telesa in uma.
ljiti te potrebe.
Seveda pa je prvi korak do zdravega načina življenja izkoriščanje tistega,
kar nam je dano. Običajno so konci tedna prosti, ljudje imamo na voljo tudi
dopust. A zelo pogosto se zgodi, da tudi ob koncih tedna, ki so sicer namenjeni regeneraciji, delamo. Prav tako se vse pogosteje, še posebej v menedžmentu dogaja, da tudi dopusti niso več popolni odklopi in čas za regeneracijo, saj
nenehno zvonjenje telefona in računalnik, ki ga s seboj vzamemo na morje
ali v hribe, ne omogočajo stoodstotnega odklopa. Ta pa je nujno potreben,
če želimo ponovno napolniti baterije! Pomembno je tudi, da si prav vsak dan
vzamemo uro časa zase. Lahko je to zjutraj, če radi zgodaj vstajamo, sredi dneva, če nam delovnik to dopušča, sicer pa najkasneje ob večerih. Dobro je, da
je ta čas namenjen rekreaciji in sproščanju. Zadostuje, če si vzamemo vsaj 20
minut za rekreacijo, pa naj gre za sprehod, hojo, nordijsko hojo, tek, plavanje,
kolesarjenje (tudi sobno kolo), rolanje … nekaj, kar nas sprošča, psihično in
pozitivno utrudi in razgiba naše telo fizično. Ko si po rekreaciji vzamemo čas
še za tuširanje, kaj hitro ugotovimo, da smo eno uro namenili sami sebi. Po
tej uri pa se – običajno – počutimo veliko bolje kot pred tem. Če si v našem življenju ustvarimo pozitivne vzorce in tovrstno vadbo izvajamo prav vsak dan,
bomo kaj hitro ugotovili, da smo postali od nje odvisni. A brez skrbi, to je ena
tistih redkih odvisnosti, ki je v našem življenju zaželena, saj pozitivno vpliva
na naše počutje.
Ustrezna in učinkovita higiena
Že otroke v osnovni šoli in celo v vrtcu učijo, kako pomembna je higiena. Pa
to ne pomeni le, da se vsak dan stuširamo, preoblečemo, poskrbimo, da smo
navidezno čisti, urejeni. Pomembno je, da se zavedamo, da ne glede na to, kje
Čas za sproščanje in užitek
Kupon za brezplačni bioresonančni
pregled in 3x obisk vadbe po izbiri.
Pogosto pomislimo, kako bi nam prijal trenutek ali dva, da se usedemo, si
odpočijemo. Še korak dlje, da si privoščimo obisk masažnega salona, se sproščamo. Zakaj tega ne naredimo? Če naše telo kliče po počitku, če potrebuje
sprostitev in masažo, to pomeni, da to resnično potrebujemo. Če želimo še
naprej delovati tako učinkovito kot pred tem "klicem", bomo morali zadovo-
www.zdravje-zabava.com
031 702 772
Mengeš
» Bolje je preprečiti kot
zdraviti - preprečimo
skupaj.«
Fanina Mrakič, mag. farm., Lekarna Duplica
Dežurni lekarni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016:
Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 - 12.00
Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si
Modre novice
38
Februar 2016
Tematska priloga: Zdravje
smo in kam gremo, tam nismo bili prvi, prav tako tam ne bomo zadnji. Ljudje
pogosto premalo časa namenimo umivanju rok, ki so tiste, ki se dotaknejo milijon in ene stvari, ki so se jih dotikale tudi številne druge roke. Pa naj si gre za
kljuko vhodnih vrat v pisarno, morda je to le pismo, ki vam ga je dostavil poštar,
ali pa čokolada, ki ste jo pravkar kupili v trgovini. Niste bili prvi, ki ste katero od
teh stvari vzeli v roke. Zato resnično ne pozabite na umivanje rok večkrat na dan,
boljše prevečkrat kot premalokrat, predvsem pa po vsaki dejavnosti in pred vsakim vnosom hrane v vaše telo.
Zdravja danes res ni lahko vzdrževati, če pomislimo, kaj vse moramo vložiti v
to: pripravo zdrave, uravnotežene prehrane, telesno aktivnost, čas za sprostitev
in ob tem učinkovito izvajati številne službene in druge aktivnosti, ki so nam
zapisane, ter biti dobri partnerji, starši, prijatelji. A ko potegnemo črto in ugotovimo, da smo vse stvari na strani tehtnice "za zdravje" izpolnili, nam preprost
izračun pove, da brez skrbi zase, za svoje dobro počutje in pravilno usmeritev
načina življenja, ne bi dosegali in kvalitetno izvajali niti tistega, kar moramo.
Torej? Boste poskrbeli za zdrav in uravnotežen način življenja ?
Februar 2016
39
Modre novice
WWW.OKKAMNIK-KLUB.SI
Šport
ŠD Kamnik
SREDA / 24.2.2016 / 20:00 / 4.KROG
CALCIT VOLLEYBALL
: : ACH Volley
ŠD Tivoli
SOBOTA / 12.3.2016 / 18:00 / 8.KROG
ju na Madžarskem izgubile proti ekipi Bekescsabai s 3:1 in proti Vasasu
Budimpešta s 3:0. Vtis so popravile na domačem turnirju, kjer so premagale hrvaško Mladost in madžarski Godollo, ter si s tem že zagotovile
nastop na zaključnem turnirju. Slabše pa so začele tudi v modri skupini
državnega prvenstva, saj so v Novi Gorici izgubile točko proti ekipi Go
Volley, ki bo v lovljenju Mariborčank pomenila še veliko. V drugem krogu
so v klubskem derbiju premagale Vital s 3:0. Slednje so v prvem krogu
izgubile proti Mariboru.
V drugi ligi pa odlično igrajo mlade Kamničanke. Le te so po vrsti
premagale s 3:0 Žirovnico, Novo mesto in Krim, trenutno so na visokem
četrtem mestu.
Igralke Domžal v tretji ligi so izgubile proti Ljubnem in premagale
Braslovče. Trenutno so na petem mestu.
CALCIT VOLLEYBALL
: : Nova KBM Branik
ODBOJKA
Zlati niz preprečil pot v Sibirijo
Odbojkarji Calcit Volleyballa so odlično odigrali povratno tekmo
osmine finala pokala challenge proti ukrajinski ekipi Lokomotiv Kharkiv.
Z zmago 3:0 so se na najboljši možni način maščevali za poraz v Ukrajini
s 3:1. Tako je o napredovanju v četrtfinale pokala odločal zlati niz. Tudi
tega so pred polnimi kamniškimi tribunami bolje začeli Calcitovci, ki so
si priigrali celo dve zaključni žogi za pot v 6.000 kilometrov oddaljeni
Novy Urengoy v Rusiji. Na žalost pa je prav ob koncu niza zmanjkalo tudi
nekaj sreče, zato so se zmage in napredovanja veselili Ukrajinci. Na več
sreče pa upajo Kamničani v srednjeevropski ligi. Na zadnjem turnirju so
v Dobu v Avstriji izgubili proti domačinom s 3:2 in proti ACH Volleyu s
3:0. Trenutno so sicer na tretjem mestu, vendar so odigrali že vse tekme,
tako da o njihovem nastopu na zaključnem turnirju odločajo drugi. V
državnem prvenstvu pa so v modri skupini do sedaj odigrali le tekmo
doma proti Panviti in brez težav slavili s 3:0.
Manjši spodrsljaj so si v drugi ligi privoščili igralci druge ekipe Calcita. Le ti so v predzadnjem kolu doma izgubili proti slabše uvrščenemu
Mokronogu s 3:0. Sicer pa so zabeležili same zmage proti Šoštanju, Brezovici in Logatcu in so trenutno na šestem mestu. Tretjeligaši so premagali drugo ekipo Krke ter izgubili proti Črnučam in so trenutno na
sedmem mestu.
Foto: Tine Forštnarič
KOŠARKA
Helios Sunsi na pragu polfinala
Košarkarji domžalskega Heliosa so v prvi četrtfinalni tekmi Alpe Adria
cupa v gosteh brez večjih težav premagali avstrijsko ekipo Klosterneuburga s 87: 61. Za uvrstitev v polfinale morajo Avstrijce premagati le še na domačem terenu. Tekma bo 24. februarja ob 19. uri. V domačem prvenstvu
so v derbiju izgubili proti Rogaški s 68:66. Zabeležili so zmagi proti LTH
Castings z 81:67 in Šenčurju Gorenjski gradbeni družbi s 84:79. Na lestvici
so še vedno na tretjem mestu, ki še vodi v ligo za prvaka.
Ekipa Lastovke je v zadnjih štirih krogih premagala Elektro Šoštanj s
97:58 in Hopse Polzela s 77:58, izgubila pa proti Zlatorogu Laško s 67:55
in LTH Castingsu s 77:71. Trenutno so na sedmem mestu s tremi zmagami.
Domžalčanke so v prvi ligi za zeleno mizo še drugič premagale Odejo,
ki je izstopila iz tekmovanja, izgubile pa proti Triglavu s 85:44 in Grosupljemu v zadnjem krogu s 74:52. Trenutno so na petem mestu, o višji uvrstitvi pa bo odločala tekma z Mariborom.
V tretji ligi so igralci Calcit Basketballa v zadnjih dveh krogih rednega
dela izgubili proti Medvodam in mladi ekipi Union Olimpije ter se bodo
tako v nadaljevanju prvenstva borili za 13. mesto.
KEGLJANJE
Odlične predstave Calcitovcev
Foto: Klemen Brumec
Brez osvojenega niza zaključile ligo prvakinj
Odbojkarice Calcita Ljubljane so brez osvojenega niza zaključile krstno tekmovanje v najmočnejšem evropskem tekmovanju. V zadnjem
kolu lige prvakinj so v gosteh izgubile proti poljski ekipi Atom Trefl Sopot s 3:0 in tako tekmovanje zaključile na zadnjem mestu v skupini. Tudi
v srednjeevropski ligi so nadaljevale s slabšimi predstavami in na turnir-
Modre novice
Kegljači Calcit Kamnika so odlično odprli drugi del tekmovanja v prvi
ligi. Po vrsti so premagali Enemon s 6:2, Ljubelj s 5:3, Litijo z 8:0 in Gorico s 6:2. Še naprej so zanesljivo na drugem mestu za nepremagano ekipo
kranjskega Triglava.
Dekleta pa so v prvi ligi najprej izgubila z Miklavžem s 6:2, nato pa po
vrsti premagala Ljubelj s 6:2, Impol s 6:2 in Ograjco z 8:0. Trenutno so na
sedmem mestu, sedaj pa jih čakajo težje tekme.
V tretji kakovostni ligi so Kamničani trenutno na osmem mestu. V zadnjih krogih so premagali Lokomotivo, izgubili pa proti ekipi Sij Acroni,
Proteusu in Taborski jami.
V četrti ligi je tretja kamniška ekipa trenutno peta. Zabeležili so zmago
proti Adrii ter poraze proti Slaviji, Škofji Loki in Triglavu.
40
Februar 2016
Šport
NAMIZNI TENIS
Trije zaporedni porazi Mengšanov
JUDO
Mladi kamniški judoisti s kolajnami
Igralci namiznoteniškega kluba Mengeš so v zadnjih treh krogih zabeležili tri poraze. Boljši od njih so bili igralci Maribora s 5:2, Ilirije prav tako
s 5:2 in prve ekipe Keme s 5:1. Mengšani so trenutno z desetimi točkami
na sedmem mestu.
Konec januarja so se močnega tekmovanja Perfectus cup v hrvaškem
Samoboru udeležili trije judoisti Kamnika. Nik Purnat je bil med dečki razred zase in je po štirih zmagah z ipponi zasluženo osvojil prvo mesto.
Lan Balantič je med kadeti v prvem krogu naletel na previsoko oviro, Ravenčana Kaca, a se je nato v nadaljevanju zbral in zabeležil dve zmagi z
ipponi ter tako osvojil tretje mesto. Najmlajši med Kamničani Luka Žagar
je v kategoriji mlajših dečkov prvi dve borbi zmagal, nato pa dve izgubil in
na koncu osvojil sedmo mesto med dvajsetimi tekmovalci.
Foto: JK Kamnik
BIATLON
Biatlonci čez lužo, prve točke Malijeve
Slovenski biatlonci so v zadnjih dveh tekmah tekmovali v Kanadi
in Združenih državah Amerike. Čez lužo so se odpravili brez obolelega
Faka, ki se že pripravlja na svetovno prvenstvo. V kanadskem Canmoru
je v sprintu Klemen Bauer osvojil 56. , Andreja Mali 46. in Teja Gregorin
67. mesto. V posamični mešani štafeti sta Bauer in Gregorinova osvojila
skromno 18. mesto, v klasični mešani štafeti, kjer je tekmovala tudi Malijeva, pa so osvojili 17. mesto. V ameriškem Presque Islu je v sprintu Bauer
osvojil 32. , Gregorinova 21. in Malijeva 44. mesto. V zasledovanju je Bauer
osvojil 26. , Gregorinova 36. in Malijeva 39. mesto ter s tem svoje prve točke v svetovnem pokalu v letošnjem letu.
SMUČARSKI SKOKI
Anže Lanišek šesti v Sapporu
Smučarski skakalec Anže Lanišek dopolnjuje odlične dosežke slovenskih skakalcev, ki jim seveda kraljuje letos nepremagljivi Peter Prevc. Lanišek je v Zakopanih osvojil 24. mesto, v prvi tekmi v Sapporu celo šesto
mesto, v drugi pa 15. mesto. V Oslu se je opekel v kvalifikacijah, a se takoj
oddolžil z 19. mestom v Trondheimu. Na poletih v Vikersundu je v prvi tekmi osvojil 52. mesto, v drugi tekmi pa 22. mesto, medtem ko se v nedeljo
žal ni uvrstil v finalno serijo.
ATLETIKA
Mladi kamniški atleti že na stopničkah
VATERPOLO
Kamniški vaterpolisti letos združeni s Kokro
Mladi kamniški vaterpolisti so po letih sodelovanja z ekipo iz Ljubljane
letos združili moči v članskem državnem prvenstvu s kranjsko Kokro. Potem ko so bili v prvem krogu prosti, so prvi dve tekmi igrali proti Triglavu
in Mariboru. Proti prvi združena ekipa Kokre in Kamnika ni imela veliko
možnosti in odraz tega je bil tudi končni rezultat 21:2. V drugem krogu pa
so v gosteh premagali Mariborčane s 14:12. V ligi sicer tekmuje samo pet
ekip: Triglav Kranj, Ljubljana, Maribor, Koper in Kokra.
Dobro delo z mladimi kamniškimi atleti se že kaže, saj so le ti že začeli osvajati prve kolajne na državnih prvenstvih, ki trenutno potekajo v
dvoranah.
Foto: AD Kamnik
Mladi kamniški vaterpolisti tretji na
mednarodnem turnirju v Žilini na Slovaškem
Za mladimi kamniškimi vaterpolo ekipami je prvi mesec leta 2016.
Trenutno zasedajo pri kadetih drugo mesto, pri mladincih tretje mesto,
pri dečkih četrto mesto in pri mlajših dečkih drugo mesto. Zadnji vikend
januarja je bila ekipa dečkov in deklic na turnirju v Žilini na Slovaškem. V
konkurenci osmih ekip je VD Kamnik zasedel 3. mesto. Na turnirju je sicer
slavila slovaška ekipa Prešova pred domačini. Kamničani so v boju za tretje mesto premagali nemški Georgsmarienhutte.
Na državnem prvenstvu v dvorani za starejše pionirje v Celju je Tilen
Ulčar v teku na 60m z ovirami osvojil odlično tretje mesto. V teku na 60m
so nastopili še Nika Ahlin, Bor Berlec Bračun in Luka Dacar, ki so na tekmovanju dosegli svoje najboljše osebne rezultate. V okviru mitinga za člane je nastopil tudi Jure Grkman, ki je z novim osebnim rekordom na 60m
osvojil tretje mesto.
V avstrijskem Linzu, ker v Sloveniji ni primerne atletske dvorane, pa je
potekalo državno prvenstvo Slovenije v krožnih tekih za tekače in tekačice
članskih in mladinskih kategorij. Odlični uvrstitvi sta dosegli Kamničanki Maja Šlebir in Agata Zupin. Maja Šlebir je med članicami v teku na 400
metrov osvojila tretje mesto. Drugo mesto pa je osvojila Agata Zupin v
kategoriji mladink na 400 metrov.
Cico1.
Foto: Vaterpolo klub Kamnik
Februar 2016
41
Modre novice
Mali oglasi
Brezplačni mali oglasi!
Male oglase lahko pošljete
s priloženim kuponom v
kuverti na naslov:
IR IMAGE d. o. o., Modre
novice, Medvedova 25,
1241 Kamnik, na kuverto pa
napišite še »Mali oglasi«.
Za resničnost in vsebino
objavljenih malih oglasov in
sporočil odgovarja izključno
naročnik. Uredništvo si
pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine
malih oglasov, prav tako si
pridržujemo pravico krajšanja
malih oglasov. Oglasov po
telefonu ne sprejemamo, niti
ne posredujemo naslovov
oglaševalcev!
Pišite čitljivo in razumljivo!
Pri objavi bomo upoštevali
le oglase do 10 besed.
Oglase za naslednjo številko
Modrih novic sprejemamo
do petka, 11. marca 2016, in
bodo objavljeni v reviji, ki bo
izšla 18. marca 2016. Malih
oglasov po elektronski pošti
iz objektivnih in zakonskih
razlogov ne sprejemamo
več. Posebno obvestilo:
storitvenih malih oglasov ne
objavljamo več!
NOVO ! Mali oglas
lahko oddat e tudi na
www. modre -novic e.si!
PRODAM
• Ugodno: žensko poročno obleko št. 38-40,
podarim krinolino. 041 420 536
• Dvoje nove delovne čevlje št: 42, 45. 35
evrov. 070 574 112
• Vbodno električno ročno žago Einhell
bavaria bps 500E. 65 evrov. 070 574 112
• Hišni polnilec za starejše nokie. 5 evrov.
031 496 666
• Otroški konjiček, gugalnik, zvok: rezgeta,
galop, 2-6 let, V=46cm. 031 354 984
• Električno novo neuporabljeno negovalno
posteljo ceneje prodam 051 651 012
• Balirano slamo. 040 384 187
• Avto Hyundai Getz-avtomatik, let. 2005,
prevoženih 110.000 km, ostalo po dogovoru. 01 8312 772 ali 031 201 316
• Kotni element dnevne sobe Alples-trend.
Vel. 87x86x93, redna cena 300 evrov,
moja cena 100 evrov. 01 8397 049 ali 031
292 795
• Otroško posteljnino, 6-delno, 20 evrov,
ograjo za posteljo – novo, 20 evrov,
kengurujček, 15 evrov, previjalno pralno
podlogo, 7 evrov, otroški ležalnik, 10 evrov, lupinico Maxi Cosi, 20 evrov, banjico,
10 evrov, otroško posteljico 120x60 z
jogijem, 50 evrov. 041 281 236
• Več DVD filmov in nadaljevank. 01 8313
166
• Kultivator Marko 110-motor Honda, 5,5
KM, cena po dogovoru. 040 416 757
• Bio kamin, montaža brez dimnika, brez
dima, brez pepela, brez montaže, brez
čiščenja, na Bioetanol, imam gorivo. 041
418 349
• Stihl-škropilnico-nahrbtno, ohranjeno,
120 evrov. Šivalni stroj nov Huskystar, 90
evrov, pekač za kruh, 40 evrov, masažne
blazine. 040 645 952
• Otroško prenosno posteljico, zložljivo,
s prenosno torbo, rumene barve, dim.
120x60 cm, cena 20 evrov. Lesen prenosni stolček za hranjenje otroka, zložljiv,
primeren za namestitev na navaden stol z
naslonjalom, cena 5 evrov. 070 725 686
• Ugodno dve masivni mizi 90x180 cm in
več polic. 031 359 257
• Žensko narodno nošo št. 48-50, komplet.
041 490 886
• Voziček Chicco, centrifugo Bosch 2800,
0/M- violino celinka, Mittenwald-Kloz-An.
1788. 041 952 791
• Dvodelno novo leseno belo polkno, višina
160x šir. 95 cm. 30 evrov. 031 550 771
• Sobne, različne malo rabljene luči-Pampe.
Komad 5 evrov. 040 751 604
• Po simbolični ceni fantovsko sobo, TV
Sony 73x56 cm, TV predvajalnik za kasete.
051 229 007
• Ugodno kabelski zemeljski pretvornik,
računalniško mizo, šivalni stroj Bagat v
okvari. 041 364 875 ali 01 8391 779
• Lepo ohranjen otroški voziček Peg Perego
GT3-športni del, torba za dojenčke, cena
po dogovoru. 041 826 209
• Glasbeni stolp 3Cd Philips, kot nov, 60
evrov. 041 474 360
• Ugodno črno jakno-krzno za 50 evrov, črni
plašč-krzno za 50 evrov, oboje št. 42, plus
darilo. 031 763 378
• Frezo, večjo, novo za 200 evrov; in infra
blazino po simbolični ceni. 031 438 510
• Skoraj novo zakonsko posteljo češnja
KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)
Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)
Vsebina:
•
•
•
•
•
•
•
•
180x200 in dva ortopedska jogija, komplet
100 evrov. 041 710 600
Novo omaro z ogledalom 250x220, kotno
omaro 180x55-50.55, pisalno mizo –
okroglo ogledalo, razno pohištvo, stole,
omare. 040 645 952
Flexi cevi, rdeče, rabljene 1 leto, ø 10cm:
2,4m in 3,6m; ø 11cm: 6m dolžine. 031
268 181
Potovalni kovček, nov, rjav, 60x42x22cm,
možnost razširitve za 10cm z zadrgo, cena
40 evrov. 031 268 181
Aparat za merjenje krvnega tlaka, RiesterChampion, nemški, redno umerjen, cena
45 evrov. 031 268 181
Kučmo – polhovka, zelo malo rabljeno,
obseg 57cm. 65 evrov. 031 268 181
Samostoječi električni kalorifer, rabljen
eno sezono, 15 evrov. 041 711 871
Pomivalni stroj (nerabljen), otroški
poganjalec, 2 jogija (nova), otroško košaro,
voziček, posteljo, prenosni računalnik (v
okvari). 031 313 617
Ugodno: malo rabljene letne gume Yokohama 175x65x14. 041 953 949
KUPIM
• Kupim odlikovanja, medalje, značke, bajonete, razglednice, kovance, knjige, slike,
kipce in podobno. 051 740 430
• Po simbolični ceni odkupim Pony kolo
ali zelo staro kolo moško ali žensko. 031
221 927
• Kupim manjši zamrzovalnik in video
rekorder. 041 875 378
NEPREMIČNINE
• V Črnuški gmajni, popolnoma obnovljeno
in luksuzno opremljeno dvosobno v 1.
nad. bloka, takoj vseljivo, zaradi odhoda
v tujino, zelo ugodno prodam ali oddam
ali zamenjam za morje ali Kranjsko goro.
041 371 164
• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040
554 000
• 1,5-sobno stanovanje v 1. nad. menjamo za
večje stanovanje na Groharjevi, doplačamo
15.000 evrov. 041 961 114
• V bližini Kamnika, elitna lokacija, prodam
zemljišče kot posest, cca 2000m2, za
gradnjo objekta in rejo domačih živali.
Asfalt ob zemljišču. 068 624 952
• Radomlje: takoj oddam 1,5-sobno opremljeno stanovanje, 50m2 (parkirno mesto,
vrt, terasa)
• 230 evrov. 031 350 702
• Bivalni zidan vikend v Tuhinjski dolini 20
km iz Kamnika (nekoč gostišče KEKEC)
prodam. 051 651 012
• V Kamniku (Steletova ul.) prodamo
1,5-sobno stanovanje, z nizkimi stroški,
3/3nadstropje,
• 031 248 349
• Prodam garažo v Kamniku na Kranjski
cesti, razvlažilniki super strong. 031 760
028
• Hišo, starejšo, prodam v mengeški Loki.
031 866 093
• Prodam garažni boks v zgornji etaži na Ljubljanski cesti 4E v Kamniku. 041 575 520
• Šmarješke toplice: bivalni vikend prodam
ali menjam za drugo nepremičnino. 031
843 061
• Prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje s kletjo in drvarnico za enosobno
stanovanje. Po dogovoru. 070 412 432
• Prodam zazidljivo parcelo 671m2, 8km iz
Kamnika, proti Veliki planini. 040 250 052
• V Tuhinju: Buč, 2km od Snovika, prodam
hišo v nizu treh. 041 492 690
• Blizu Janč (Ljubljana) prodam sončno
zazidljivo parcelo 2129m2. 55.000 evrov.
068 132 918
• Oddam garsonjero 31m2, 3. nad., opremljeno, centralna, KTV, parkirišče, nekadilec-
ka. 285 evrov+stroški. 051 261 661
• V Dragomlju pri Domžalah prodam
zazidljivo parcelo 1100m2. 041 634 046
• Hišo v Nožicah prodam, 200m2, parcela
600m2. Tel. 031 506 942
• V Domžalah oddam opremljeno garsonjero v bloku, nekadilcu. Vse ostalo po
dogovoru. 040 596 588
• Par srednjih let išče bivalno enoto. Možna
tudi delna pomoč po zmerni ceni, Kamnikokolica. 070 422 820
• Najamem manjši vrt ali nekaj gred za
vrtičkarsko pridelavo. 031 351 414
• V najem oddam 3 manjša stanovanja
(okolica Komende). 041 205 929
• Prodam vinograd 650m2 z zidanico.
Lokacija Talčji vrh – Črnomelj. 01 723 73 15
ali 051 836 873
• Prodam stanovanje 74m2 blizu Mercator
centra. 040 188 065
• Parcelo 680m2 s staro hišo prodam za
90.000 evrov v Loki pri Mengšu. 031 478
966
• V Domžalah, oddam takoj, opremljeno
garsonjero v centru – bloku. Nekadilci.
051 351 715
• Odam garsonjero v najem v Kamniku (Mali
grad). 040 259 295
• Oddam opremljeno oskrbovano
stanovanje, 41m2, v Kamniku zraven doma
upokojencev. 031 867 179
• Okolica Kamnika, ob asfaltni cesti prodam
parcelo 2000m2, zazidljiv del 800m2,
vsa infrastruktura je na parceli. Cena po
dogovoru. 041 711 871
PODARIM
• Podarim leseno kolo za kmečki voz,
premer 65 cm. 01 7227 908
• Podarim nakupovalni voziček. 01 8325 820
• Podarim kartuše za tiskalnik hp336, 342
(2x), canon pixma 512. 01 8394 345
• Podarim televizor gorenje. 041 364 875 ali
01 8391 779
• Podarim otroško leseno posteljo z jogijem
140/70. 041 625 770
• Podarim več stoječih macesnov in borovcev na vrtu. 051 340 588
• Podarim televizor 21 pt 166b Philips še
brezhiben. 040 392 259
• Podarim Marles kuhinjo z napo, pomivalnim koritom in pečico Gorenje 3,20m.
041 741 398
RAZNO
• Sem brezposeln in gibalno oviran. Iščem
delo v administraciji za polovični delovni
čas (4 ure). 031 496 666
• Prosim, če mi kdo podari rabljeno
starejšo diatonično harmoniko, moško
zlato verižico, rabljeno otroško trobento,
otroške punčke Barbike, hvala. 051 236
302
• Ali mi kdo podari posteljo, mere 120x200
ali 140x200. 070 778 839
• Prosim, če mi lahko podarite starejši radio
Grunding. 041 557 564
• Fant, star 37 let, slep, iz Ljubljane, sprejme
v stanovanje žensko do 40 let za pomoč
oz. skupno življenje. 05 9971 710
• Sem samska, 42 let, in iščem moškega za
resno vezo od 40 let do 47 let, poštenega,
samo z resnimi nameni, sem iz okolice
Domžal. 01 722 7310 ali 040 271 288
• Sem fant, star 47 let, in si želim spoznati
resno, odkrito in pošteno žensko, staro od
44 do 47 let, samo z resnimi nameni, brez
otrok. 030 229 743
• Vdova v zrelih letih išče resnega, vitalnega
prijatelja z avtom nad 70 let, ki ne kadi in
nima zadržkov. 051 216 464
• Brezplačen odvoz bele tehnike, akumulatorjev ter vseh kovinskih predmetov 040
780 078
Modre novice
42
Februar 2016
SUZUKI /
S-CROSS1.6DDIS 4x4 Premium 19.990 €
Jimny 1.3 AC 4x4
16.674 €
novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava,
Bluetooth povezava, USB, tempomat, …
novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs, el.
pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo volan,
2 x airbag, radio cd usb mp3, kovinska barva,…
COOPER D 3 VRATA
COOPER D 5 VRAT
11.000 €
Vitara 1.6 4WD Premium 17.700 €
Swift 1.2 Deluxe
novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, tempomat, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala,
servo volan, led dnevne luči, luči za meglo, …
novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs,
esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala,
servo volan, 7 x airbag, radio cd usb mp3, …
novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, abs,
esp, el.pomik stekel, električno nastavljiva
ogledala, radio cd, …
MINI /
20.000 €
26.372 €
rabljeno, 2014, 14.976 km, avt. klimatska
naprava, abs, esp, el. pomik stekel, led
luči, ogrevano vetrobransko steklo, usnjeni
sedeži, …
rabljeno, 2015, 9.268 km, avt. klimatska naprava, abs esp, električni paket, led prednje
luči, usnejeni športni sedeži, XL navigacija,
usnjen multifunkcijski volan, ...
318d Touring
318 d Touring
16.490 €
12.300 €
Din, GSM: 041 979 089
COOPER 3 VRAT
18.890 €
novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, abs
esp, električni paket, usnjen multifunkcijski volan,
tempomat, mini visual boost radio, bluetooth
povezava tel., ...
BMW /
11.490 €
Klemen, GSM: 051 609 013
Swift 1.2 SE
COOPER D CLUBMAN
29.800 €
novo , 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, abs
esp, električni paket, led prednje luči, usnjen multifunkcijski volan, tempomat, daljinsko odpiranje
prtljažnih vrat, ...
COOPER D COUNTRYMAN 30.050 €
novo , 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, abs
esp, električni paket, usnjen multifunkcijski
volan, tempomat, mini visual boost radio,
bluetooth povezava, ...
Robert, GSM: 051 371 251
318 d Touring
12.990 €
530 d
22.290 €
114 d
17.900 €
rabljeno, 2011, 186.058 km, avt. klimatska na- rabljeno, 2012, 178.113 km, avt. klimatska naprava, rabljeno, 2010, 160.927 km, avt. klimatska naprava, rabljeno, 2010, 166.146 km, avt. klimatska naprava, rabljeno, 2014, 28.555 km, avt. klimatska naprava,
prava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6 x abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6 x abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6 x abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6 x
ogledala, 6 airbag, radio cd usb mp3, …
airbag, radio cd usb mp3, NAVIGACIJA, …
airbag, radio cd usb mp3, XENON, NAVI, …
airbag, radio cd usb mp3, XENON, NAVI, …
airbag, radio cd usb mp3, …
BMW i /
VOLVO S60
12.990 €
rabljeno, 2011, 131.286 km, avt. klimatska
naprvava, abs, esp, elektični pomik stekel,
električno nastavljjva obledala,...
VOLVO XC60
21.990 €
rabljeno, 2011, 136.148km, avt. klimatska
naprvava, abs, esp, elektični pomik stekel,
električno nastavljjva obledala, ...
Tilen, GSM: 051 687 064
i3 BEV
31.550 €
novo, 2016, 0 km, upoštevana subvencija
5.000 €. Brezobrestno financiranje
i3 REX
39.900 €
rabljeno, 2015, 10.000 km, navigacija, LED
žarometa, hitro polnjenje, brezplačni servisi,…
Z BOGATO
i3 REX
41.200 €
novo, 2016, 0 km, domet do 300 km, subvencija
3.000 €, brezplačni servisi do 100.000 km
SERIJSKO
žE OD 14.50 OPREMO
0 EUR.
Vabljeni na
testno vožnjo!
NOVA VITARA. Živi.
Prišla je popolnoma nova VITARA. Je eno najnaprednejših vozil s štirikolesnim pogonom. Intuitivna tehnologija ALLGRIP 4WD prepozna vozno
podlago. Radarsko vodeno samodejno zaviranje (RBS) nadzira razdaljo do vozil pred vami in pomaga preprečiti trk. In ker je na voljo veliko
dodatne opreme in možnosti personalizacije vozila, si lahko sestavite povsem svojo VITARO. Suzuki VITARA. Živi.
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0 - 5,7 l/100 km in 106 - 131 g/km, emisijska stopnja: Euro6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073 - 0,0558 g/km,
trdi delci: 0,00129 g/km, število delcev: 3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz
prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih
oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko
brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Naročnik: Magyar Suzuki Zrt., Podružnica v Sloveniji.
Avto Aktiv.
Ljudje naredimo razliko.
Ljubljanska cesta 24, Trzin
Tel: 01 560 58 00
E-mail: [email protected]
www.avto-aktiv.si
Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00
odpiralni čas: pon-pet 8.00-19.00, sob 9.00-13.00.
www.avto-aktiv.si
ZA ENOSTAVNEJŠI
ZAČETEK TEDNA
SE NA PONEDELJKOVA OPRAVILA
PRIPRAVI ŽE V PETEK.
DELO VAM BO POENOSTAVILA TUDI
SI.BLAGAJNA
14,
99 €
NA MESEC
1, 2, 3 DO IZDANEGA RAČUNA!
SAMO PRI SI.BLAGAJNI:
› najenostavnejši blagajniški program,
› samodejno potrjevanje računov,
tudi ko ni internetne povezave,
› tiskalniki že od 2,62 € na mesec.
Za več informacij nas obiščite v Si.mobilovih poslovnih centrih v Ljubljani, Mariboru, Šenčurju in Novem mestu, nas pokličite na 040 40 40 20
ali nam pišite na [email protected]
Popolna pisarna
Vse cene so navedene brez DDV. Mesečna naročnina na storitev Si.blagajna se zaračuna po trenutno veljavnem ceniku. Za uporabo in storitve Si.blagajna potrebujete
ustrezno strojno opremo, ki ni zajeta v mesečno naročnino. Cene navedenih naprav veljajo do 31. 3. 2016 oz. do razprodaje zalog ob 24-mesečni vezavi na storitev. Cene
naprav so razdeljene na 24 enakih zaporednih mesečnih obrokov, od katerih stranka prvi obrok poravna ob nakupu naprave na prodajnem mestu, nato pa se obroki
mesečno prištevajo Si.mobilovemu računu. V primeru nakupa naprave na obroke se naročniku na prvem računu zaračuna Strošek odobritve obročnega nakupa naprave
v višini 1,63 €. V primeru predčasne prekinitve naročniškega razmerja je naročnik dolžan poplačati preostale obroke za naprave. Zgolj za potrebe uporabe blagajniškega
programa zadošča paket Mobilni internet 300 MEGA, ki se zaračuna dodatno po promocijski ceni 2,45 €. V primeru uporabe prenosa podatkov še za druge potrebe
priporočamo izbiro enega izmed paketov Mobilni internet, ki vsebuje večjo količino podatkov. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000.
simobil.si