informacije februar 2016

INFORMACIJE FEBRUAR 2016
Spoštovani!
Prvi mesec leta 2016 je že za nami. Upam, da ste uspešno zakoračili in bo 2016
še bolj uspešno kot 2015.
Po prednovoletnem bombandiranju z novimi predpisi se je glede na to vsaj na
našem področju malo umirilo, pripravili smo podatke za dohodnino, obračun
davka na dodano vrednost, uvedli novotarije.
Kratka informacija o novostih v letu 2016 na davčnem in računovodskem
področju:
1. REK obrazci 2016
V februarju nas čakajo spremenjeni REK obrazci pri obračunu plač za obdobje
od 1.1.2016 dalje.
V skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev
in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
(Uradni list RS, št. 111/13; v nadaljnjem besedilu: ZMEPIZ-1) pravilnik določa
vrsto, obliko in način predložitve podatkov, ki so potrebni za oblikovanje
prijave podatkov o osnovah v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic
iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sprememb teh
podatkov, in so jih delodajalci, ki so plačniki davka, dolžni za delavce v
delovnem razmerju sporočiti v obračunu davčnega odtegljaja.
Pravilniku o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu
predložitve davčnemu organu (Uradni list št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10,
109/10, 107/12 32/13, 85/13, 108/13, 22/14, 93/14, 101 /15)
Dajalci podatkov: delodajalci, plačniki davka
Za koga dajemo podatke: za prejemnike dohodkov, ki so v zavarovanje
vključeni kot delavci v delovnem razmerju
Prehodno obdobje za vlaganje prijav o osnovah za delavce: do 31.12.2016
Od 1.1.2017 preneha status delodajalcev kot zavezancev za prijavo podatkov o
osnovah.
V poljih od M01 do M10 se sporočajo podatki za oblikovanje prijave podatkov
o osnovah in sprememb teh podatkov za obdobja od 1. januarja 2016 dalje.
Stran 1
Dajalci podatkov so pravne in fizične osebe, ki imajo v skladu z določbami 32.
člena ZMEPIZ-1 dolžnost sporočanja podatkov, potrebnih za oblikovanje
prijave podatkov o osnovah, ter sprememb teh podatkov. Podatki se sporočajo
za prejemnike dohodkov – zavarovance, ki so v zavarovanje vključeni kot
delavci v delovnem razmerju (v nadaljevanju: zavarovanci).
V rubriko ure se podatki vpisujejo v celem številu, v rubriko znesek se podatki
vpišejo v eurih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja.
Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od
katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2. Spodbuda za zaposlovanje starejših delavcev v 2016
V skladu z zakonom o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD), je
delodajalec, ki v obdobju iz 4. člena tega zakona sklene pogodbo o zaposlitvi z
brezposelno osebo, starejšo od 55 let, ki je najmanj šest mesecev pred
sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za
prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov delodajalca za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno
zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za
starševsko varstvo.
Do oprostitve iz prejšnjega odstavka je upravičen delodajalec, ki:
–
zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z
brezposelno osebo iz prejšnjega odstavka ni začel postopka
odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedal pogodbe o zaposlitvi
delavcem iz poslovnih razlogov,
– pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo iz
prejšnjega odstavka ni imel blokiranega transakcijskega računa 30
ali več zaporednih dni in
– je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z
brezposelno osebo iz prejšnjega odstavka redno izplačeval plače in
plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim.
Stran 2
3. Zakon o socialno varstvenih prejemkih
S 1.1.2016 se minimalni dohodek zviša na 288,81 € (prej je znašal 271€).
4. Minimalna plača za leto 2016
Minimalna plača od 1.1.2016 dalje znaša 790,73 €. Uradni list 6/2016
5. V pripravi novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po kateri bi postopek
preventivnega prestrukturiranja lahko uporabile tudi majhne družbe. Veljala
bodo posebna pravila glede prisilne poravnave, poenostavljena prisilna
poravnava pa bo bila omejena le na mikro družbe. Novosti so predvidene tudi
glede osebnega stečaja, s katerimi naj bi med drugim izboljšali položaj upnikov
in omejili zlorabe.
6. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
Nov Zakon o javnem naročanju bo veljal od 1. aprila 2016. Uvaja veliko novosti.
Med drugim uvaja e- naročanje, prispeval naj bi k ekonomični porabi javnega
denarja in transparentnim postopkom oddaje javnih sredstev. Na novo sta
določena pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do
delavcev, in prepoved cene kot edinega kriterija izbire na nekaterih področjih,
kot recimo pri naročanju inženirskih storitev. Zakon določa izbiro ekonomsko
najugodnejše ponudbe, kar pomeni za dano ceno najvišja kakovost, ki jo mora v
skladu s svojimi pričakovanji opredeliti naročnik.
Stran 3
Zmanjšal naj bi birokratske ovire, zmanjševal stroške vročanja in uvaja enoten
obrazec za izkazovanje usposobljenosti ponudnikov v vseh državah članicah EU.
7. Spremembe ZDDV-1
Do konca prvega polletja 2016 velja ureditev na področju DDV, da se DDV ob
uvozu plača, kot da bi bil uvozna dajatev. Uvozne dajatve in DDV obračuna
carinski organ že ob uvozu, zavezanec pa lahko odbitek DDV uveljavlja šele
preko obračuna DDV. Obračun DDV mora zavezanec praviloma predložiti
davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku
davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša, FURS pa ima potem še 21
dni za izvedbo vračila DDV davčnemu zavezancu - uvozniku.
S 1.7.2016 pa bo drugače. Po novem pa bo lahko zavezanec DDV obračunal že
pri uvozu blaga preko obračuna DDV oz. na podlagi samoobdavčitve. Davčni
zavezanec DDV bo torej od uvoza blaga obračunal in ga hkrati uveljavljavljal
kot odbitek DDV v istem davčnem obračunu (v obračunu DDV ga bo prikazal
hkrati kot obveznost za plačilo DDV in na drugi strani kot vstopni DDV in s tem
dosegel, da ga ne bo treba plačati državi in kasneje spet terjati denarja od
države).
Ta določba bo sicer uveljavljena šele s 1. julijem 2016. Po mnenju vlade je
namreč toliko časa potrebnega za potrebne prilagoditve informacijskih
sistemov davčnih zavezancev in tudi finančne uprave ( in seveda za pripravo
podzakonskih aktov.
Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1, ki je objavljena v
Uradnem listu 90/2015 (velja od 1.1.2016 dalje) pa spreminja tudi člen, ki
določa višino DDV. Stopnje je začasno spremenil že ZUJF, sedanja novela
ZDDV pa dokončno uzakonja višje stopnje ZDDV – le-te torej ne bodo več le
začasni ukrep v času ekonomske krize. Splošna stopnja DDV se zvišuje z 20 na
22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka.
Stran 4
8. Slovenski računovodski standardi (2016)
V Uradnem listu so bili konec leta 2015 objavljeni Slovenski računovodski
standardi (2016), ki veljajo od 1.1.2016 dalje, torej pri vodenju poslovnih knjig
in izdelavi računovodskih izkazov za leto 2016.
V Uradnem listu št. 107 z dne 31.12.2015 je bil objavljen Enotni kontni okvir za
za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge,
nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in
invalidske organizacije.
Organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo
uporabljati 1. januarja 2016, preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se
začne po tem datumu.
9. Očetovski dopust
Od 1. januarja 2016 imajo moški pravico do 70 koledarskih dni očetovskega
dopusta. Od 20 plačanih, morajo 15 koledarskih dni izrabiti do otrokovega 6.
meseca in pet do konca 1. razreda. Ostalih 50 dni, za katere država zagotavlja
plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, pa do otrokovega
tretjega leta. Leta 2017 se bo plačani del povišal na 25 dni, neplačani pa
zmanjšal na 25 dni, od leta 2018 pa bodo imeli na voljo 30 dni očetovskega
dopusta s polnim očetovskim nadomestilom.
Očetje otrok, mlajših od treh let, ki so izrabili manj kot 50 dni neplačanega
dopusta, pa bodo lahko koristili dodatnih pet dni očetovskega dopusta, ki ga
smejo izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, vendar preden
otrok konča 1. razred osnovne šoleočetovski dopust
Po novem so do teh dodatnih petih dni upravičeni tudi vsi, ki imajo v odločbi
priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta, vendar ga niso koristili
oziroma so ga manj kot 50 dni.
10.
Zakon o davčnem postopku – novela ZDavP-2I
Nov drugi odstavek 13. člena ne vsebuje več določbe o zavezujoči naravi
navodil, objavljenih na spletni strani FURS, temveč določa, da se navodila in
Stran 5
pojasnila, ki jih izda minister, pristojen za finance oziroma predstojnik
finančne uprave, objavijo na spletnih straneh, niso pa pravni vir.
eVročanje dokumentov Finančne uprave RS
Pravnim osebam in fizičnim osebam z dejavnostjo bo Finančna uprava RS od 2.
1. 2016 dalje dokumente vročala elektronsko. Fizične osebe bodo imele glede
tega možnost izbire. Od 2. 1. 2016 dalje bo Finančna uprava RS začela pravnim
osebam in fizičnim osebam z dejavnostjo izhodne dokumente postopno pošiljati
preko portala eDavki To velja tudi za tiste fizične osebe, ki so prostovoljno
vključene v sistem eVročanje. Slednje pomeni, da so (ali še bodo) ti
posamezniki vložili pristopnico za elektronsko prejemanje dokumentov.
Podjetja in podjetnike je FURS še posebej pozvala , da za namen dodatnega
obveščanja o prejemu dokumenta preko portala eDavki sporočijo svoj
elektronski naslov. Če so elektronski naslov doslej že sporočili za namene
eOpominjanja ali eVročanja, jim ga ponovno ni treba sporočati. Finančna uprava
RS bo z 2. januarjem 2016 postopno začela svoje izhodne dokumente
elektronsko vročati preko portala eDavki. To velja za vse pravne osebe in
fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in le za tiste fizične osebe, ki so se ali
se še bodo prostovoljno vključile v sistem eVročanje z vložitvijo pristopnice za
elektronsko prejemanje dokumentov. Dokumente, za katere Finančna uprava še
nima vzpostavljenega sistema eVročanja, bodo zavezanci še nadalje prejemali
preko pošte v papirni obliki.
eVročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik v portalu eDavki prevzame
dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga ne prevzame v 15 dneh,
velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Vsi
dokumenti, ki se vročajo elektronsko, se bodo na portal eDavki vročali z
osebno vročitvijo.
Zavezanci, ki
še nimajo
urejenega dodatnega obveščanja o prejemu
dokumenta preko portala eDavki, naj čim prej uredijo podatke o prejemnikih
elektronske pošte. To je posebej koristno v tistih primerih, ko v imenu
zavezanca dostopa do eDavkov zgolj pooblaščenec, saj zavezanec v teh
primerih ne more sam prevzeti dokumenta. Zavezanci lahko za vročanje
dokumentov v eDavkih določijo pooblaščenca.
Preko obrazca na eDavkih se lahko določi:
Splošnega pooblaščenca (za vse dokumente, ki bodo zavezancu posredovani s
strani Finančne uprave RS), pooblaščenca za posamezne skupine in podskupine
davkov oziroma postopkov ter tudi za posamezno konkretno zadevo.
Stran 6
Splošno eVročanje pomeni sodoben način vročanja dokumentov zavezancem za
davek, v njihov osebni profil na informacijskem sistemu Finančne uprave
eDavki.
Vsi poslovni subjekti že uporabljajo eDavke za oddajo obračunov davkov, lahko
pa jih uporabljajo tudi za oddajo drugih dokumentov, vključno z lastnimi
dokumenti.
Zavezanci za elektronsko vročanje Zakon o davčnem postopku določa, da se
dokumenti elektronsko vročajo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom
posameznikom ter fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost.
Novela bistveno posega tudi v ureditev omejitev davčne izvršbe na dolžnikove
denarne prejemke. V prvem odstavku 160. člena se minimalni znesek, ki mora
dolžniku ostati po izvršbi, dviga s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače. Doslej
veljavni prvi odstavek je določal, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega
razmerja, z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar
tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače po
zakonu, ki ureja minimalno plačo. Z novelo se minimalni znesek, ki mora dolžniku
ostati pri izvršbi, dviga s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače.
Sprememba izhaja iz zaveze iz Socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016,
po kateri je izvršbo potrebno urediti tako, da z izvršilnim sredstvom ni možno
poseči pod minimalno plačo, zmanjšano za davke in prispevke.
Lep pozdrav,
Simona Novak, davčna svetovalka in sodelavke Fincommerce d.o.o.
V primeru dodatnih vprašanj, smo Vam na voljo na tel.št. 03
544 11 45 ali na elektronskem naslovu: [email protected]
Stran 7
STATISTIČNI PODATKI:
Podatki za obračun plač za mesec JANUAR 2015
Podatki o delovnih urah
Dejanski
Prazniki
Skupaj
Delovni dnevi
20
1
21
Število ur za obračun
(40 urni delavnik)
160
8
168
Podatki o plačah
v€
Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost
Zajamčena plača
Minimalna bruto plača
Povprečna bruto plača za NOVEMBER 2015
800,93
237,73
790,73
1.679,41
Regres
Minimalni regres po KP (v podjetjih z izgubo v preteklem poslovnem letu
najmanj v višini minimalne plače)
Regres, od katerega ni treba plačati prispevkov
v€
790,73
1.175,59
Podatki o prehrani med delom
Podatki o prehrani med delom
Minimalni znesek prehrane med delom je določen po posameznih
kolektivnih pogodbah
v€
*3,56
Dovoljeni neobdavčen znesek prehrane med delom po Uredbi vlade
6,12
*KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva
Podatki o prevozu na delo in iz dela ter o terenskem dodatku
Podatki o prevozu na delo in iz dela po Uredbi
Znesek prevoza na delo in iz dela
Kilometrina na službenem potovanju
Terenski dodatek oz. povračilo stroškov za delo na terenu
0,18 eur/km
0,37 eur/km
4,49 eur/dan
Dnevnice za službena potovanja v Sloveniji in v tujini
Dnevnice za službena potovanja
v Sloveniji
nad 12 do 24 ur
21,39 eur
nad 8 do 12 ur
10,68 eur
nad 6 do 8 ur
7,45 eur
Stran 8
Dnevnice za službena potovanja v tujini
nad 14 do 24 ur
do višine 100% dnevnice
nad 8 do 14 ur
do višine 75% dnevnice
nad 6 do 8 ur
do višine 25% dnevnice
Višina
dnevnice
Država
Zap..št.
3.
Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Latvija,
Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Srbija, Turčija,
Ukrajina
Avstrija, Danska, Finska, Francija, Italija, Liechtenstein, Luksemburg, Nemčija,
Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo Velike
Britanije
Belgija
4.
Združene države Amerike, Avstralija, Kanada
1.
2.
32 €
44 €
50 €
48 $
(Ur.l.št. 51/2012, veljajo od 7.7.2012 naprej)
Podatki o rasti cen
Konec leta smo imeli na letni in mesečni ravni deflacijo (-0,5-odstotno na letni ravni, na
mesečni pa -0,4-odstotno). K letni deflaciji so največ prispevale nižje cene naftnih
derivatov. V enem letu se je blago pocenilo za 1,0%, storitve pa so se podražile za 0,7%.
(Vir: Statistični urad RS, Indeksi življenjskih potrebščin, Slovenija, december 2015)
Zamudna obrestna mera
Od januarja do junija 2014
Od julija do decembra 2014
Od januarja do junija 2015
Od julija do decembra 2015
Od januarja do junija 2016
Letna ZOM
8,25%
8,15%
8,05 %
8,05%
8,05%
(Vir: Zakon o predpisani obrestni meri – UPB, Ur.l.št. 11/2007)
Obrestna mera za obresti na posojila med povezanimi osebami za JANUAR 2016
EUR
USD
JPY
GBP
CHF
Do vključno 1 meseca
-0,21000%
0,42250%
0,04929%
0,50600%
-0,79800%
Do vključno 3 mesecev
-0,13200%
0,61170%
0,08286%
0,59125%
-0,75600%
Do vključno 6 mesecev
-0,04100%
0,84225%
0,11929%
0,75025%
-0,68960%
0,05800%
1,16925%
0,22714%
1,06900%
-0,59360%
12 mesecev
(Vir:http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/)
Stran 9