letno poročilo rcr 2014
JAVNI ZAVOD ROKODELSKI CENTER RIBNICA – ZAVOD ZA ROKODELSTVO, MUZEJSKO IN GALERIJSKO DEJAVNOST POSLOVNO LETNO POROČILO 2014 Ribnica, februar 2015 Odgovorna oseba: Polona Rigler Grm Javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost je ustanovljen za opravljanje javne službe na področju etnologije, domače in umetnostne obrti, zgodovine, likovne in druge umetnosti – gledališče, glasba, literatura, ples, ki ohranjajo razvijajo in nadgrajujejo naravno in kulturno dediščino ter muzejsko in galerijsko dejavnost. V sestavo zavoda sodijo organizacijske enote: - Rokodelski center, Muzej Ribnica, Galerija Miklova hiša. OSNOVNI PODATKI: Javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost Skrajšano: Rokodelski center Ribnica Naslov: Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica Matična številka: 3824187000 Davčna številka: 48383791 TRR: 01304-6000000018 Delovanje Rokodelskega centra Ribnica urejajo: • • • • • • • • • • • • • • • • • • Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-l, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, U-I-35/04-11- odl. US, 53/07, U-I-276/05-11-odl. US, 56/08 in 4/10), Zakon o javnih financah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJF-UPB4), (Uradni list RS, št. 11/2011), Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 3/13), Odlok o proračunu Občine Ribnica za leto 2013 (Uradni list RS, št. 16/13), Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavr-E, 40/2012), Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list 108/09 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami do 35/2011), Zakon o javnih naročilih (Uradni list, št. 12/2013 – uradno prečiščeno besedilo), Zakon o računovodstvu (Uradni list, št. 23/1999, 30/2002 – ZJF-C, 114/2006 – ZUE), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list, št. 54/2002, 117/2002, 58/2003, 134/2003, 34/2004, 75/2004, 117/2004, 141/2004, 117/2005, 138/2006, 120/2007, 124/2008, 112/2009, Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list, št. 134/2003, 34/2004, 13/2005, 114/2006-ZUE, 138/2006, 120/2007, 112/2009, 58/2010, 97/2012), Odredba o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list, št. 54/2002, 134/2003), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10), Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 107/2001), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list, št. 43/2007), Odlok o ustanovitvi Rokodelskega centra Ribnica (Uradni list št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010), • Statut in drugi splošni akti Rokodelskega centra Ribnica. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014................................................................................. 5 1 UVOD ........................................................................................................................ 5 2 KAZALNIKI USPEŠNOSTI ZA VEČJO VKLJUČENOST JAVNOSTI NA PODROČJU MUZEJEV, GALERIJ IN ROKODELSTVA, ZBIRANJE IN DOKUMENTIRANJE GRADIVA TER VEČJE PREPOZNAVNOSTI RCR-ja ................................................................................................. 7 3 POROČILO O DELU ROKODELSTVA .............................................................................. 8 4 POROČILO MUZEJA RIBNICA..................................................................................... 19 5 POROČILO MUZEJSKA TRGOVINA ............................................................................. 29 6 LETNO POROČILO GALERIJE MIKLOVA HIŠA .............................................................. 34 7 POSEBNI DEL – POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ................................ 48 8 RAČUNOVODSKO POROČILO za leto 2014........... … … 56Napaka! Zaznamek ni definiran. ZAKLJUČEK...................................................................................................................... 82 VSEBINSKO POROČILO ZA LETO 2014 1 UVOD Na področju rednega dela so vse organizacijske enote Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost izpolnile zastavljene cilje, kot je bilo predvideno v sklopu vsebinskega in finančnega programa za leto 2014. Na področju rokodelstva smo realizirali zaposlitev strokovnega sodelavca za nedoločen čas, za pol leta je bila realizirana zaposlitev kustosa za suho robo in lončarstvo ter pol leta zaposlitev za določen čas. 21. junija 2014 se je direktorica zavoda Polona Rigler Grm vrnila z bolniške odsotnosti, zato so se naloge zaposlenih na področju zavoda vrnila na stare tirnice. Od tega datuma naprej pa je bila do konca leta bolniško odsotna muzejska delavka Vasja Pavlin. Za čas bolniške odsotnosti se ni zaposlilo nikogar. Realizirali smo drugi del revizije, predvidene za leto 2014, ki se je navezovala na porabo sredstev, vključno s plačami in izvajanjem javnih naročil. Na vseh enotah smo vsebinsko zaključili program Leader. V letu 2014 smo projektno vključeni v projekt Erazmus+ kot partnerji nosilcev iz Slovaške. Na Ministrstvo za kulturo smo vložili zahtevo za razširitev območne pristojnosti izvajanja javne službe za področje zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije. Ministrstvo za kulturo je glede na našo zahtevo izdalo poziv občinam Dobrepolje, Velike, Lašče Sodražica in Loški Potok, naj župani izdajo soglasje. V povezavi s to vsebino smo imeli kar nekaj pojasnjevalnih sestankov in dogovarjanj. Omenjene občine morajo poslati na MK soglasje do konca februarja 2015. Na področju turizma smo v letu 2014 nadaljevali sodelovanje iz leta 2012 in 2013 v projektu Regionalna destinacijska organizacija (RDO) z Razvojnim centrom Novo mesto. Začelo se je povezovanje turizma med občinami Ribnica, Loški Potok in Sodražica. Na srečanjih z župani smo poslancem pripravili osnovna izhodišča, ki se bodo nadgrajevala. Rezultat dobrega dela v preteklosti se kaže v povečanem obisku in zanimanju za našo dejavnost, vsekakor pa k temu prispeva tudi načrtna promocija. Promocija je bila preko radijskih in televizijskih objav, spletne objave, socialnih omrežij, udeležb na sejmih. Poslali smo promocijsko gradivo vsem osnovnim šolam po Sloveniji. V tej povezavi se je povečalo število osnovnih šol, ki so pri nas izvedle tehniški dan. Z jumbo plakatom na obvoznici od junija do avgusta smo želeli opozoriti nase vse, ki se vozijo v smeri proti Kočevju, tako turiste, naključne obiskovalce kot tudi domačine. Leta 2014 je Rokodelski center Ribnica (v nadaljevanju RCR) in njegove organizacijske enote obiskalo 23.886 oseb, tu niso šteti obiskovalci likovne šole in udeleženci predavanj likovne šole ter obiskovalci trgovine, da ne bi prihajalo do dvojnega štetja obiskovalcev RCR-ja. Spletni podatki zaradi spremembe evidentiranja obiskovalcev (piškotki) niso več primerljivi niti verodostojni. Najodmevnejši projekti: • • • • • • • • • • Pripravili smo vsa strokovna izhodišča za vpis suhe robe v register žive dediščine. Gostovanje muzejskih razstav je bilo v Pokrajinskem muzeju Maribor z razstavo krošnjarstvo. Razstava krošnjarstvo gostuje v Ameriki. Razstava Janko Trošt pa v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Aktivno smo vključeni v projekt Podonavje. Pri nas je bila tudi mednarodna konferenca Podonavske regije. Služba za premično dediščino je pri nas izvedla vseslovensko izobraževanje za mlade direktorje muzeja. Pridobili in uredili smo nove depojske prostore. Prvič je bila v okviru te vsebine postavljena razstava iz muzejskih zbirk. Kot partner smo sodelovali pri Bienalu industrijskega oblikovanja (BIO50) z Arhitekturnim muzejem Ljubljana. Galerijske razstav Andreja Trobentarja, Jožeta Cente, Franceta Miheliča, Milana Miheliča. Razstava Andreja Trobentarja je pomembna tudi zaradi medobčinskega sodelovanja treh občin (Ribnica, Velike Lašče, Kočevje). Donacija Lojzeta Gostiše – Ribniški ciklus; France Mihelič II. del. Izvedba 4. izbora kraljice suhe robe, decembrske prireditve. Uspešen zaključek likovne, pletarske in lončarske šole. Zavod je sodeloval kot partner pri različnih EU projektih: • • EKO 365 + Erazmus +, kjer smo partnerji nosilcev iz Slovaške Z Občino Ribnica smo sklenili tri dodatne pogodbe za izvajanje projektov, ki smo jih tudi uspešno izvedli: • • • Sejem – Senigallia Vesele počitnice Ribniška dolina – čista in urejena 2 KAZALNIKI USPEŠNOSTI ZA VEČJO VKLJUČENOST JAVNOSTI NA PODROČJU MUZEJEV, GALERIJ IN ROKODELSTVA, ZBIRANJE IN DOKUMENTIRANJE GRADIVA TER VEČJE PREPOZNAVNOSTI RCRja ROKODELSTVO Predvideno 2014 Realizirano 2014 5 10 9.000 10.405 ŠTEVILO DELAVNIC ZA ODRASLE IN OTROKE 18 28 PLETARSKA IN LONČARSKA ŠOLA ŠTEVILO UDELEŽENCEV 30 57 ŠTEVILO TEČAJEV 3 2 MUZEJ RIBNICA Predvideno 2014 Realizirano 2014 3 19 ŠTEVILO OBISKOVALCEV 7.000 7.234 ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA 1.000 1.558 Predvideno 2014 Realizirano 2014 10 20 2.000 6.247 ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA 500 768 LIKOVNA ŠOLA - ŠTEVILO UDELEŽENCEV 80 55 PRIREDITVE ŠTEVILO OBISKOVALCEV PRIREDITVE GALERIJA MIKLOVA HIŠA PRIREDITVE ŠTEVILO OBISKOVALCEV Predvideno 2014 Realizirano 2014 ŠTEVILO KUPCEV 1.500 2.123 ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV 5.000 8.034 25.000 € 34.051 € 50 98 MUZEJSKA TRGOVINA PROMET SPLETNA TRGOVINA - KUPCI Število obiskovalcev je bilo na vseh enotah višje od predvidenega. Več je bilo tudi realiziranih prireditev kot predvidenih, več je bilo obdelanih enot gradiva. Manj je bilo le število udeležencev likovne šole in število tečajev rokodelstva. V Muzejski trgovini je bilo več kupcev, prodanih artiklov, spletnih kupcev 3 POROČILO O DELU ROKODELSTVA 3.1 KAZALNIKI USPEŠNOSTI ROKODELSTVO PRIREDITVE ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŠTEVILO IZVEDENIH DELAVNIC ZA OTROKE IN ODRASLE PLETARSKA IN LONČARSKA ŠOLA ŠTEVILO UDELEŽENCEV ŠTEVILO IZVEDENIH TEČAJEV 2012 2013 2014 10 8 10 12.893 13.153 10.405 25 24 28 49 57 57 1 3 2 3.2 TEČAJI - Tečaj kvačkanja: v januarju smo zaključili 30 urni tečaj kvačkanja (17 udeleženk), - tečaj konservatorstva in restavratorstva (6-urni tečaj) začetek v februarju, zaradi velikega števila prijav smo tečaj izvajali v treh skupinah (31 udeležencev v 3 skupinah), - tečaj zobotrebčarstva, ki smo ga razpisali novembra, zaradi premalo prijav nismo izvajali 3.3 DELAVNICE za odrasle in otroke Namenjene predvsem aktivnemu preživljanju prostega časa. - Od 17. februarja do 21. februarja POČITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE (od 10 do 20 otrok na posamezni dan), 11. marec: delavnica Gregorčki (18 otrok), razpisanih velikonočni delavnic za otroke in odrasle nismo izvajali zaradi premalo prijav, počitniške delavnice Vesele počitnice (avgust): 9 delavnic, na katerih je bilo vsak dan prisotnih od 35 do 50 otrok, oktober: krompirjeve počitnice za otroke (izdelovanje lesenih ptičjih krmilnic, izdelovanje čarovnic iz ličja, izdelovanje lesenih igrač, oblikovanje gline), november: delavnica izdelovanja adventnih sveč za odrasle (9 udeležencev), december: delavnica polstenja volne za odrasle (15 udeležencev), - december: brezplačne delavnice za Vrtec Ribnica in Dom starejših občanov v sklopu decembrske prireditve (izdelovanje novoletnih okraskov iz ličja in srobota). 3.4 PEDAGOŠKI PROGRAMI Pletarska in lončarska šola, sta potekali od oktobra 2013 do konec marca 2014. Pletarsko šolo je zaključilo 35 udeležencev, lončarsko pa 20. V pletarsko šolo je bilo vključenih 8 mentorjev, v lončarsko pa 6. Oktobra 2014 smo začeli z novim »šolskim letom«, ki bo trajalo do marca 2015. V 1. letnik pletarske šole se je vpisalo 13 slušateljev, v 1. letnik lončarske šole pa 22. Tako zdaj obiskuje pletarsko šolo 24 udeležencev, lončarsko pa 33. Poleg treh letnikov pa izvajamo tudi projektni letnik pletarske šole (udeleženci, ki so zaključili prve tri letnike pletarske šole). Od oktobra do decembra smo izvedli dve delavnici, in sicer izdelovanje omela iz ličja in pletenje peharja iz slame. V pletarski šoli smo v letu 2014 sodelovali z naslednjimi mentorji: Jože Belaj - pletenje iz leskovih viter, Franc Žuk - pletenje iz leskovih viter, Janko Marinč pletenje iz leskovih viter, Danica Benčina - pletenje iz vrbovega šibja, Vilim Bitorajc - pletenje iz leskovih viter, Albina Perušek - pletenje iz ličja, Kristina Adamič - pletenje iz ličja, Jani Jakob - pletenje iz slame, Ivan Veselič - pletenje iz ržene slame, Janez Mesarič - industrijsko oblikovanje. V lončarski šoli smo v letu 2014 sodelovali z naslednjimi mentorji: Brigita Mestek - ročno oblikovanje iz gline, centriranje, Janez Bojc - oblikovanje gline na lončarskem vretenu, Janez Pogorelec - oblikovanje gline na lončarskem vretenu, Jakob Nosan - izdelovanje kalupov in odlivanje izdelka, Slavica Cvetek - poslikava keramike Majolika. Tehniški dnevi V letu 2014 smo izvedli 21 tehniških dni, v katere je bilo vključenih 670 otrok. Šole se največkrat odločajo za naslednje dejavnosti tehniških dni: - - ročno oblikovanje iz gline (mentorici Andreja Bojc, Barbara Koblar), izdelovanje lesenih miniatur (vodnjak z vretenom, štirna na vago, katapult, mlinsko vodno kolo, ročni voziček, vlak, stegnjeni kozolec …), (mentorja Igor Sever, Sever starejši), pletenje košaric iz vrbovega šibja (mentorica Danica Benčina), sestavljanje lesenih peresnic in ožiganje na njih (mentorica Tina Haler), sestavljanje lesenih mobilov - viseča riba (mentorica Barbara Koblar), izdelovanje figuric iz ličja (mentorici Tina Haler, Barbara Koblar). Delavnice kombiniramo z Muzejem Ribnica z ogledom razstav v ribniškem gradu in Rokodelskem centru. V mesecu juniju smo na vse OŠ poslali zgibanke s predstavitvijo izvajanja tehniških dni v Rokodelskem centru in Muzeju Ribnica. Projektni dnevi Izvedli smo 2 projektna dneva, v katera je bilo vključenih 80 dijakov. Osnovni program projektnega dne za srednje šole vključuje ogled proizvodnje v podjetjih Inles in Riko hiše, nato pa sledijo demonstracije tradicionalnih ribniških obrti v Rokodelskem centru. Kulturni dan Kulturni dan za OŠ Ribnica (3 razredi, ki krožijo med 4 dejavnostmi: lončarska delavnica v RC, delavnica v Kreativnem parku, ogled razstave Živeti z gozdom, ogled Škrabčeve domačije). Podjetništvo S Srednjo ekonomsko šolo Kočevje smo se povezali v programu Podjetništvo. V mesecu oktobru sta bili dva dni lončarski delavnici, kjer so dijaki izdelali predmete za nadaljnjo prodajo. DEMONSTRACIJE, VODENJE SKUPIN aktivnost skupine št. obiskovalcev 33 tehniški dnevi dogodki rokodelstvo/RCR Poročilo o obiskovalcih v Rokodelskem centru 2014 otroške delavnice, tečaji za najem dvorane druge delavnice odrasle/šole obiskovalci januar št. skupin 2 februar / / / / 1/2 120/250 5 350 5 80 3 68 71 71 marec 2 89 3 108 1/3 50/85 7 202 1 18 3 68 96 82 april 8 234 / / 3/6 115/240 8 360 / / 1 10 107 81 5 maj 15 554 4 144 0/2 0/115 / / / / 93 92 9 junij 13 466 1 20 0/2 0/58 1 40 / / / / 87 41 35 julij 3 109 / / 0/0 0/0 2 90 / / / / 106 88 58 avgust / / / / 0/1 0/134 / / 9 282 / / 89 78 39 september 8 192 / / 1/0 1500 2 70 1 25 / / 79 76 31 oktober 11 301 4 105 2/3 80/110 2 115 5 89 2 57 47 38 13 november december 2 4 91 88 9 / 293 / 0/0 1/2 / 200/270 5 6 290 300 4 3 30 38 2 2 57 57 42 71 13 23 4 / skupaj 68 2157 21 670 10/23 2125/2872 39 1847 28 562 16 388 945 766 198 mesec število / učenci / število 1/2 obiskovalci 60/110 število 1 obiskovalci 30 število / udeleženci / število 3 udeleženci 71 domačini 121 Slovenci 83 tujci 4 Skupaj obiskovalci: 10.405 Tabela obrazložitev: Število dogodkov ½ pomeni 1 dogodek na rokodelstvu od 2 dogodkov celotnega zavoda, prav tako pri obiskovalcih 60/110, 60 obiskovalcev na dogodkih rokodelstva od vseh obiskovalcev na dogodkih. ŠOLE (januar, februar, marec): - pletarska šola (1 x tedensko, 3 letniki): 36 udeležencev, lončarska šola (1 x tedensko, 3 letniki): 20 udeležencev. ŠOLE (oktober, november, december): - pletarska šola (1 x tedensko, 3 letniki + projektni letnik): 24 udeležencev + 15 udeležencev projektni letnik, lončarska šola (1x tedensko, 3 letniki): 33 udeležencev. Udeležence obeh šol in tečajnike beležimo kot obiskovalce enkrat mesečno, čeprav pridejo v Rokodelski center 4x na mesec. TEČAJI: - Tečaj kvačkanja (januar): 17 udeleženk; tečaj konservatorstva in restavratorstva (februar, marec, april): 3 skupine, v vsaki skupini po 10-12 udeležencev. V delavnici Rokodelskega centra smo za skupine prikazovali naslednje panoge: - obodarstvo (Metod Jaklič in Alojz Adamič), podnarstvo (Jože Belaj, Franc Žuk), pletarstvo (Danica Benčina, Franc Žuk in Jože Belaj), strugarstvo (Anton Govže, Silvo Košmrlj), posodarstvo (Rudolf Indihar, Franc Jaklič), lončarstvo (Janez Bojc, Anton Nosan, Mateja Lesar), zobotrebčarstvo (ga. Indihar, Dušanka Češarek). V letu 2014 smo zabeležili 89 skupin obiskovalcev, kar zajema 2827 obiskovalcev, od tega 21 tehniških dni (670 učencev). Poleg napovedanih skupin pa Rokodelski center obišče tudi veliko posameznikov, 945 krajanov, 766 Slovencev, 198 tujcev, ki prihajajo predvsem iz Italije, Nemčije, Francije, Hrvaške, izseljenci. Vse napovedane skupine imajo podoben program, ki vključuje ogled razstav v Rokodelskem centru, prikaz izdelovanja vsaj dveh ali treh panog ter čas za nakupe v Muzejski trgovini. Dopolnitev lončarske delavnice Ob koncu leta 2014 smo lončarsko delavnico opremili z dodatnimi policami na kolesih in dodatki – podaljški pri treh mizah. IZVAJANJE PROJEKTA LEADER – ZAPISANA DEDIŠČINA IN ROKODELSKA USTVARJALNOST: V letošnjem letu smo pripravili zahtevek za izplačilo 2. faze projekta LEADER – zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost (ZDRU), v katerega sta bili vključeni pletarska in lončarska šola (2013), sodelovanje na sejmu doma in v tujini ter izid kataloga Suha roba in lončarstvo. 3.5 PROJEKTI IN DOGODKI: Izdaja in predstavitev kataloga Suha roba in lončarstvo V okviru projekta Leader Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost smo v letu 2013 zbrali, fotografirali, opisali in uredili muzejske predmete in sodobne izdelke suhe robe in lončarstva za katalog, ki je izšel v januarju. Katalog je opremljen s strokovnimi članki, preveden je tudi v angleščino, nemščino in italijanščino. 18. februarja 2014 je potekala predstavitev kataloga, kamor so bili povabljeni sodelujoči avtorji strokovnih člankov: prof. dr. Janez Bogataj, mag. Mirko Perušek, dr. Tadeja Primožič, Polona Rigler Grm, mag. Marina Gradišnik, Tina Zajc, oblikovalec Gašper Premože in prevajalka Neža Tanko. Predstavitev je vodila novinarka Nadja Zobec. Pred predstavitvijo je potekala tudi novinarska konferenca. Projekt: Postanimo skrbniki visokih gred: postavitev in zasaditev visokih gred za Rokodelskim centrom Ribnica 14 Rokodelski center Ribnica in Eko 365+ sta se letos pridružila različnim organizacijam, ki po celem svetu praznujejo dan zemlje, 22. aprila. Na ta dan smo v sodelovanju z Vrtcem Ribnica, Domom starejših občanov Ribnica in CUDV Draga, Enota VDC Ribnica, ki bodo postali »skrbniki visokih gred« na dvorišču Rokodelskega centra, postavljali visoke grede. S postavitvijo visokih gred na dvorišču Rokodelskega centra smo želeli polepšati okolico, obenem pa pokazati, da lahko na nerodovitnem delu zemlje na naraven način uspešno gojimo zelenjavo, zelišča in cvetlice. V okviru projekta so v dopoldanskem času potekali trije dogodki: • • • 22. april: postavitev ogrodja visokih gred, 8. maj: napolnitev visokih gred, 14. maj: zasaditev visokih gred. Zaključek pletarske in lončarske šole s podelitvijo diplom ter postavitev razstave izdelkov obeh šol Ob zaključku obeh šol smo pripravili podelitev diplom za vseh 56 udeležencev in odprtje razstave lončarskih in pletarskih izdelkov, ki so jih naredili tekom leta. Razstava je trajala od 15. aprila do 12. maja. Sodelovanje z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (Bienale industrijskega oblikovanja BIO 50 Rokodelski center Ribnica je sodeloval z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v projektu BIO 50, v sklopu Skrite obrti. Bili smo koordinator med domačimi rokodelci in oblikovalkami iz Ljubljane, Oloop design in oblikovalcema iz Italije, Zaven. Z druženjem med temi oblikovalci in rokodelci je prišlo do novih izdelkov, novih idej, novega sodelovanja … Oblikovalci so izdelovalce/rokodelce obiskali večkrat na domu ali v Rokodelskem centru. Projekt smo zaključili s skupnim piknikom na travi. Plod sodelovanja pa je bil tudi film o dveh naših rokodelcih (B. Koblar in R. Indihar) z naslovom Community of Making. Izdelki, ki so nastali v sklopu BIO 50 so bili na ogled do začetka decembra v Moderni galeriji v Ljubljani. Akcija Ribniška dolina - čista in urejena 2014 je potekala nekoliko drugače, kot pretekla leta. Ker na razpis ni prišla nobena prijava, smo se odločili, da po bazi udeležencev preteklih let pošljemo vabilo na ekskurzijo v Arboretum Volčji Potok. Ekskurzijo smo organizirali 4. oktobra, v arboretumu smo se dogovorili za predavanje o negi trajnic ter za voden ogled. Prijavilo se je 48 občanov. Kraljica suhe robe 15 Na dan ribniškega semnja smo v Rokodelskem centru pripravili 4. tekmovanje za Kraljico suhe robe in nagradno igro, kjer so obiskovalci ugibali, koliko gramov stržine je v košari. Za izbor Kraljice suhe robe so se prijavile 4 kandidatke, ki so se potegovale v treh nalogah: ugibanju suhe robe, sestavljanje deže in prodajanju suhe robe. Vmesno dogajanje pa je popestril kantavtor Roman Zupančič. Letos smo dali prvič sešiti obleko za kraljico, ki jo je v povorki nosila lanskoletna kraljica. Obleka se v celoti s krono in lento preda zmagovalki za protokolarne namene. Dogodek je privabil približno 300 obiskovalcev, ki pa so si obenem ogledali tudi Rokodelski center. Na dvorišču Rokodelskega centra pa so se predstavljali rokodelci s Slovaške in Srbije, rokodelsko delavnico pa so napolnili slušatelji pletarske in lončarske šole, ki so predstavljali delovanje obeh šol. Razstava Vezi 21. oktobra smo odprli razstavo slovenskega unikatnega oblikovanja v lesu - Vezi, na kateri so bili predstavljeni unikatni izdelki iz lesa desetih avtorjev ali avtorskih skupin. Razstava je bila gostujoča, saj je bila pred tem postavljena v Trstu, pri nas pa z dodanimi 3 avtorji. Razstavo so kurirali Primož Fijavž, Martina Malešič, Anja Planišček. Sodelovanje s Centri DUO - - - S centrom DUO Veržej smo bili dogovorjeni za gostujočo razstavo o sodobni produkciji suhe robe. V šestih vitrinah smo predstavili reprezentančne izdelke po panogah suhe robe. Razstavo je dopolnjevala zgibanka Suha roba z dediščino v sodobnost, kar je bil tudi naslov razstave. Odprtje je potekalo v okviru Miholovega sejma, kjer smo se predstavili tudi z Muzejsko trgovino, razstava pa je bila na ogled do 18. novembra 2014. Sodelovanje z Rokodelskim centrom Škofja Loka: na decembrski prireditvi sta se dva rokodelca udeležila našega božično-novoletnega sejma, poleg tega pa smo izvajali tudi delavnico polstenja volne pod mentorstvom njihove rokodelke. Vzpostavitev Konzorcija Rokodelskih centrov, v katerem je zaenkrat vključenih 9 Rokodelskih centrov ali centrov DUO. Božično - novoletni rokodelski sejem in Decembrski pravljični svet Na rokodelski sejem se je tokrat prijavilo 11 rokodelcev iz cele Slovenije, ki so po večini imeli Art&Craft certifikat. Stojnice so bile na dvorišču Rokodelskega centra od 10. do 19. ure. Program za otroke smo ob 16.30 uri pričeli v dvorani, kjer so bile decembrske pripovedi za otroke, ob 17.30 uri pa je bila na dvorišču Rokodelskega centra animacija Pike Flike s prihodom dedka Mraza. Prireditve se je udeležilo približno 150 ljudi. Izvajanje predprazničnih delavnic v Ljubljani na Kongresnem trgu – Čarobni gozd Delavnice za otroke so potekale na Kongresnem trgu, v času od 6. do 24. decembra 2014. Z Rokodelskim centrom smo v tem času izvedli 7 delavnic oblikovanja novoletnih okraskov iz ličja 16 in srobota. Mentorici sta bili Barbara Koblar in Tina Haler, v času njene odsotnosti pa jo je nadomeščala Dušanka Češarek. 3.6 PROMOCIJA ZAVODA Za večjo prepoznavnost Rokodelskega centra smo oglaševali v lokalnem in tudi v slovenskem okolju preko tiskanih in spletnih medijev, radiev in televizije ter na sejmih. • Priprava jumbo plakata, ki je visel od konca maja in do sredine avgusta 2014 na Rudniku v Ljubljani. • Tiskani mediji: - dva prispevka v reviji Eko dežela, - prispevek o rokodelstvu v Rokodelskem centru v prilogi Dela, Borza dela: Dediščina, ki mora s časom naprej (marec 2014), - prispevek v Delu o razstavi pletarskih in lončarskih izdelkov: Šola za hobi in tradicijo (april 2014), - prispevek v Financah: Krošnjarjenje je zamenjala spletna trgovina (avgust 2014), - prispevek v Delu: Unikatno z lesom v Ribnici (oktober 2014), - prispevek v Dolenjskem listu: Ribnica spet v znamenju suhe robe (september 2014), • mesečno pisanje prispevkov v lokalnem časopisu Rešeto. Spletna stran*: obveščanje o dogajanju na naši spletni strani. * Od meseca junija 2013 so na spletni strani prisotni piškotki, kar pomeni, da obiskovalci, ki se ne strinjajo s piškotki, ne beležijo svojih obiskov na spletni strani, zato težko govorimo o številu obiskovalcev. • Družabna omrežja: Facebook Obveščanje javnosti prek strani Facebook o dogodkih in vsakodnevnem dogajanju: 777 ljudem je všeč profil Rokodelskega centra Ribnica (RC Ribnica). • • Objave prek elektronske pošte: pošiljanje obvestil o dogodkih prek elektronske pošte. Baza ljudi se iz meseca v mesec povečuje. Objave RTV Slovenija: - oddaja Alpe Donava Jadran (december 2014), - oddaja Platforma (prispevek o sodelovanju na BIO 50 (november 2014), • Prispevek na MMC-ju: Ribnica, kraljestvo suhe robe: Domači rokodelci ohranjajo večstoletno tradicijo (september), 17 • Objave na lokalnih TV postajah: R-kanal in TV Kočevje, • Objave na radiu : Radio Univox, Radio 1, javljanje v živo Na lepše z radiem Si, prispevki na Radio Sora. • Sodelovanje na različnih sejmih/dogodkih: - sejem Turizem in prosti čas –sejem Alpe Adria (januar 2014), - sejem Green v Gornji Radgoni (april 2014), - sejem na Slovaškem - Pieštany - sodelovanje s Slovaki (15. 5. -19. 5.), - trški dan v Velikih Laščah (na teren smo poslali 3 naše rokodelce z našim promocijskim materialom) - (7. 6. 2014), - sejem Agra v Gornji Radgoni (26. 8. 2014), - sodelovanje na Fižolovem dnevu (vodič, zobotrebčarka Dušanka Češarek) (30.8.2014), - predstavitev pred Drugo violino v Ljubljani: Z roko v roki do lepšega jutri (15.9.2014), - predstavitev v Ljubljani na Festivalu ljubljanskega in slovenskega podeželja (4.10.2014). Enota rokodelstvo delno skrbi tudi za promocijo drugih enot: upravlja s spletno stranjo, nalaga novice, dogodke, akcije na spletni trgovini, komunicira z mediji in pošilja obvestila po bazah elektronske pošte. 3.7 IZOBRAŽEVANJE, SODELOVANJE PRI PROJEKTIH - Predstavitev dveh diplomskih nalog, ki se nanašata na ribniško območje (Eko suhorobarska pot za vedoželjne, Idejna zasnova hotela v Ribnici), sodelovanje z drugimi Rokodelskimi centri iz Slovenije, s katerimi smo ustanovili konzorcij Rokodelskih centrov, prijava projekta Erasmus+, partnerstvo pri projektu Erasmus+ s Slovaki, organizacija Ludove Remesla, sodelovanje pri projektu 365+ (Kreativni laboratorij Ribnica), predstavitev Rokodelskega centra na kariernem sejmu v Kočevju. IDEJNA PRIPRAVA KONCEPTA ZA RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE Priprava koncepta za razvoj blagovne znamke, ki jo bomo začeli razvijati v letu 2015. 18 4 POROČILO MUZEJA RIBNICA 4.1 PROJEKTI 4.1.1 Iz zbirke muzeja Ribnica Razstava in spremljevalni program Otvoritev razstave 18. decembra 2014 Prvič v zgodovini muzeja so na ogled predstavljeni predmeti, ki jih hranimo v depojih. Razstava je zastavljena kot večletni projekt. Za prvič smo izbrali predmete iz zbirke Miklovih, komplete za pitje kave, del zbirke suha roba in lončarstvo, kjer smo izpostavili predmete, ki so redko videni in manj znani. Predstavljen je tudi del Šmalceve zbirke, s poudarekom na predmetih vezanih na dr. Matevža Šmalca, prvega tajnika slovenske univerze. Na razstavi pa je predstavljena tudi restavrirana pisalna miza trgovca Kluna (Bukovčana), ki predstavlja zanimiv historičen kos pohištva, značilen za konec 19. stoletja. Vsi predmeti na razstavi imajo za sabo močno zgodbo, ki je predstavljena na spremljajočih tekstih. V sklopu razstave je bilo predstavljeno 27 muzejskih predmetov. Ob razstavi smo pripravili tudi katalog predmetov s spremnimi besedili in drobno brošuro Matevž Šmalc - Moj stric. Spomine na strica je zbrala za to priliko njegova nečakinja Tatjana Angerer. Vsebinsko razstava poleg predstavljenih predmetov pripoveduje tudi zgodbo o vlogi in delu muzeja. Razstavo spremljajo karikature, risbe, ki kustosa, kot “glavnega igralca” muzeja predstavljajo v vseh njegovih vlogah. Delavnico Mladi kustos smo izvedli z 9. razredi Osnovne šole Ribnica že ob pripravah na razstavo. Učenci so spoznali delo v muzeju preko spoznavanja muzejske dokumentacije, do praktičnih vaj, kako potekajo priprave na razstavo. Pripravljeni so programi za različne starostne skupine, realizacija do konca marca 2015. 4.1.2 Živeti z gozdom Razstava in spremljevalni program Pokrajinski muzej Kočevje je leta 2010 pripravil razstavo Živeti z gozdom, za katero je leta 2011 prejel tudi častitljivo Valvasorjevo priznanje. Že od priprave razstave smo se pogovarjali o možnostih postavitve vsaj dela razstave tudi v našem muzeju, saj sta les in gozd zagotovo pomembna elementa, ki nas med seboj neločljivo povezujeta. Razstava je namreč obsegala prostor Gozdnega gospodarstva Kočevje, kamor pa spada tudi območje delovanja ribniškega muzeja. Poleg tega pa je območje, bogato z gozdovi, omogočilo razvoj tako suhorobarstva kot tudi močne lesno predelovalne industrije na Ribniškem. Gostujoča razstava Pokrajinskega muzeja Kočevje je bila postavljena v Ribnici s pomočjo domačinov in Gozdnega gospodarstva Kočevje. Vendar ni šlo le za prestavitev razstave temveč smo razstavo še dodatno obogatili z vsebinami, ki so neposredno povezane z Ribniško dolino: živalstvo, rastlinstvo in žagarstvo na Ribniškem ter družini Rudež in Kosler. Tem temam smo namenili tudi samostojne panoje. Ob 19 razstavi smo se povezali z ribniško OŠ in Vrtcem Ribnica za izvajanje pedagoških programov in učnih ur. Pri razstavi smo sodelovali med muzejsko: Pokrajinski muzej Kočevje in Narodni muzej Slovenije ter z Zavodom za gozdove, OE Kočevje. Poleg pedagoških programov za različne starostne skupine, preko katerih so lahko spoznavali prebivalce in rastlinje gozda ter kako se v gozdu obnašamo, smo ob razstavi pripravili tudi dodatne vsebine, npr. poletna muzejska noč je v Ribnici potekala pod okriljem gozdne vile. Otroci so poletno noč preživeli in prespali v gozdu. V slopu tega programa se je otrokom približal gozd kot varen prostor bivanja, če spoštujemo naravo in življenje. 4.1.3 Etnološki raziskovalni tabor Muzej Ribnica namerava v bodoče popisati obstoječo stavbno dediščino na svojem območju delovanja. Tak popis do sedaj še ni bil izveden. Lokacija popisa je bila skrbno izbrana, saj gre za del Slemen, ki se nahajajo na severu ribniške občine. Oblika naselij, vaška jedra in sama stavbna dediščina je dobro ohranjena, ljudski spomin živ, kar bo vse pripomoglo k lažjemu in boljšemu popisu. K projektu se bo aktivno pritegnilo Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; ter Zavod za kulturno dediščino/ OE Novo mesto. Tabor se je odvijal 16.-18.10.2014. V tem času se je izvedel popis stavbne dediščine na območju Občine Ribnica – vasi: Hojče, Gašpinovo, Pusti Hrib, Maršiči, Praproče, Rigelj, Hojče, Graben, Hudi Konec, Preska, Sinovica, Ortnek. Tabor je potekal v sodelovanju z dr. Matejo Habinc in mag. Dušanom Štepcem ter študentkami Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Terena se je udeležilo devet študentov. V treh dneh smo naredili popis vseh objektov na območju omenjenih vasi, izrisali njihove tlorise, jih fotografirali ter posneli zgodbe vsakdanjega in prazničnega življenja, povezane z objekti. Intervjuje smo nato transkribirali (25) in digitalizirali fotografije (292) in terenske zapiske. 4.1.4 Gostovanja razstav 4.1.4.1 VOZI ME VLAK V DALJAVE Priložnostna razstava, ki je nastala leta 2013, ob 120. letnici prihoda vlaka v Ribnico, je od 21. maja do 25. junija 2014 gostovala v Upravni stavbi Slovenskih železnic. Razstava je nastala v sodelovanju z Železniškim muzejem Slovenskih železnic. 4.1.4.2 KRIŽEM SVAJT SMO SE PODALə PA SUJO RUOBO PONUJALə Zaradi težav s transportom je razstava potovala v ZDA meseca septembra. Ob razstavi smo pripravili tudi letak s kratkim opisom razstave in našega zavoda. Na terenu smo odkupili tudi nekaj predmetov suhe robe in lončarstva in smo jih poslali skupaj z razstavo. Prva je razstavo gostila častna konzulka dr. Lydia M. Pulsipher. Predvideva se, da bo razstava potovala po častnih konzulatih ZDA in Kanade do leta 2017. 20 4.1.4.3 JANKO TROŠT, USTANOVITELJ MUZEJA V RIBNICI IN IDRIJI in poverjenik zavoda za varstvo kulturnih spomenikov za območje Kočevja 10.11.2014 je sledilo odprtje razstave v Pokrajinskem muzeju Kočevje, za to priložnost smo v sodelovanju s kolegi iz kočevskega muzeja dopolnili razstavo tudi z akvareli in tlorisi cerkva, ki jih je Janko Trošt naslikal kot poverjenik zavoda za varstvo spomenikov, ko je skupaj z Marjanom Zadnikarjem in Jožetom Kregarjem jeseni leta 1947 opravljal topografijo Kočevske. Gostovanje razstave bo do marca 2015. 4.1.4.4 DODATNO 4.1.4.4.1 KRIŽEM SVAJT SMO SE PODALə PA SUJO RUOBO PONUJALə Pregled ribniškega krošnjarstva od leta 1492 do danes Tekom leta je prišlo do dogovorov s Pokrajinskim muzejem Maribor glede gostovanja naše razstave v njihovem muzeju. Ker se je pokazala priložnost odprtja razstave v mesecu septembru, smo uredili vse potrebno za gostovanje razstave, vključno s prevodi besedil v angleški jezik. Odprtje razstave je bilo 18. septembra in bo na ogled do aprila 2015. 4.2 RAZISKAVE – STROKOVNO DELO 4.2.1 Gostilne, kot smo jih poznali nekoč Nadaljevanje raziskovanja gostiln v občinah Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Junija 2013 je bila v ribniškem gradu odprta začasna razstava Gostilne; na tej razstavi so predstavljene gostilne v Ribnici, Sodražici in Loškem Potoku. V letu 2014 se je deloma izpopolnil popis gostiln, ki so delovale v Občini Ribnica in Sodražica v 20. stoletju, do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Zaradi daljše bolniške odsotnost vodje projekta se je v drugi polovici leta popis ni izvajal. 4.2.2 Obdobje prve svetovne vojne na Ribniškem (januar 2014 – 2018) V letu 2014 smo se v Muzeju Ribnica posvetili predvsem virom, ki se nahajajo v Občini Ribnica. Pregledali smo župnijski arhiv, ki hrani bogato gradivo iz tega obdobja. Popise mobilizacij, popise padlih vojakov, oznanilne knjige. Na podlagi raziskanih virov smo ugotovili da se je v Ribnico zateklo več skupin beguncev, begunci iz Galicije, begunci s Primorske. V Ribnici je delovalo tudi taborišče za vojne ujetnike. Pomemben vir je tudi župnijska kronika z nazornimi opisi medvojnega dogajanja. 4.2.3 Ribniški trg (v teku, čas trajanja do 2016) V letošnjem letu je bila deloma dopolnjena zbirka Šmalčevih in Miklovih ter pridobljeno novo fotografsko gradivo družine Bartol – Kos. 21 4.2.4 Praznično leto Ribnica praznuje (2014-2015) Projekt Praznično leto - celostna preučitev sodobnega prazničnega leta je v teku. V letošnjem in prihodnjem letu je raziskava potekala v Občini Ribnica. Spremljali in beležili smo predvsem pustni čas in šege, povezane z njim, ter običaje okrog velike noči. 4.2.5 Nadaljevanje raziskave kultura in način življenja Poljancev 14.9.2014 je bilo na Velikih Poljanah odprtje razstave, ki je nastala v sodelovanju Turističnega društva Velike Poljane in Muzejem Ribnica. Razstava je bila posvečena 130 - letnici od omembe prve šole na Velikih Poljanah. Pri pripravi razstave smo deloma uporabili že pridobljeno gradivo, deloma pa smo morali za potrebe vsebine opraviti dodatno delo na terenu in zgodovinskem arhivu.. 4.3 SPROTNO DELO 4.3.1 Dokumentiranje in evidentiranje Urejanje zbranega gradiva v računalniškem programu Galis. V letu 2014 se je v Galisu izvedlo invetarizacija, vrednotenje, hemeroteka in opisi predmetov z inventarnimi številkami, ki so bili v letošnjem letu preneseni v nove depoje in bili ob tem deležni tudi osnovne konzervacije, ter vhodi / izhodi. Poleg tega se je v letu 2014 v dokumentaciji skrbelo za urejanje avdiovizualnega gradiva, prepisovanje posnetkov in njihova obdelava. • • • • • • • • Vodenje inventarne knjige. Dokumentiranje nesnovne dediščine in urejanje avdiovizualnega arhiva (prepisovanje posnetkov in njihova obdelava). Raziskovanje vsebin iz strokovnih področij, ki jih zaposleni pokrivajo (etnologija, zgodovina). Nakup predmetov za muzejsko zbirko. Mentorstvo pri strokovnih nalogah (seminarske, diplomske, raziskovalne naloge idr.). Priprava projektov, pisanje strokovnih člankov, sodelovanje z raznimi inštitucijami, ki želijo podatke ali vsebine, ki se navezujejo na dediščino kraja. Na ta način se kontinuirano popularizirata muzej in sam kraj. Raziskovalno delo v Arhivu RS, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, NUK-u in drugih inštitucijah. Terensko raziskovanje in evidentiranje kulturne dediščine na terenu. V letošnjem letu se je največ gradiva pridobilo predvsem z raziskovalnim etnološkim taborom ter pridobitvijo dokumentacije in popisom zasebne zbirke zakoncev Pakiž (oblačilna kultura). 22 Muzeju je bila tudi podarjena vrvarska zbirka zadnjega vrvarja na Ribniškem – Franca Mateta. Del predmetov smo prevzeli tudi od družine iz Goriče vasi ( koš za prenos listja, lesen zaboj UNRA, spalnica izdelave domačega mojstra ter del zapuščine družine Arko (Miklovi). V začetku leta so se pričeli pogovori o možnosti selitve depoja v nove prostore, glede na to, da so novi prostori za nas predstavljali ugodnejšo in primernejšo rešitev za muzejske predmete (večja kvadratura, boljši mikroklimatski pogoji, nižja cena) smo se tega projekta lotili pripravili načrt in selitev realizirali v poletnih mesecih. Selitev depojev je potekala v juliju. Preselili smo 1132 predmetov, ki smo jih očistili in na njih opravili osnovne konservatorske postopke. Predmete smo fotografirali in jih popisali ter jim dodelili primerno mesto v novem depoju. MUZEJ RIBNICA Etnologija Zgodovina Skupaj Inventariziranje - klasično / / / - digitalno 70 66 136 Dokumentiranje - skenogram 275 50 325 - fotografije 232 71 303 - video posnetki / / / - avdio posnetki 24 5 29 - 3 D modeli / / / Konserviranje in restavriranje - konserviranje 1102 47 1149 - restavriranje / 2 2 Vrednotenje zbirk 157 150 307 Delo z zasebnimi lastniki in zbiralci, delo na terenu - evidentiranje predmetov 500 84 584 - evidentiranje žive dediščine / / / Zbiranje časopisnih člankov o Ribnici – hemeroteka: 209 digitalno obdelanih člankov 4.4 PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO DELO • • • • Vodenje po razstavah in trgu za različne starostne skupine. Vodenje, priprava in izpeljava delavnic ter pedagoških ur. Zasnova pedagoškega programa ob razstavi Gostilne, kot smo jih poznali nekoč. Obvestilo šolam o naših programih. Izvajanje programa: 23 • • • • • • • • • • Zimske počitnice (sodelovanje pri pripravi programa Počitnice v Rokodelskem centru Ribnica). Izvajanje ustvarjalnih delavnic. Sodelovanje pri projektu Z igro do dediščine (ustvarjalna delavnica ). Izvajanje učnih ur na razstavi Boj krvavi zoper čarovniško zalego in Suha roba in lončarstvo. Priprava in izvajanje programa ob gostujoči razstavi Živeti z gozdom (program za predšolske otroke in vse triade OŠ). Priprava in izvedba programa Preživite noč v muzeju pri gozdni vili - poletna muzejska noč. Priprava učnih ur za OŠ Ribnica: o Zgodovinski pregled razvoja Ribnice od prazgodovine do 15. stoletja. o Zgodovinski pregled razvoja cestnega in železniškega prometa od 15. do 20. stoletja na primeru Ribnice in prodaje suhe robe in lončarstva. o Postani kustos (delavnica ob pripravah na razstavo Iz muzejskih zbirk). o Sodelovanje z Osnovno šolo Ribnica pri Dnevih kulturne dediščine. Predstavitev zgodovine gradu, fotoorientacija in izdelava plakatov. Sodelovanje: Vrtec Ribnica in Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica, Osnovna šola Loški Potok, Glasbena šola Ribnica, Varstveno delovni center Ribnica, Dom starejših občanov Ribnica (vodenje za različne starostne skupine, priprava pedagoških ur idr.). Igrače nekoč in danes (predstavitev in delavnica za najmlajše). Priprava programa interpretacije ljudskih pripovedk. Decembra 2014 je bil prvi pripovedovalski večer z Decembrskimi pripovedkami za otroke. 4.5 STROKOVNA PREDAVANJA IN DRUGI DOGODKI 18.2.2014 / Predstavitev kataloga Suha roba in lončarstvo 24.4.2014 / Predstavitev knjige V Kočevje pa že ne 18.5.2014 / Mednarodni muzejski dan 27.5.2014 / Odprtje gostujoče razstave Pokrajinskega muzeja Kočevje Živeti z gozdom Gozdnogospodarstvo Kočevje 10.6.2014 / Strokovno vodstvo avtorice razstave Živeti z gozdom, višje kustosinje Vesne Jerbič Perko, direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje 21.6.2014 / Poletna muzejska noč (odprtje enodnevne razstave med grajskimi zidovi – Utrinki iz zgodovine ribniškega gradu in za otroke Preživite noč v muzeju pri gozdni vili v Rokodelskem centru 14.9.2014 / Odprtje razstave o 130 - letnici šole na Velikih Poljanah 18.9.2014 / Odprtje razstave o krošnjarstvu v Pokrajinskem muzeju Maribor: Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə 24 19.9. 2014 / Sodelovanje na mednarodnem simpoziju o sv. Martinu – Vzajemna delitev, ki je potekal v okviru dogodkov povezanih tudi z odprtjem razstave Muzeja Ribnica 30.9.2014 / DEKD / Fotoorientacija po ribniškem gradu 8.10.2014 / Z igro do dediščine/ delavnica Mladi rokodelci 10.11.2014 / Odprtje razstave v Pokrajinskem muzeju Kočevje: Janko Trošt (1894-1975) 3.12. 2014 / Ta veseli dan kulture / dan odprtih vrat 4.6 SODELOVANJE S STROKOVNIMI INŠTITUCIJAMI MAO – Muzej za arhitekturo in oblikovanje V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje poteka v letošnjem letu projekt BIO 50. K sodelovanju so kot partnerja pritegnili tudi Muzej Ribnica, in sicer k sekciji Skrite obrti (Hidden Crafts). V Ribnico so poslali dve oblikovalski skupini – slovensko skupino Oloop design in italijansko skupino Zaven. Naloga Muzeja Ribnica je, da obe oblikovalski skupini seznani z bogato tradicijo ribniških obrti in jih na terenu spozna z ribniškimi rokodelci. Trenutno poteka skupno viharjenje idej rokodelcev in oblikovalcev. 18.9.2014 je bilo odprtje razstave BIO 50, ki smo se ga udeležili z sodelujočimi rokodelci. Izdelki, ki so nastali v projektu, so bili razstavljeni v Moderni galeriji v sklopu Hidden Crafts/ Skrite obrti. 27.10. je bila v Rokodelskem centru Ribnica tudi okrogla miza, na katero so bili povabljeni sodelujoči. Javnosti smo predstavili, kako je projekt potekal in kakšni so bili rezultati. V okviru BIO 50 smo bili povabljeni tudi na dogodek na Škrabčevi domačiji z naslovom Skrite obrti – Kaj pozabljamo?, kjer smo zopet predstavili izvedeni projekt. Pokrajinski muzej Kočevje, Narodni muzej Slovenije, Zavod za gozdove, OE Kočevje Priprava razstave Živeti z gozdom. Gozdnogospodarsko območje Kočevje. Železniški muzej Slovenskih železnic Priprava razstave Vozi me vlak v daljave … 120 leto od prihoda vlaka v Ribnico. Pokrajinski muzej Maribor Svetovanje glede ureditve in selitve depojev. Izvedba dveh predavanj o zgodovini pohištva in pohištveni zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor. Na ponudbo Pokrajinskega muzeja Maribor smo se tudi dogovorili o gostovanju razstave o krošnjarstvu. 18.9.2014 / Odprtje razstave o krošnjarstvu: Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə 19.9.2014 / Sodelovanje na mednarodnem simpoziju o sv. Martinu : Vzajemna delitev 25 4.7 POPULARIZACIJA MUZEJA RIBNICA Dvakrat mesečno se za Radio Univox za oddajo Iz zaprašene skrinjice pripravijo prispevki iz ribniške preteklosti. V obeh javljanjih se je predstavilo tudi Muzej Ribnica. Popularizacija tudi preko FB-ja. Skupaj z enoto Rokodelstvo smo na 456 osnovnih šol poslali promocijske zgibanke naših pedagoških programov. Pojavljanje v oddaji Alpe-Donava - Jadran na SLO 1, daljši plačani prispevek na Radiu SI in radiu Sora. Oglaševanje preko vele plakata na izvozu LJ - Rudnik. 4.8 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 11.2.2014 / Delavnica Skupnosti muzejev Slovenije: Zmanjševanje tveganj za dediščino – Ocena tveganja za muzejske depoje 12.2.2014 / Sestanek sekcije za izobraževanje in komuniciranje, ki deluje v okviru Skupnosti muzejev Slovenije 27.2.2014 / Udeležba na strokovnem simpoziju AKTIV: vključevanje ranljivih skupin v muzeje in galerije 6.3.2014 / Občni zbor Slovenskega etnološkega društva 13.3.2014 / DEF – Dnevi etnografskega filma 26.3.2014 / Sodelovanje na Kulturnem bazarju 7.4.2014 / Muzeoforum: Vizualna naracija muzeja 8.4.-9.4.2014 / Konferenca Danube eREGION 25.4-1.5.2014 / Udeležba na strokovni ekskurziji v Pariz, ki jo je organizirala Galerija Miklova hiša v okviru programa LICE 12.5.2014 / Mala šola Muzeologije 14.5.2014 / Izobraževanje za strokovni izpit za kustosa 26.5.2014 / Muzeoforum: Čas za zgodbe – Kako komuniciramo danes? Kako bomo komunicirali jutri? 10.- 11.10. 2014/ Zborovanje Slovenskega muzejskega društva/ Kočevje 10.- 11. 11. 2014/ 13. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo: Srednjeevropsko povezovanje etnologov in kulturnih antropologov kot izziv današnjemu času, podelitev Murkove nagrade 26 14.11. 2014 / Strokovna ekskurzija na Dunaj s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje SMS 24. 11. 2014 / Sestanek sekcije za komuniciranje in izobraževanje, predavanje Muzeji in mladostniki 24. in 26. 11. 2014 / Izobraževanje na temo »Priprava in vodenje evropskih projektov s področja kulture in kulturne dediščine« 16.- 19.12. 2014 / Young Leadership Programme, Kultur Agenda 4.9 VZDRŽEVANJE MUZEJSKIH ZBIRK • • • Konservatorska in restavratorska dela V letu 2014 smo v Muzeju izvedli en nepredviden restavratorski poseg in 1135 kozervarotskih posegov. Do take razlike je prišlo zaradi selitve depojev, ki ni bila predvidena. Osvežitvena dela na stalni razstavi Suha roba in lončarstvo z usmerjevalnimi tablami in znaki, ki prepovedujejo dotikanje predmetov. Načrtovano (beljenje) in menjava razsvetljave se ni realizirala zaradi selitve depojev. 4.10 PODPORA MUZEJSKEMU DRUŠTVU RIBNICA • • Vsebinska in administrativna podpora Pomoč pri pripravi publikacije O Janezu Debeljaku. 4.11 SODELOVANJE PRI VSEBINSKEM VODENJU IN OBLIKOVANJU PONUDBE TRGOVINE ZAVODA V letu 2014 se ni realiziralo sodelovanje pri postavitvi zbirke Arko –Miklovi in razstava razglednic Loškega potoka, ker se nosilci predlogov kot glavni financerji niso odločili za izvedbo. 4.12 DODATNO • • • - Prijava Ribniškega suhorobarstva v Register žive dediščine. Intervjuji z 11 rokodelci, priprava opisov njihovih znanj in priprava opisa Ribniško suhorobarstvo. Izid zvočne knjige Zapisi Janka Trošta O Ribnici in Ribničanih. Zvočna knjiga je nastajala v sodelovanju z Radiem Univox od leta 2013 naprej. Gostovanje razstave Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə v Pokrajinskem muzeju Maribor. Selitev depojev Zaradi ugodne ponudbe lastnika prostora, kjer imamo v najemu del depojev, smo se s podporo ustanovitelja Občino Ribnica odločili, da gremo v selitev depojev (iz depoja Adamič in skladišča Ideal) v enotni depo Košček (večja kvadratura, boljši mikroklimatski 27 • pogoji, nižja cena). Selitev depoja se predvideva meseca julija in avgusta. V prvi polovici leta so potekali pogovori glede najema prostorov in priprava pogodbe ter načrt selitve. Sodelovanje z enoto Rokodelstvo pri pripravi vsebin prijave na projekt Erasmus +, ki ni bil odobren. 28 5 POROČILO MUZEJSKA TRGOVINA Program in vsebina delovanja Muzejske trgovine v okviru Rokodelskega centra in v tesnem sodelovanju z muzejem, rokodelskimi delavnicami v RC, izdelovalci domače obrti poleg prodaje predstavlja predvsem promocijo ribniške identitete in istočasno ugotavlja, kakšni so kazalci in merjenje različnih dejavnikov na področju turizma in ohranjanja ribniške domače obrti. Delo trgovine je porajalo različne podatke in rezultate: - struktura obiskovalcev ter njihovi interesi, najbolje prodajanji izdelki in razlogi, dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje in prodajo, iskanje posebnih poti do proizvajalcev in ponudnikov artiklov in s tem vzpodbujanje ohranjanja ribniške obrti, novi dobavitelji, izdelki in embalaža , tematske postavitve artiklov, prilagajanje odprtosti trgovine različnim kupcem, sodelovanje z mediji, delo na področju turizma, sodelovanje na prireditvah, razstavah, lastni projekti, iskanje novih tržnih poti. 5.1 STRUKTURA OBISKOVALCEV - KUPCEV Organizirane skupine so predvsem šolske skupine in skupine upokojencev. Vrhunci sezone za skupine so april, maj, junij in v jesenskem času od septembra do novembra. Število posameznikov po mesecih je zelo razgibano (največ v avgustu - tujci in decembra – nakup prazničnih daril). Glede na to, da imamo artikle okvirno razdeljene na več cenovnih razredov (nižji do 20,00 eur, srednji od 20,00 do 70,00 in višji od 70,00 eur dalje) za preteklo leto ugotavljamo kdo in kaj napogosteje kupuje: • • • • • • • Upokojenci - spominki, uporabni predmeti nižjega cenovnega razreda Šolarji - igrače, manjši spominki, glinene piščali... nižjega cenovnega razreda Tujci - največ uporabne izdelke višjega cenovnega razreda, posebna skupina kupcev so slovenski izseljenci, ki kupujejo predvsem spominke Podjetja - poslovna darila višjega cenovnega razreda Posamezniki - spominki, uporabni predmeti in darilni program Domačini - večinoma priložnostna darila, tudi dražja Obiskovalci, ki si v sklopu Rokodelskega centra ogledajo tudi trgovino in izdelke v njej, iščejo informacije o izdelkih, uporabnosti predmetov, vrstah lesa, si preberejo kakšno zgodbo, povprašujejo po izdelovalcih domače ribniške obrti... 29 V novembru in decembru smo poleg že nekaj stalnih naročnikov v 2014 imeli nove kupce podjetja, ki so pri nas naročila poslovna, protokolarna darila. K večji prodaji v decembru je pripomogla tudi aktivnejša promocija v medijih, na terenu in spletna trgovina. 5.2 NAJBOLJE PRODAJANI IZDELKI Najbolj prodajani izdelki so v vrednosti do 5 EUR. Kosovno smo v letu 2014 največ prodali : - 700 kosov lesene ščipalke, od 100 do 200 kosov - zobotrebci, palčke za med, različne otroške vrtalke in kocke, šoferski obeski, sledijo različne vrste jedilnega pribora, največ iz češnjevega lesa, velnice, žlice za obuvanje, sklede, deske, od glinenih izdelkov pa piščali ter potičniki. 5.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBISK, POVPRAŠEVANJE IN PRODAJO so letni časi, prireditve, prazniki … • • • • • • Januar in februar: manj obiskovalcev, manjša prodaja Pomladanski meseci (od marca do maja): organizirani skupine, ekskurzije, tehniški dnevi, kulturni dnevi (upokojenci, šolarji, društva, kolektivi …) Poletni meseci (junij, julij, avgust): enodnevni gostje iz Slovenije, v tem času največ tujcev September, oktober: organizirani izleti, ekskurzije (upokojenci, šolarji, društva, kolektivi…) več prireditev v Ribnici November: obisk organiziranih skupin upade in s tem tudi prodaja, v drugi polovici meseca pa stranke že naročajo prva praznična darila December: praznična, poslovna, protokolarna in osebna darila (posamezni kosi ali sestavljena darila) 5.4 TEMATSKE POSTAVITVE ARTIKLOV IN POSEBNE PONUDBE S POPUSTI • • • Pomladanska akcija (cvetlični lončki, grablje, kosišča, koši…) Velikonočna akcija (leseni pirhi, miniaturni kelihi, peharji, košare, raglje, roženkranci, zvončki, pripomočki za peko, ribežni, sklede…), Poletna akcija (spominki, promocijske majice, oprema za dom in vrt) 30 • • • • • Jesenska akcija ( ribežni, škafi, čebri, majolke...) veseli december in trije dobri možje (kotiček z lesenimi igračami, sestavljena darila – poslovna in osebna…) Posebna ponudba za teden družine, dan zemlje in ob občinskem prazniku (za šolarje OŠ dr.F.Prešerna) Program za predšolsko in šolsko mladino s poudarkom na lesenih igračah, piščalih… Posebne ponudbe za napovedane skupine. 5.5 NOVO V MUZEJSKI TRGOVINI • Dobavitelji – izdelovalci: V preteklem letu je bilo opravljenega več terenskega dela in novih kontaktov z izdelovalci domače obrti, ki s trgovino še niso sodelovali in na ta način pridobili 8 novih dobaviteljev. Štirje prihajajo iz naših šol (2 iz lončarske, 1 iz pletarske, in akadem.slikar - mentor v naši likovni šoli). Bilo bi jih lahko še bistveno več, vendar veliko oviro predstavlja dejstvo, da izdelovalci nimajo registrirane dejavnosti. • Novi izdelki: V 2014 smo v trgovini razširili ponudbo z izdelki, ki smo jih že imeli v prodaji, dodali pa še približno 146 novih izdelkov iz lesa in gline, kataloge in publikacije, 2 novi otroški knjigi, letni koledar za vrtičkarje. • Certifikati, zgodbe: Ugotavljamo, da so med kupci dobro sprejeti izdelki domače obrti, opremljeni z zgodbami in certifikati, ki predstavljajo dodano vrednost izdelkom, zato smo v 2014 z njimi opremili še nekaj izbranih izdelkov in sestavljenih daril. • Embalaža Izdelanih je bilo nekaj novih embalaž za določene izdelke. • Dodatna ponudba Ročno ali lasersko ožiganje na les (logotipi, posvetila), aranžiranje daril, unikatna embalaža. 5.6 MUZEJSKA TRGOVINA ODPRTA IZVEN URADNEGA DELOVNEGA ČASA Trgovina je odprta od pon. do petka od 9.-17., v soboto od 9.-13. ure. Izven uradne odprtosti smo prostore Rokodelskega centra in s tem tudi trgovine odprli za vse vnaprej napovedane obiskovalce, organizirane skupine in ob vseh dogodkih v Rokodelskem 31 centru (predavanja, delavnice, demonstracije, otvoritve razstav, predstavitve publikacij, knjig, društev... predstave) in drugih dogodkih v Ribnici : • • Ribniški semenj Prednovoletni sejem v RC - stojnice z izdelki domačih in umetnostnih obrti 5.7 PREDSTAVITEV MUZEJSKE TRGOVINE NA PRIREDITVAH, SEJMIH, OB RAZSTAVAH • • • • • • • • • • Sejem Turizem in prosti čas Ljubljana Sejem Green Gornja Radgona Sejem Slovaška Pieštany Tržni dan Velike Lašče Sejem Agra Gornja Radgona Fižolov dan Hrovača Prireditev v sodelovanju z CUDV Draga pred gost. Druga violina Ljubljana Prireditev v Švici- preko društva iz Velikih Lašč Festival ljubljanskega in slov.podeželja v Ljubljani Razstava v Veržeju, Mariboru, ZDA 5.8 PREDSTAVLJANJE MT IN NJENE PONUDBE Za večjo prepoznavnost smo oglaševali tako na lokalnem področju kot tudi širše. O posebnih dogodkih, akcijah, ponudbah, popustih, novih izdelkih smo bili videni in slišani na: - Spletni strani Rokodelskega centra, R-kanalu Ribnica, Planetu TV, RTV Slovenija, na Radiu 1, Radiu Univox, Radiu Sora, v časopisu Rešeto, Krošnjar, Dolenjski list, Finance, Delo, Eko dežela, s splošnimi in priložnostnimi ponudbami šolam, vrtcem, društvom, podjetjem, po elektronski pošti – po vseh bazah, Na Facebook-u. 5.9 FOTOGRAFIRANJE IZDELKOV Vse na novo pridobljene izdelke se je fotografiralo za arhiv, za potrebe objav v medijih in ponudbah ter za spletno stran. 32 5.10 KAZALNIKI USPEŠNOSTI Muzejska trgovina v RC ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŠTEVILO KUPCEV ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV PROMET Spletna trgovina SPLETNA TRGOVINA - OBISKOVALCI SPLETNA TRGOVINA - KUPCI ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV PROMET 2012 10.357 1920 6525 29. 110,00 € 2013 11.321 2080 9366 38.280,38 € 2014 10.405 2123 8034 34.050,79 € / / 20+6 60 311 282 890,00 € 1.853,29 € / 98 (72+26) 474 3.165,00 € (1785 € + 1380 €) 5.11 OSTALO: Zaposlena v trgovini je opravljala dela: • • • Za trgovino: ponudbe in sprejemanje naročil kupcev, izbor, naročanje in nabava izdelkov na terenu, knjiženje prevzemov, formiranje maloprodajnih cen (kalkulacije), ročno šifriranje izdelkov in izdelava cenikov, prodaja, aranžiranje, reševanje reklamacij, dostava, vodenje blagajne in vseh zahtevanih trgovinskih evidenc in priprava vseh potrebnih dokumentacij za računovodstvo. Za turizem: priprava ponudb (destinacija, časovnica, lokalno vodenje, cene), organizacija ogledov za skupine, sodelovanje z muzejem, lokalnimi ponudniki (suhorobarji, lončarji, gostilničarji, Škrabčeva domačija, Maticova etno hiša, Nova Štifto, župniščem v Ribnici, društva,...) in lokalnimi vodniki. Vodenje vseh evidenc povezanih z organiziranimi ogledi. Za JZ RCR: vodenje blagajne za zavod, sodelovanje z računovodstvom, obračunavanje študentskih napotnic, pošta, fakturiranje, ostala administrativna dela. 33 6 POROČILO GALERIJE MIKLOVA HIŠA 6.1 RAZSTAVE V GALERIJI MIKLOVA HIŠA: 6.1.1 Igor Dolenc : 9. 1. – 2. 2. 2014 Kustosinja: Tatjana Pregl Kobe Razstavljenih je bilo 23 slik, vse olje na platnu. Izdana zloženka z naslovom Pokrajine različnih letnih časov. Število obiskovalcev: 240 6.1.2 Sašo Koprivec / Slike: 5. 2. 2014 – 9. 3. 2014 Samostojna razstava akademskega slikarja in mentorja likovne šole LICE. Kustosinja: Nadja Gnamuš Govorjenje o slikarstvu, kakršnega ustvarja Sašo Koprivec vedno predstavlja zagato. Pa ne zato, ker ne bi bilo česa povedati, ampak zato, ker takšno slikarstvo ne govori z zgodbami in prizori, ampak učinkuje s prefinjenimi likovnimi kompozicijami in tistimi lastnostmi, ki jih natančneje občutimo in doživimo, kot pa ustrezno besedno opredelimo. V njegovem delu se povežejo tista slikarska znanja, ki zaupajo v izrazni potencial slikarstva in v ustvarjalni proces, ne da bi pri tem potrebovala zunanji pripovedni okvir in kontekst, ki bi osmislil slikarjevo početje. Koprivčevo slikarstvo sicer vedno navdihuje okolje, vendar ga slikar mimetično ne obnavlja, ampak ga preoblikuje po občutju, skozi lastno spominsko ali doživljajsko perspektivo, ki jo v delovnem procesu pretvori v avtonomno likovno formo. Umetnik je opazovalec vsakdanjih stvari in krajev; priteguje ga preprost motivni svet. Takšna stvarna izhodišča so na njegovih slikah pogosto prepoznavna, ampak zgolj v fragmentih, v katerih najdemo poteze tihožitij, smetišč, dvorišč, pokrajin ali interierjev. Koprivca privlačijo prizori, ki jim običajno ne namenjamo pozornosti; v njih odkriva bogastvo drobnih stvari, ki jih na slikah potegne iz nevtralnosti in neopaznosti in jih posreduje v določenem vzdušju. Zanj je značilen direkten in preprost slikarski nagovor, ki z intenzivnostjo barve in elementarnostjo oblike poda »emocijo« predmetnega sveta. Na njegovih slikah lahko opazujemo, kako se sestavljajo kaotični in razpršeni senzorični dražljaji, ki jih sprejemamo pri razbiranju našega okolja. Kot pravi sam, njegove slike zares nastajajo v »vmesnem prostoru« zaznave, iz amorfne mešanice različnih 34 čutnih vzgibov, ki učinkujejo v koheziji: material, tekstura, svetloba, barva, oblika, površina, pa tudi avtorjev odnos do opazovanega – vse se zlije v celovit vtis. Danes, v okolju sodobne vizualne kulture in tehnicistične estetike, je tovrstno slikarstvo redko, a dragoceno, saj naslavlja doživljajsko in čutno stran našega odzivanja in (še) verjame v avtentičnost izkustva, pa tudi v likovni proces kot način odkrivanja in približevanja svetu in ne zgolj njegovega komentiranja. Razstavljena del je bilo 12. Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom Sašo Koprivec / Slike (besedilo dr. nadja Gnamuš). Število obiskovalcev: 398 6.1.3 Poetika Mehanike: 13. 3. – 13. 4. 2014 BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica), Tomaž Furlan, Anja Jelovšek, Sašo Sedlaček, Klemen Zupanc Kustosi: Miha Turk, Anja Zver, Božidar Zrinski Ribnico na Dolenjskem sestavlja več svetov. Rokodelska tradicija je verjetno najbolj poudarjen del identitete kraja, ki se sredi informacijske dobe v glavnem preživlja z industrijo. Svojevrsten razvoj okolja nam tako s spojem tradicije in sodobnosti ponuja zanimivo izhodišče za razmislek o vplivu tehnologije na življenje sodobnega posameznika, kar je posredni motiv razstave Poetika Mehanike. Prvenstveno pa želi razstava predstaviti kreativni potencial določenih tehnoloških izdelkov, ki se na različne načine pojavljajo v delih izbranih avtorjev. Klemen Zupanc v seriji slik S tekočega traku v crash artikulira travme, ki jih povzroča človekova odvisnost od najbolj nenadomestljivih in nevarnih strojev ‒ avtomobilov. Zupanc upodablja avtomobil kot avtopoetični motiv, zaznamovan z uničujočim potencialom stroja v življenju sodobnega človeka. Umetnica Anja Jelovšek uporablja satelitsko tehnologijo kot orodje za beleženje vsakdanjika. Svojevrsten dnevnik je sestavljen iz GPS-risb, na katerih se nestanovitnosti urbanega življenja mladega človeka rišejo v obliki naključnih abstraktnih vzorcev. Umetnica izrablja možnosti nenehnega nadzora in tako spreminja svoj vsakdanjik v performans. Kreativni potencial informacijskih tehnologij uporablja tudi BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica). Ustvarjeni matematični algoritmi in računalniški programi predstavljajo Bridi tisti podaljšek (avtomat), ki nadomešča umetnikov neposredni stik z ustvarjanjem in v umetniško delo vnese avtomatizirano proizvodnjo dela. Vizualni jezik, ki ga BridA razvija, ponuja ob spoznavanju različnih nevidnih procesov ustvarjanja najsodobnejšo percepcijo sveta. V delo Modux 1.2012 tako vnaša digitalno dojemanje realnega sveta, in sicer preko enostavnih barvnih kvadratov, povečanih pixlov, ki nosijo podatkovne informacije iz okolja, v katerem je 35 delo nastajalo, in ne vizualnih. Njena vizualna podoba preizprašuje različne lastnosti klasičnih likovnih del in velikokrat postavi v ospredje formalne likovne probleme, s prenosom ustvarjalnega procesa na tehnologijo pa postavljajo vprašanje o avtorstvu in odnosu umetnik– objekt. Tomaž Furlan dobesedno ustvarja stroje. Stroji iz serije Wear absurdno poustvarjajo odtujenost človeka, ki v industrializirani družbi postane ujetnik izdelkov, ustvarjenih, da bi mu lajšali bivanje. Golo nenaravno ponavljanje ponuja gledalcu možnost, da tudi sam izkusi to absurdno vsakdanje stanje. Sašo Sedlaček je razvil URBAN_Avtomat za suho robo, ki najbolj neposredno izhaja iz sodobnosti Ribnice. Temelji na avtomatizaciji distribucije suhorobarskih izdelkov, s katero je izrinil nepredvidljivo, duhovito in iznajdljivo človeško naravo Ribničana Urbana pri prodaji tradicionalnih gradnikov identitete in prepoznavnosti sodobne Ribnice. Sedlačkov avtomat postane pravi simbol razvoja potrošniške pozno kapitalistične družbe in kot tak opravičuje mesto v stalni likovni zbirki Galerije Miklova Hiša. Razstava Poetika Mehanike raziskuje, kako stroji na različne načine vstopajo v razmerje s človekom. So njegov izdelek, orodje, motiv in nadomestilo. Ob razstavi je potekal spremljevalni program, ki so ga pripravile Ana Pugelj, Maja Rus in Maja Zbašnik. Razstavljena dela je bilo 10. Število obiskovalcev: 503 6.1.4 Božidar Strman – Mišo: Risbe in grafike: 16. 4. – 18. 5. 2014 Samostojna razstava akademskega slikarja, predavatelja grafike v likovni šoli (izbor iz Prophetae domestici). Kustosinja: Marjana Dolšina Na avtorski razstavi se je prvič samostojno predstavil akademski slikar Mišo Strman, umetnik, ki je sicer rojen Ljubljančan, a si je za okolje svojega ustvarjanja izbral Bloško planoto. Poetična valovitost njene pokrajine in ostro podnebje sta izklesala ljudi, ki se stapljajo z nekoliko samotnim okoljem in se z iznajdljivostjo in humorjem soočajo z vsakdanjimi izzivi. Umetnik tako preigrava motive bloških smučarjev in robustnih kmetov, ki včasih funkcionirajo na ravni kmečkega žanra ali celo karikature, drugič pa se transformirajo v vzvišene simbolne podobe brezkompromisnega boja za obstanek, v katerih lahko prepoznamo umetnikovo refleksijo na lasten položaj v družbi. Razstavljenih del je bilo 42. 36 Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom: Božidar Strman – Mišo: Risbe in grafike / Drawings and Prints z besedilom v slovenskem in angleškem jeziku. Število obiskovalcev: 295 6.1.5 Prikrajšana zbirka I. - Razstava izbora del iz Ribniške likovne zbirke z možnimi perspektivami: 22. 5. - 22. 6. 2014 Jože Barši, Marjan Gumilar, Zmago Lenárdič, Tadej Pogačar, Rene Rusjan Kustosinja: Polona Lovšin Ribniška likovna zbirka vključuje ključna likovna dela druge polovice osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Širši slovenski javnosti je bila predstavljena na razstavi v Moderni galerije leta 1992 in kasneje po manjših izborih del na vsakoletnih razstavah v matični galeriji. V zbirki so zastopani mnogi avtorji, ki so kreirali osrednje likovne utripe v tem času, utemeljevali premike v sodobni slovenski umetniki, ponesli sodobno slovensko umetnost v mednarodno okolje in nekateri izmed njih posegli po najvišjih priznanjih v svetovnem merilu. Zbirka je začela nastajati v začetku 80. let kot posledica likovnih druženj, ki jih je zasnoval Jože Centa. Ta srečanja so v drugi polovici 80. let z novimi ambicijami ter selekcioniranim vodenjem prerasla zastavljene okvire. Ribnico so vpisala med žarišča za sodobno umetnost, kot posledica teh likovnih druženj pa je začela nastajati likovna zbirka ter z njo / ob njej tudi Galerija Miklova hiša. Galerija Miklova hiša se je odločila, da v svoj razstavni program zopet umesti razstave Iz Ribniške likovne zbirke. Ker je zbirka preobsežna za enkratno predstavljanje v galeriji, se bo zbirka vsako leto pred- / razstavljala z izbori del. Ribniška likovna zbirka obsega 148 slik, 42 grafik, 107 kipov in 71 fotografij. Če parafraziramo Susan Pearce, vsaka (muzejska) zbirka nastaja z intenco, da je celota več kot njena vsota. Kako misliti diapozitiv zbirke kot celote? Nov cikel predstavljanja zbirke se ne posveča le njenemu pozitivu, temveč le-tega opredeljuje, raziskuje, tematizira preko perspektive njenega negativa, odsotnosti in manjka izbranih del. Kot pravi Gerard Wajcman, je zbirka vselej prikrajšana za neki objekt, za najmanj en objekt, ki manjka. Proces zbiranja, temu pritrjuje Mieke Bal, pospešuje, če ne pogojuje, namreč ravno ta manka, ki ga – zavedno ali nezavedno – nenehno iščemo. Česa je zbirka torej prikrajšana? Katera dela v njej niso prisotna? Kateri so negativi zbirke? Prva razstava izbora del se posveča delom Jožeta Baršija, Marjana Gumilarja, Zmaga Lenárdiča, Tadeja Pogačarja in Rene Rusjan, ki jih dopolnjuje z njihovimi novejšimi deli. Prav to razmerje med »pozitivom« (prisotnimi deli v zbirki, ki so nastala konec 80. let in začetku 90. let) in »negativom« (novejša dela avtorjev, ki v zbirko niso vključena) uokvirja pogled med skupnim, sorodnim in različnim, med njihovimi možnimi bližinami in morebitnimi oddaljenostmi. 37 Razstavljenih del je bilo 10. Število obiskovalcev: 222 6.1.6 Izredno stanje: 26. 6. - 27. 7. 2014 Sebastjan Leban, Staš Kleindienst Kustosinja : Asta Vrečko Staš Kleindienst in Sebastjan Leban skupaj delujeta že skoraj desetletje, saj sta s skupnim delom začela že na akademiji. Leta 2009 sta se Leban in Kleindienst v Miklovi hiši predstavila z delom State of Exception (2008), ki je bilo izhodišče za razmislek o novi razstavi, tako v luči refleksije petletnega dela umetnikov kot družbenih sprememb, ki jih je to obdobje prineslo. Umetniška praksa tandema Leban/Kleindienst vključuje različne medije, tako na področju umetnosti kot teorije. Delovala sta tudi v kolektivu Reartikulacije, ki je med letoma 2007 in 2010 izdajal istoimenski časopis. V svojih delih prevprašujeta družbene odnose v kapitalistični družbi in razkrivata mehanizme in posledice izkoriščanja. V času, ko sta umetnika prvič razstavljala v Ribnici, se je o gospodarski krizi šele začenjalo govoriti, problemi perifernih evropskih držav in migrantov pa so se zdeli oddaljeni, nam tuji, kot da se dogajajo daleč stran. A kaj kmalu se je gospodarska situacija močno zaostrila in problemi, za katere se je zdelo, da se nas ne dotikajo, so postali naši. Tako smo vstopili v čas izrednega stanja, ki je postalo permanentno in v imenu katerega se lahko sprejemajo dvomljive politične odločitve in se zakone nekaznovano krši. V izrednem stanju, ki ga je v družbi ustvarila gospodarska kriza, se delavce v imenu profita še bolj izkorišča, varčevalni ukrepi, praviloma namenjeni najšibkejšim, so postali vsakdanji, priborjene pravice se ukinjajo, vse to v imenu domnevne stabilizacije družbenih razmer. Slike Staša Kleindiensta z naslovi Prva dekada (2013), Druga dekada (2013) in Tretja dekada (2014) subtilno združujejo umetniške, teoretske, politične in potrošniške reference ter jih združujejo v vizualno in vsebinsko urbano harmonično celoto. Na njih so upodobljene različne, a med seboj prepletene zgodbe, ki razkrivajo družbene mehanizme in interese, ki onemogočajo demokratično družbo. Tisti, ki jim status to omogoča, lahko pogledajo stran, se zatečejo v idealizirano varno zavetje svoje, od realnosti odtujene skupnosti. A sledenje partikularnim interesom pripelje do družbe atomiziranih posameznikov, v kateri je skrb za skupno odrinjena na rob. Z življenjem na margini se ukvarja tudi instalacija Sebastjana Lebana, ki nosi naslov Golo življenje (2014). Procesi podrejanja postavljajo posameznike v položaj, kjer njihovo življenje nima več politične ali družbene vrednosti in se ga lahko žrtvuje brez zadržkov. Podrejenost in kolonizacijski odnos centra do periferije analizira tudi politični dokumentarni film Newborn (2011), ki govori o razmerah na Kosovu po razglasitvi samostojnosti. 38 Razstava tako prevprašuje permanetno izredno stanje družbe, na katerega smo se že navadili, ga ponotranjili, tako da nekaterih procesov niti ne zaznamo več kot ekscesnih, ampak jih sprejemamo kot povsem vsakdanje. Družbene spremembe, ki so se zgodile od njune prve razstave v Ribnici, so teme, s katerimi se v svojih umetniških delih ukvarjata že od začetka skupnega delovanja. In čeprav ne delujeta več izključno kot tandem, so njuna izhodišča ostala enaka ter se njuno delo komplementarno dopolnjuje. Tako smo hkrati soočeni z neposrednim travmatičnim in tesnobnim občutkom ob instalaciji Golo življenje (2014) kot tudi z navidezno umirjeno estetsko izkušnjo na slikah Staša Kleindiensta, ki pa ob natančnem pogledu ni nič manj udarna. V tem oziru je tudi delo State of Exception (2008/2014) dobilo vizualno in vsebinsko nadgradnjo, ki povezuje razstavo v koherentno celoto, tako s časovno in kontekstualno komponento kot na ravni delovanja umetnikov in sodelovanja ob razstavi. Razstavljenih del je bilo 7. Število obiskovalcev: 128 6.1.7 Študentska 2014 – To ni ljubezenska pesem / This is not a love song: 30. 7. - 31. 8. 2014 Andrea Knezović, Ana Legčević, Iza Pavlina, Anže Sever Kustos: Tevž Logar Razstava To ni ljubezenska pesem, na kateri sodelujejo umetnice Ana Legčević, Andrea Knezović in Iza Pavlina ter umetnik Anže Sever, se bolj kot na koncept oziroma zastavljeno temo osredotoča na dosledno predstavitev »osebnih poetik« avtorjev, ki se zrcalijo skozi medij slike, instalacije, fotografije in videa. Zato razstava ni zapeljana v izbran diskurz sodobne umetnosti, ampak želi v ospredje postaviti umetniško delo, prepoznavno »govorico« umetnic in umetnika ter ga poskušati najbolje predstaviti. A kljub odmiku od nekakšnega »krovnega koncepta« pa ne moremo spregledati dejstva, da povabljene umetnice in umetnik kažejo izjemno senzibilnost za sodobne družbene teme, ki presegajo polje umetnosti in opozarjajo na izgubo smeri vrednot sodobne družbe. Razstavljenih del je bilo 4. Ob razstavi je bila natisnjena zloženka z naslovom To ni ljubezenska pesem / This is not a love song z besedilom kustosa in biografijami umetnikov. Število obiskovalcev: 95 6.1.8 Iz zasebnih likovnih zbirk: 4. 9. – 5. 10. 2014 Tone Kralj, France Kralj, Krištof Zupet, Ive Šubic, Maksim Gaspari, Lojze Perko, Tomaž Perko, Ferdo Vesel, Lojze Dolinar, Anton Postl, Bard Iucundus, Ana Sluga, Miha Maleš, Milan Butina, Luka Modic, neznani avtorji 39 Izbor likovnih del in postavitev: Stane Kljun Spremljevalno besedilo: Marjana Dolšina Pričujoča razstava je druga po vrsti iz istoimenskega trienalnega cikla in hkrati zaključuje drugi del širše zasnovanega koncepta, ki obravnava likovno produkcijo območja južno od Ljubljane. Ta vključuje še cikla Expatrioti (dela umetnikov, ki iz tega okolja izhajajo) in Prophetae domestici (dela umetnikov, ki v teh krajih ustvarjajo). Za razliko od prve razstave Iz zasebnih likovnih zbirk, ki se je osredotočala predvsem na ribniško-kočevski prostor, njeno nadaljevanje v večji meri odkriva manj poznane umetnine iz zbirk cerkniškega, bloškega, velikolaškega, dobrepoljskega in grosupeljskega območja. Izbor likovnih del in postavitev nista usmerjena v izpostavljanje pozabljenih, obetavnih ali že uveljavljenih umetnikov, temveč skušata z nekaj utrinki predstaviti posamezne zasebne zbirke v vsej svoji formalni, vsebinski in slogovni raznolikosti, ki kažejo na težko opredeljivo kompleksnost celote. Tako kot na stenah zasebnih domov so tudi v galerijskih prostorih intimne risbe postavljene ob bok velikim reprezentativnim platnom, zveneča imena so zapisana poleg anonimnih avtorjev, umetnine starih mojstrov dihajo z modernisti. Razstava kot celota razkriva le majhen del terenskega raziskovanja, ki je temeljna naloga galerijske matične službe in predstavlja osnovo za uspešno ohranjanje umetnostnega gradiva njenega širšega območja. V želji po dvigovanju zavesti o pomenu likovne dediščine in spodbujanju zbirateljstva oziroma mecenstva, skuša vsaj nekoliko osvetliti odnos do likovne umetnosti, ki so ga na tem delu Slovenije vzpostavljali in negovali zbiratelji ter ostali lastniki likovnih del. Razstavljenih del je bilo 35. Število obiskovalcev: 373 6.1.9 Andrej Trobentar: KAMNISOMIPOVEDALI: 9. 10. – 9. 11. 2014 Samostojna razstava akademskega slikarja Andreja Trobentarja, ki je s svojim umetniškim ustvarjanjem in družbeno-pedagoškim delom močno zaznamoval ribniško-kočevski prostor (izbor iz Expatriotov). Kustosinja: Nadja Kovačič Andrej Trobentar (1951), akademski slikar. Leta 1976 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Dve leti kasneje je zaključil specialistični študij iz slikarstva pri profesorju Jožetu Ciuhi. V študijskem letu 1994/95 se je študijsko izpopolnjeval v Pragi. Velik del svojega ustvarjalnega življenja je preživel na Kočevskem, kamor se še vedno rad vrača. Sicer pa živi in ustvarja v Posočju. Poleg slikarstva se ukvarja z glasbo, poezijo in ilustracijo. Sodeloval je v glasbenih skupinah Sedem svetlobnih let, Na lepem prijazni in pri projektu Trak z Otom Rimelejem in V. Aleksičem. Delo Andreja Trobentarja smo predstavili na njegovi samostojni razstavi v Galeriji Miklova hiša v letu 2014, kjer želimo poudariti njegov pomen v širšem 40 slovenskem likovnem prostoru in predvsem povezanost z okoljem, ki je v njegovem ustvarjalnem opusu pustil zelo velik pečat. Dela so bila razstavljena na treh lokacijah: v Galeriji Miklova hiša, Ribnica, na Gradu Turjak in v Galeriji Klopart v Kočevju. Razstavljenih del v Galeriji Miklova hiša (vse Andrej Trobentar, vse akril na platnu) je bilo 24. Razstavljena dela v viteški dvorani na Gradu Turjak (vse Andrej Trobentar) je bilo 52. Razstavljenih del v Galeriji Klopart v Kočevju (vse Andrej Trobentar) je bilo 14. Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom Andrej Trobentar KAMNISOMIPOVEDALI (besedilo Nadja Kovačič, fotografije del Dejan Habicht in Matija Pavlovec, oblikovanje Barbara Koblar, lektura Marinka Bruner). Število obiskovalcev: 1383 (na vseh treh lokacijah skupaj) 6.1.10 Kompozicija za prazničnost: 13. 11. – 13. 12. 2014 Zvonka Simčič Kustosinja: dr. Petja Grafenauer Zvonka T Simčič je slikarka, performerka, fotografinja, video umetnica in vodja Neodvisnega inštituta za vizualna raziskovanja. Diplomirala (1994) in nato specializirala (1996) je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2012/2013 je v KC Tobačna 001 v sodelovanju s kustosinjama Petjo Grafenauer in Alenko Trebušak ter drugimi sodelavci (Franci Cegnar, Ksenija Jus, Alenka Spacal, Nada Žgank, Ženski pevski zbor Kombinat, Bogdana Herman, Valerija Zabret, Borut Pust ter Adam Simčič) pripravila razstavni projekt Tiha moč // Sledi, ki je požel ugodne kritike, kljub tematiki, ki Zvonko T Simčič umešča med redke vizualne umetnice, ki v svojih delih pristopajo k temi materinstva na izrazito angažiran način. Teoretičarka feminizma Alenka Spacal je ob razstavi o opusu umetnice zapisala: »(Ne)možnost umetne oploditve samskih žensk je problematizirala v nadvse inovativnem performansu Doulas »ad utero, ab ovo« (2007), kjer je ob podobi sebe kot noseče Device Marije predstavila lastno izkušnjo oploditve, nosečnosti in rojstva otroka. […] Po rojstvu sina Adama je v Novih alegorijah (2008, 2009) obravnavala poporodno obdobje in vlogo matere samohranilke ter odnos države do enostarševskih družin. […] Zvonka T Simčič se za pravice žensk in otrok pogumno bori skupaj s soborkami z različnih področij umetnosti. V fotografski realizaciji jo z umetniškimi fotografijami že vrsto let podpira Nada Žgank. Kantavtorica Ksenija Jus se ji v glasbeni spremljavi tokrat pridružuje s svojo aktualno verzijo tragične Lepe Vide, ki postane žrtev kapitalističnih kriminalcev. Z uporniškimi besedili jo v ženskem pevskem zboru Kombinat tovariško podpirajo tudi dekleta, ki s kolektivno močjo skupine glasno prepevajo revolucionarne pesmi upora z vsega sveta in verjamejo v solidarnost, srčnost, pogum ter socialno pravičnost.« Projekt, ki ga bo umetnica zasnovala, producirala in izvedla posebej za razstavni prostor ribniške Miklove hiše 41 v sodelovanju s kustosinjo Petjo Grafenauer in krogom sodelavcev, predstavlja nadaljevanje umetničine prakse, ki kvalitetno in brez banaliziranja v slovenskem prostoru nadaljuje in razvija podhranjeno tradicijo feministične umetnosti. Pri tem razpira nujna estetska pa tudi širša družbena vprašanja, ki morda drugače ne bi prišla ne do gledalca ne do širšega socialnega kroga lokalne in regijske skupnosti. Razstavljenih del je bilo 8. Ob razstavi je bil izdan katalog kompozicija za prazničnost Inner Selfdisciplinary Art Practice (urednica in oblikovalka: Zvonka Simčič, besedili Petja Grafenauer, Renata Šribar, prevod v angleški jezik Polona Mesec, jezikovni pregled Batelić Mario, Bales Murray, Miranda Binsey). Število obiskovalcev: 259 6.1.11 Umetnost: Viktor Bernik iz likovne zbirke RIKO: 19. 12. 2014 – 25. 1. 2015 Kustosinja: dr. Petja Grafenauer Likovna zbirka RIKO se kot ena najpomembnejših korporativnih likovnih zbirk vsako leto predstavi Galeriji Miklova hiša. Preko 250 slik in kipov najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. in 21. stoletja v Likovni zbirki Riko je ambiciozen in strokovno podprt prikaz burnega umetniškega obdobja. Zbirka stalno širi svoj obseg z novimi umetniškimi pridobitvami in imeni. Posamezne razstave so zasnovane glede na najnovejše odkupe in druge razširitve zbirke. Tokrat je kustosinja Polona Lovšin predstavila umetnika Viktorja Bernika, ki je v galeriji Miklova hiša sicer že večkrat razstavljal. Tokrat je bil na ogled delček njegovega opusa, ki je skušal postaviti v kontekst dela, odkupljena s strani RIKA. Razstavljenih del je bilo 12. Število obiskovalcev: 212 6.2 GALERIJSKE RAZSTAVE V ROKODELSKEM CENTRU 6.2.1 Jože Centa: 13. 2. – 8. 4. 2014 Priložnostna razstava ob izidu monografije Jožeta Cente. Kustosinja: Marjana Dolšina Jože Centa (1934) se je rodil 15. marca 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Potem ko je del svoje mladosti preživel v Hrovači pri Ribnici in obiskoval gimnazijo v Kočevju, se je posvetil študiju slikarstva na ljubljanski akademiji, ki ga je leta 1960 zaključil pod mentorstvom Gojmirja Antona Kosa. Po študiju se je zaposlil kot likovni pedagog in se s poučevanjem ukvarjal vse do upokojitve leta 1992. V tem času se je nemalokrat znašel tudi v vlogi ilustratorja. Njegovo neprekinjeno ustvarjanje zadnjih šest desetletij se je zaokrožilo v številčno zavidljiv, vendar 42 pomanjkljivo dokumentiran opus, saj umetnik nastalih del ni nikoli sistematično beležil. Motivno je v prvi vrsti zavezan krajinarstvu in je v želji po beleženju izsekov iz slovenske pokrajine, v katerih je prepoznal tudi določeno etnološko vrednost, večino svojega prostega časa izkoristil za slikanje v naravi. Različnih slikarskih srečanj po Sloveniji in bližnji tujini se je udeležil več kot štiridesetkrat in tam nastale krajine, ki so se jim pridružila še ateljejska tihožitja in portreti, pred občinstvo postavil na več kot dvajsetih samostojnih razstavah v različnih slovenskih galerijah. Poleg iskanja svojega osebnega izraza, ki ga je kljub kratkim pobegom v likovno govorico modernizma trdno zasidral v osebno občutenem in impresionistično izvedenem realizmu, je velik del svojega angažmaja vložil tudi v družbeno dejavno delo. Najprej kot ustanovitelj, idejni in strokovni vodja likovnih srečanj Janko Trošt v Ribnici (1979−1983), kasneje se je lotil organizacije slikarskih srečanj Trubarjevi kraji v Velikih Laščah (1983−2001). Njegovo prizadevanje je bilo opaženo in nagrajeno z Urbanovo nagrado Občine Ribnica (1983), nagrado zaslužnim sodelavcem Kulturno-umetniškega društva Primož Trubar Velike Lašče (1990) in Priznanjem Občine Velike Lašče za izjemne dosežke na področju kulture (2011). Izid monografije spremlja manjša priložnostna razstava, ki poskuša osvetliti nekoliko manj poznano, drznejšo plat Centovega ustvarjanja in jo postavlja v jukstapozicijo z njegovimi najbolj tipičnimi deli, ki ob pogumnih zamahih čopiča še vedno ohranjajo tradicionalno pripovedno vsebino. Razstavljenih del je bilo 22. Število obiskovalcev: 920 6.2.2 France Mihelič: 13. 5. – 22. 5. 2014 Priložnostna razstava – ob predaji drugega dela donacije 106 del Franceta Miheliča dr. Lojzeta Gostiše Galeriji Miklova hiša Kustosinja: Marjana Dolšina France Mihelič, eden najboljših slovenskih slikarjev, risarjev in grafikov, je bil rojen leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki, kjer je njegov oče služboval na železnici. Kmalu za tem se je družina preselila v Ribniško dolino, kjer je živela enaintrideset let. Bodoči slikar se je sprva šolal tu, nato pa študiral na likovni akademiji v Zagrebu. Od tu se je med počitnicami vračal v Dolenje Laze, kjer je veliko ustvarjal. Dr. Lojze Gostiša, umetnostni zgodovinar, ki je prijateljsko spremljal in dokumentiral življenje in delo redkih slovenskih genijev kot so dr. Izidor Cankar, Jože Plečnik in France Mihelič, je o Miheliču napisal veličastno monografijo v treh delih in zbral o njem vse pomembne podatke. S slikarjem je prijateljeval po vojni vse do njegove smrti leta 1998 in ohranil nekaj del, ki mu jih je umetnik podaril. Vsa tista, ki so kakorkoli vezana na Ribniško dolino, se je odločil pokloniti stalni zbirki Galerije Miklova hiša v Ribnici. Ob predstavitvi drugega dela donacije Miheličevih del zbirki Galerije Miklova hiša je Dr. Lojze Gostiša imel tudi predavanje z naslovom France Mihelič in humor. 43 Razstavljenih del je bilo 15. Število obiskovalcev: 205 6.2.3 Bruno d'Arcevia: 28. 8. – 25. 9. 2014 Kustos: Bruno d'Arcevia V okviru pobratenja občin Ribnica in Arcevia je bila v Rokodelskem centru na ogled samostojna razstava italijanskega akademskega slikarja Bruna d'Arcevia. Ob tem je bila organizirana tudi delavnica, na kateri je avtor pred publiko izdelal portret župana Občine Ribnica, Jožeta Levstka. Razstavljenih del je bilo 15. Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom Bruno d'Arcevia. Število obiskovalcev: 385 6.2.4 Milan Mihelič: Modra arhitektura: 11. 12. 2014 – 18. 1. 2015 Kustos: mag. Gojko Zupan Z izrazom modra arhitektura je kustos, mag. Gojko Zupan, označil ustvarjalni opus arhitekta Milana Miheliča (rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici), ki je bil z izbranimi deli decembra lani predstavljen v Rokodelskem centru v Ribnici, v sklopu razširitev razstavnega programa Galerije Miklova hiša. Dvajsetim arhitekturnim delom, prezentiranim na razstavnih panojih skupaj z arhitektovo podobo in njegovo biografijo, so se pridružili še štirje originalni načrti in dve avtorsko izdelani maketi ter tako zaokrožili zgodbo o najvidnejšem slovenskem arhitektu, ki izhaja iz Ribniške doline. Razstavo, je oblikovala Neva Štembergar. Razstavljenih del je bilo 7. Arhitekturna dela so bila predstavljena na 21 panojih v velikosti 100 x 70 cm. Ob razstavi je bila natisnjena zloženka z obširno predstavitvijo Miheličevega arhitekturnega opusa v besedilu mag. Gojka Zupana. Organizirano je bilo strokovno vodstvo po razstavi mag. Gojka Zupana. Število obiskovalcev: 280 6.3 RAZSTAVA V PROSTORIH ROKODELSKEGA CENTRA RIBNICA / ATELJEJIH LIKOVNO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA RIBNICA 6.3.1 Zaključna razstava likovnih del slušateljev LICE, letnik 2013/14: 19. 6. 2013 - 1. 9. 2014 Kustosi: mentorji LICE 44 Spremljevalno besedilo: Marjana Dolšina Ob zaključku likovne šole je bilo podeljenih 83 potrdil. Spremljalo jo je odprtje razstave likovnih del slušateljev LICE. V luči širitve Likovno izobraževalnega centra, veliko slušateljev namreč prihaja iz sosednjih občin, je letos razstava postavljena na več lokacijah. Poleg Rokodelskega centra in Knjižnice Miklova hiša v Ribnici še v Kočevju (galerija Klopart), v Velikih Laščah (OŠ Primoža Trubarja), Sodražici (občinski prostori), na Gradu Snežnik, v Cerknici (knjižnica Jožeta Udoviča ter Kulturni dom) in v prostorih društva Veter na Bregu pri Ribnici. Na razstavi je predstavljenih približno 200 izbranih likovnih del s področja slikarstva, kiparstva, grafike in izbirnih vsebin. Število obiskovalcev: 305 6.4 PEDAGOŠKO DELO 6.4.1 Likovno izobraževanje center Galerije Miklova Hiša Šolski program Likovno izobraževalnega centra GMH poteka od septembra do junija. Slušatelji prvih štirih letnikov skozi celo šolsko leto tri ure tedensko obiskujejo delavnice slikarstva in kiparstva, slušatelji petega letnika (projektni letnik) pa se na začetku šolskega leta odločijo le za eno izmed področij (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Vsi slušatelji imajo na voljo tudi dodatne vsebine (industrijsko oblikovanje, grafično oblikovanje, arhitektura, anatomija, likovna tehnologija, fotografija) in izbirne vsebine (grafika). Področja in mentorji v šolskem letu 2013/2014 in prvem polletju šolskega leta 2014/2015: - Slikarstvo: Sašo Koprivec, Simon Lavrič, Nataša Gašparac, Karmen Bajec Kiparstvo: Marko Glavač, Milena Braniselj, Anja Kranjc, Katja Oblak, Julij Borštnik Grafika: Božidar Strman Fotografija: Boštjan Pucelj Grafično oblikovanje: Alenka Šubic Rovan Industrijsko oblikovanje: Patricija Vrbnjak Arhitektura: Janez Zobec Likovna tehnologija: Simon Lavrič Anatomija: Simon Lavrič Predavanja umetnostne zgodovine: Jure Mikuž, Nataša Smolič Osnovnošolska skupina: Andreja Gorjanec V času od 1. 1. do 19. 6. 2013 je program likovne šole potekal po ustaljenem urniku. Prvi in drugi letnik sta potekala ob petkih, tretji in četrti letnik ob četrtkih. Projektni letnik kiparstva je imel delavnice ob ponedeljkih, grafike ob torkih in slikarstva ob sredah po tri ure. Osnovnošolska skupina je obiskovala delavnice ob ponedeljkih po dve uri. Umetniška grafika kot izbirna vsebina je potekala ob torkih po štiri ure. 45 V tem obdobju je Simon Lavrič vodil dodatne vsebine iz likovne tehnologije in anatomije. Aktualen je bil projekt Premične kavarne v gradu, ki je združeval arhitekturo in industrijsko oblikovanje. V okviru dodatne vsebine iz grafičnega oblikovanja je osnovnošolska skupina izdelala zaključne plakate in vabila. Predavanja iz umetnostne zgodovine so bila na voljo širši zainteresirani javnosti. Marjana Dolšina je predavala o razvoj človeške figure v likovni umetnosti od prazgodovine do konca antike, dr. Jure Mikuž je predstavil ilustracije Marija Preglja za Homerjevo Iliado in Odisejo, dr. Nataša Smolič je imela predavanje z naslovom Figuralika druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja. Poleg rednega programa likovne šole je bila izvedena strokovna ekskurzija v Pariz, ki je potekala od 25. 4. do 30. 4. 2014. Ekskurzije se je udeležilo 35 ljudi. 6.4.2 Izvajanje izbirnega predmeta likovno snovanje v Gimnaziji Kočevje Z začetkom šolskega leta 2014/2015 je Galerija Miklova hiša v okviru Likovno izobraževalnega centra (LICE) pričela izvajati izbirni predmet Likovno snovanje formalnega izobraževalnega programa gimnazija v sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje. Od skupnega obsega 210 ur, ki ga predvideva veljavni učni načrt, dosegljiv na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, bo v tekočem šolskem letu izvedenih za 105 ur vsebin iz sklopov: risanje, slikanje, prostorsko oblikovanje, plastično oblikovanje in grafika. Nosilec predmeta je mentor v LICE za področje slikarstva Sašo Koprivec, posamezne vsebine pa poučujejo še drugi somentorji, prav tako sodelavci Likovno izobraževalnega centra, in sicer: mag. Marko Glavač za področje kiparstva, Janez Zobec za področje arhitekture in Božidar Strman za področje grafike. Likovno snovanje se izvaja enkrat tedensko – ob četrtkih po 3 šolske ure (12.50-14.20) v ateljejih Likovno izobraževalnega centra v Rokodelskem centru v Ribnici. Za prevoz dijakov je zadolžena Gimnazija in srednja šola Kočevje. Izbirni predmet obiskuje 7 dijakov drugega letnika programa Splošna gimnazija. Pred začetkom šolskega leta so mentorji pripravili letno učno pripravo in določili kriterije ocenjevanja v skladu z zahtevami slovenske šolske zakonodaje. 6.4.3 Likovna zbirka Galerije Miklova Hiša - Donacija 132 Miheličevih del dr. Gostiše fizično vnesena v inventarno knjigo, od tega 103 del inventariziranih v sistemu Galis. Vsa donirana dela so bila tudi fotografirana. Razstava izbora del iz zbirke, ki sta jo kurirali Polona Lovšin in Nina Skumavc. Zasnova celostnega načrta o okvirjanju izbranih likovnih del iz zbirke. 6.5 UREJANJE DOKUMENTACIJE • Urejena je fizična dokumentacija o razstavah v letu 2014: v arhivu so shranjena vabila, spremljevalne publikacije in posamezna besedila, seznami razstavljenih del ter fotografije postavitve, posameznih likovnih del in odprtja razstave. 46 • - V sistem Galis je bilo v letu 2014 zavedenih: 16 razstav (dokumentacija), 315 razstavljenih del (evidentiranje), 100 del, ki niso bila razstavljena, publikacij, 19 dogodkov, 36 zapisov otvoritev in postavitev razstav, 275 knjižnih enot. Za vse prirejene razstave, tako v Galeriji Miklova hiša kot v Rokodelskem centru, smo izpolnili in poslali vprašalnike Moderne galerije kot matične ustanove tega področja za potrebe njihove dokumentacije. 6.6 STATISTIČNI PODATKI – KAZALNIKI USPEŠNOSTI GALERIJA HIŠA MIKLOVA 2013 2014 PRIREDITVE 11 v Galeriji Miklova hiša 5 v prostorih Rokodelskega centra 10 20 1 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici 3 predavanja, odprta za širšo javnost v prostorih Rokodelskega centra (2 v okviru LICE: dr. Jure Mikuž, dr. Nataša Smolič, dr. Lojze Gostiša) ŠTEVILO OBISKOVALCEV 2.000 ŠTEVILO IZVEDENIH DELAVNIC OB RAZSTAVE ZA ODRASLE IN OTROKE / 6.247 5 Upoštevan je obisk na vseh razstavah in dogodkih v organizaciji Galerije Miklova hiša, tudi izven matične lokacije razstavnih prostorov na Škrabčevem trgu (Rokodelski center Ribnica, Galerija Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici, Grad Turjak, Galerija Klopart Kočevje itd.). 2 delavnicI za otroke ob razstavi Božidar Strman – Mišo: Risbe in grafike (mentor Božidar Strman) 3 delavnice za otroke ob razstavi Poetika mehanike (mentorice 47 Maja Zbašnik, Ana Pugelj, Maja Rus) ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA 400 LIKOVNA ŠOLA – ŠTEVILO UDELEŽENCEV 80 STROKOVNI KAZALCI Evidentiranje dokumentiranje ŠTEVILČNI in 768 * Presežek je nastal zaradi vnosov dogodkov in publikacij tudi za nazaj. 91 v šolskem letu 2013/2014 79 v šolskem letu 2014/2015 Predvideno Realizirano 410 415 evidentiranih del – Galis (od tega 315 razstavljenih del) 15 134 *Presežek je nastal zaradi nepredvidene donacije del slikarja Franceta Miheliča (dr. Lojze Gostiša). Inventariziranje Dokumentiranje žive dediščine / Konserviranje in restavriranje 2 / Vrednotenje predmetov 68 / muzejskih 7 POSEBNI DEL – POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH 1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika (glej stran 3). 2. Dolgoročni cilji posrednega uporabnika, ki izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oz. področnih strategij in nacionalnih programov: - vzpostaviti Rokodelski center kot edinstven muzej žive dediščine na Slovenskem - omogočiti zadovoljiv prostor za postavitev stalnih, občasnih in gostujočih razstav - izobraževalne vsebine zavoda postanejo nepogrešljiv del tehničnih izobraževalnih vsebin, s poudarkom na območju zahodnega dela JV - Slovenije - razvijanje suhorobarske, lončarske in tudi drugih rokodelskih dejavnosti, značilnih za suhorobarsko območje (občin Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Dobrepolje ) ter s poudarkom na prepletu tradicije in sodobnosti - povezovanje tradicije in sodobnosti v novih izdelkih bo zanimivo za obiskovalce in kupce - zgraditi prepoznavnost rokodelstva kot ene izmed dejavnosti RCR v slovenskem prostoru, kjer bi prav ta postal vozlišče informacij za domače in tuje rokodelce 48 - vsi razstavni prostori zavoda (Miklova hiša, grad, Rokodelski center Ribnica) so na ogled skozi vse leto in dostopni tudi za skupine s posebnimi potrebami - pripraviti posebne programe za skupine s posebnimi potrebami - čim večje poznavanje dogajanja in dejavnosti v Rokodelskem centru Ribnica oz. njegovih enotah s strani domačinov - omogočiti prostore in pogoje hranjenja muzejske in galerijske zbirke, ki jo narekuje zbiralna politika, izpolnjuje vse tehnične in prostorske standarde - ustrezni prostori za stalno postavitev Ribniške likovne zbirke - galerija ima osveščeno in razgledano publiko iz domačega okolja in iz širše okolice - galerija ima kader, ki je usposobljen za raziskovalno, razstavno, izobraževalno dejavnost ter za hranjenje, varovanje in dokumentiranje 3. Letni cilji posrednega uporabnika, zastavljeni v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela – kratek povzetek letnih ciljev iz programa dela 7.1 ROKODELSTVO • • • • • • • • • • Realizacija tečajev, kvačkanja, konzervatorstva in restavratorstva. Realizacija tehniških dni in delavnic za otroke in odrasle. Realizacija dveh razstav, zaključek pletarske in lončarske šole in razstava Vezi. Pletarska in lončarska šola (zaključek prvega, drugega in tretjega letnika in ponovni vpis v vse letnike ter dodatno vpis v projektni letnik) Promocija (sejmi doma in v tujini, jumbo plakat, tiskani mediji, spletna stran, družabna omrežja, objave na televiziji, radiu, objave preko elektronske pošte) Sodelovanje z MAO na projektu BIO 50. Sodelovanje pri vzpostavljanju konzorcija Rokodelskih centrov Izvedba dveh predstavitev diplomskih nalog. Prireditve: Kraljica suhe robe, božično-novoletni sejem in Decembrski pravljični svet. Promocijski panoji za sejme. 7.2 MUZEJ RIBNICA • - Izvedeni so bili trije projekti: Iz zbirke muzeja; razstava in spremljevalni program Živeti z gozdom; razstava in spremljevalni program Etnološki raziskovalni tabor Slemen 1.del • - Gostovanja Vozi me vlak v daljave; razstava je gostovala v Upravni stavbi Slovenskih železnic Križem svajt smo se podal pa sujo robo ponujal, razstava gostuje v ZDA in Pokrajinskem muzeju Maribor Janko Trošt, ustanovitelj muzeja v Ribnici in Idriji in poverjenik zavoda za varstvo kulturnih spomenikov za območje Kočevja; gostovanje razstave v Pokrajinskem muzeju Kočevje 49 - • - • - Raziskovanje Gostilne, kot smo jih poznali nekoč Obdobje prve svetovne vojne na Ribniškem Ribniški trg Praznično leto Nadaljevanje raziskave kulture in načina življenja Poljancev, strokovno sodelovanje ob razstavi 130 let šole na Velikih Poljanah Izvedli so se ob razstavni pedagoški programi, vodenje Izvedlo se je tudi sprotno strokovno delo evidentiranje in dokumentiranje Realizirali sta se dve predstavitvi publikacij Sodelovali smo s strokovnimi inštitucijami (MAO, PMK, PMMB, NMS, Železniški muzej, Zavod za gozdove) Dodatno Prijava Ribniškega suhorobarstva v Register žive dediščine Selitev depojev 7.3 GALERIJA MIKLOVA HIŠA • • • • • • • • • • • • • • • Igor Dolenc: razstava z zloženko Sašo Koprivec/slike Poetika mehanike Božidar Strman-Mišo:Risbe in grafike Prikrajšana zbirka I: Razstava izbora del iz Ribniške likovne zbirke z možnimi perspektivami Izredno stanje: Sebastijan Leban, Staš Kleindienst Študentska 2015- To ni ljubezenska pesem/This is not a love song Iz zasebnih likovnih zbirk Andrej Trobentar: KAMNISIMIPOVEDALI Kompozicija in prazničnost: Zvonka Simčič Umetnost: Viktor Bernik iz likovne zbirke RIKO Jože Centa: priložnostna razstava ob izidu monografije France Mihelič: priložnostna razstava ob predaji drugega dela donacije 106 del Franceta Miheliča dr. Lojzeta Gostiše Bruno d'Arcevia: v okviru pobratenja občin Ribnica in Arcevia Milan Mihelič: Modra arhitektura Projekti, ki niso bili predvideni v programu dela, a smo jih zaradi skladnosti naših dolgoročnih ciljev in poslanstva izvedli: 50 7.4 PODATKI USPEŠNOSTI ZA VEČJO VKLJUČENOST JAVNOSTI NA PODROČJU MUZEJEV, GALERIJ IN ROKODELSTVA, ZBIRANJE IN DOKUMENTIRANJE GRADIVA TER VEČJE PREPOZNAVNOSTI RCR-JA ROKODELSTVO PRIREDITVE ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŠTEVILO IZVEDENIH DELAVNIC ZA ODRASLE IN OTROKE PLETARSKA IN LONČARSKA ŠOLA – ŠTEVILO UDELEŽENCEV ŠTEVILO IZVEDENIH TEČAJEV 2012 10 12.893 2013 8 13.153 2014 10 10.405 25 24 28 49 57 57 1 3 2 MUZEJ RIBNICA PRIREDITVE ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA *Prevzem strokovnem knjižnice dr. Zmage Kumer 2012 15 7.194 3.597* 2013 19 7.220 1.496 2014 19 7.234 1558 GALERIJA MIKLOVA HIŠA PRIREDITVE ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA LIKOVNA ŠOLA – ŠTEVILO UDELEŽENCEV *Popis glavnine strokovne knjižnice Galerije 2012 14 3.015 952* 71 2013 10 3.365 195 83 2014 20 6.247 768 65 2013 11.321 2.080 9.366 38.280 € 60 2014 10.405 2123 8034 34.051 € 98 MUZEJSKA TRGOVINA ŠTEVILO OBISKOVALCEV ŠTEVILO KUPCEV ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV PROMET SPLETNA TRGOVINA – KUPCI 2012 10.357 1.920 6.525 29.110 € 26 Na splošno je v letu 2014 rahel porast števila obiskovalcev v zavodu. Povečalo se je število udeležencev na tehniških dnevih, delavnicah in demonstracijah. Programi ostajajo pestri, bogati in raznovrstni. Glede na leto 2013 se je število prireditev povečalo zaradi galerijskih dodatnih razstav in razstavljanja ter predstavljanja poleg matične hiše tudi v drugih občinah (Velike Lašče, Kočevje). Zaradi številčnosti prireditev in dislociranju izven matičnega območja se je v primerjavi z letom 2013 število obiska predvsem v galeriji povečalo. Zmanjšuje se število 51 slušateljev likovne šole. Kljub zmanjševanju, pa se kvaliteta programa izkazuje tudi v izvajanju vsebine za izbirni predmet Likovno snovanje za Gimnazijo Kočevje.. Muzejska trgovina beleži upad prometa in števila prodanih predmetov glede na leto 2013. Iz leta v leto pa se povečuje število spletnih kupcev. Glede na predložene strokovne številčne kazalce je bilo leto 2014 zelo uspešno. Za Muzej Ribnica in Galerijo Miklova hiša prilagamo še strokovne številčne kazalce: Predvideno 2013 Realizirano 2013 Predvideno 2014 Realizirano 2014 Evidentiranje 200 308 550 584 Inventariziranje 60 270 90 136 Dokumentiranje 80 527 195 657* Konserviranje in restavriranje 16 17 37 1151* MUZEJ RIBNICA Vrednotenje muzejskih 307 350 376 300 predmetov * tako visoko preseženo število konzerviranja in restavriranja je zaradi programsko nepredvidene selitve depojev *večje število dokumentiranja zaradi nepredvidene donacije in razširjene vsebine etnološkega raziskovalnega tabora Predvideno 2013 Realizirano 2013 Predvideno 2014 Realizirano 2014 80 176 300 415 Inventariziranje 10 11 15 134 * Dokumentiranje 5 8 110 110 Konserviranje in restavriranje 1 1 2 / 350 330* še ni računalniško obdelano 68 /* GALERIJA MIKLOVA HIŠA Evidentiranje Vrednotenje muzejskih predmetov * realizacije vrednotenja ni bilo zaradi podhranjenega števila zaposlenih 52 *večje število evidentiranih del je bilo zaradi treh nepredvidenih razstav *Presežek je nastal zaradi nepredvidene donacije del slikarja Franceta Miheliča (dr. Lojze Gostiša). Glede na predložene strokovne številčne kazalce je bilo leto 2014 zelo uspešno. Strokovno delo po predloženih kazalnikih je preseglo predvideno število. Številčnejša Inventarizacija galerijskih predmetov je bila zaradi nepredvidene donacije del slikarja Franceta Miheliča, kar smo uspešno izvedli s pomočjo zunanjih sodelavcev. Razlika v dokumentacije Muzeja je nastala zaradi širše zaobjete vsebine raziskovalnega etnološkega tabora Slemen in nepredvidenih donacij. Višje število konzervacije je nastalo zaradi dodatno programsko neumeščene selitve depojev. Evidentiranje Galerija Miklova hiša – presežek je nastal zaradi dodatno programsko nenačrtovanih razstav. 1. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela (po potrebi) / 2. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let – za tiste kategorije, katerih načrtovanje in uresničevanje spremljamo vsako leto in po isti metodiki • Na naš predlog je Ministrstvo za kulturo pozvalo občine Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje za širitev javne službe. V tej povezavi je bilo izvedenih veliko aktivnosti. Soglasje pa morajo na Ministrstvo za kulturo občine do konca februarja 2015. 3. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oz. župan (op. ni treba, v kolikor ni predpisanih meril) in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika. Priporočljivo je, da si vsak javni zavod za merjenje dosežkov pripravi svoje lastne kazalnike, ki odražajo pogoje delovanja, posebnosti dejavnosti in razmere pri delu. V primerjavi z ostalimi javnimi zavodi Rokodelski center Ribnica posluje izjemno racionalno; število zaposlenih je minimalno, brez tehničnega in administrativnega osebja (v začetku leta 2014 je je bila administracija začasno pokrita preko EU projekta in lastnih sredstev), kar je zaradi števila stavb, ki jih ima naš zavod v upravljanju, in raznolikosti projektov organizacijskih enot, evropskih projektov idr. zelo naporno. Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora posrednega uporabnika Finančni nadzor se izvaja med Občino Ribnica in organom zavoda, tj. Svet zavoda. V letu 2014 je bila izvedena tudi drugi del revizije. Pripravili smo dokument Načrt integritete V pripravi je pravilnik javnega naročanja in evidenca naročil manjših vrednosti. 53 Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati, seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji niso izvedljivi. Pojasnila so navedena v posameznih poglavjih. 4. Ocena učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja, predvsem na gospodarstvo, socialne razmere, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora in podobno Rokodelski center Ribnica je edini tovrstni zavod od Turjaka do Kolpe, zato je tudi zanimiv tako za šolske skupine, odrasle kot upokojence, torej za vse socialne in starostne skupine. Izobraževalni programi našega zavoda pritegnejo letno okoli 150 slušateljev, ki so vključeni v naše večmesečne programe izobraževanja (pletarska, lončarska in likovna šola). Zaradi interdisciplinarnosti in interaktivnosti, ki jo s svojimi programi omogočamo obiskovalcem je privlačen prostor za preživljanje prostega časa – udeležbe kakšnega od tečajev, delavnic, šol do obiska prireditev in razstav. Promocija RCR-ja in njegovo dobro ime poveča prihod posameznikov in skupin, kar posledično vpliva na turistični razvoj regije in posledično tudi na finančno korist. Domačini se počutijo pripadni zavodu tako preko že uveljavljenih Muzeja Ribnice in Galerije Miklova hiša kot tudi nove dejavnosti Rokodelstva, ki podpira več kot 500-letno tradicijo teh krajev. 5. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj. Zaradi že omenjenih razlogov je prišlo do kadrovskih sprememb v zavodu. V mesecu juniju se je na delovno mesto vrnila direktorica, na bolniško pa je odšla muzejska kustosinja in se do konca leta ni vrnila. V muzeju nismo zaposlili namesto nje nikogar, zato je realizacija programa, ki ga zaposlena pokriva okrnjen. Gre predvsem za projekte terensko raziskovalne narave (praznično leto, gostilne) Ker je program zavoda zelo obsežen, se izvajajo dela tudi preko prostovoljstva, podjemnih in avtorskih pogodb, kjer se trudimo za čim večjo racionalizacijo. • • • • - Računovodstvo izvaja zunanje podjetje DAFIN d. o. o. Čiščenje izvaja zunanje podjetje Blesk d. o. o. Hišniška dela deloma opravlja skupni občinski hišnik. Investicijska in vzdrževalna dela v letu 2014 so bila realizirana iz sredstev presežka in sredstev, ki jih je odobrila Občina Ribnica. Izvedli smo sledeča dela: Ozvočenje dvorane. Dodatna oprema dvorane za nastopajoče. Sanacija strehe na obzidju v gradu. Popravilo klopc v gradu zaradi vandalizma. 54 Poročilo pripravili: Stane Kljun, Katja Žagar, Lidija Horžen, Tina Zajc, Marija Gradišnik in Polonca Rigler Grm. Odgovorna oseba: Polonca Rigler Grm 55 8. RAČUNOVODSKO POROČILO za leto 2014 Letno poročilo Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica (v nadaljevanju RC) je v skladu z 21. in 28 .členom Zakona o računovodstvu sestavljeno iz naslednjih izkazov: • Bilanca stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter sredstev v upravljanju na dan 31.12.2014 s prilogama: - Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in - Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil • Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov, kjer se izkazujejo prihodki in odhodki za leto 2014, po računovodskih standardih z upoštevanjem načela nastanka poslovnega dogodka, s prilogo: -Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po dejavnosti, kjer ločeno izkazujemo prihodke in odhodke iz naslova izvajanja javne službe ter iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu • Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka; ta izkazuje prihodke in odhodke v skladu z Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu (EKN), saj RC sodi med določene uporabnike EKN: -Izkaz terjatev in naložb določenih uporabnikov in -Izkaz računa financiranja določenega uporabnika. Poslovno leto je enako koledarskemu in je trajalo od 01.01.2014 do 31.12.2014. RC je po Zakonu o računovodstvu in v skladu s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun in proračunske uporabnike razvrščen med določene uporabnike enotnega kontnega načrta. Pri vodenju poslovnih knjig se upoštevajo naslednje zakonske podlage: - Zakon o računovodstvu Zakon o javnih financah Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava - Zakon o davku od dohodka pravnih oseb Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS št. 109/07 in 68/09) ter Slovenski računovodski standardi - - 56 1. RAČUNOVODSKI IZKAZI: • BILANCA STANJA na dan 31.12.2014 ČLENITEV SKUPINE KONTOV 1 NAZIV SKUPINE KONTOV Oznaka za AOP 2 3 ZNESEK v EUR 31.12.2014 4 31.12.2013 5 SREDSTVA 01 A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU (002-003+004-005+006-007+008+009+010+011) NEOPREDMETENA SRED.IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 003 1.290 951 02 NEPREMIČNINE 004 2.112.454 2.112.454 03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 005 181.476 137.929 04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 006 182.317 173.809 05 POPRAVEK VRED. OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SRED. 007 103.700 82.787 06 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 008 0 0 07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 009 0 0 08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 010 0 0 09 011 0 0 012 134.676 140.046 10 TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (013+014+015+016+017+018+019+020+021+022) DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE 013 755 561 11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH 014 63.110 52.960 12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 015 16.000 16.796 13 016 100 1.436 017 32.387 63.823 15 DANI PREDUJMI IN VARŠČINE KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 018 0 0 16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 019 0 0 17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 020 3.970 1.685 18 NEPLAČANI ODHODKI 021 0 0 19 022 18.354 2.785 023 29.637 27.800 30 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE C) (024+025+026+027+028+029+030+031) OBRAČUN NABAVE MATERIALA 024 0 0 31 ZALOGE MATERIALA 025 0 0 32 ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 026 0 0 33 NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE 027 0 0 34 PROIZVODI 028 0 0 35 OBRAČUN NABAVE BLAGA 029 0 0 36 ZALOGE BLAGA 030 29.637 27.800 37 DRUGE ZALOGE I. AKTIVA (001+012+023) AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 031 0 0 032 2.174.312 2.234.136 033 0 0 00 14 99 ZALOGE SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 57 001 2.009.999 2.066.290 002 1.694 1.694 20 D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (035+036+037+038+039+040+041+042+043) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE 21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 036 12.493 15.806 22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 037 27.083 25.441 23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 038 5.799 7.386 24 KRATK. OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA 039 804 8.398 25 KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV 040 0 0 26 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 041 0 0 28 NEPLAČANI PRIHODKI 042 0 0 29 043 12.540 14.364 044 2.115.593 2.162.632 90 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059) SPLOŠNI SKLAD 045 0 0 91 REZERVNI SKLAD 046 0 0 92 DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 047 0 0 93 DOLGOROČNE REZERVACIJE 048 0 0 940 049 0 0 050 0 0 051 0 0 9412 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 052 0 0 9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 053 0 0 96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 054 0 0 97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI I. PASIVA SKUPAJ (034+044) PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 055 0 0 056 2.021.614 2.050.887 057 058 059 0 93.979 0 0 111.745 0 060 2.174.312 2.234.136 061 0 0 9410 9411 980 981 985 986 99 58 034 58.719 71.504 035 0 109 Priloga:STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV v letu 2014 Z N E S E K v EUR NAZIV Oznak a za AOP 1 2 3 4 700 2.287.95 8 221.66 8 I. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v upravljanju (701+702+703+704+705+706+707) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča Povečan Nabavn Poprav je a ek Amortizac nabavne vrednos vrednos ija vrednost t (1.1.) t (1.1.) i 10 (3-4+5-67+8-9) 9 8.508 64.799 702 703 704 1.694 E. Zgradbe 705 F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva 706 707 38.050 951 0 339 0 0 11 12 2.009.999 0 0 0 0 0 404 0 0 0 660.885 0 0 0 0 701 660.885 1.451.56 9 135.760 • 5 Prevred Prevredn notenje otenje zaradi zaradi okrepitv oslabitve e Neodpisana vrednost (31.12.) 137.92 9 50.547 0 43.547 1.270.093 0 0 7.942 20.347 72.808 0 0 32.241 566 566 5.809 0 0 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV 01.01. 2014 - 31.12.2014 (v eurih, brez centov) Skupine kontov NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka za AOP 1 2 3 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864) 760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV POVEČANJE VRE.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZ. ZMANJŠANJE VRED.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZ. 761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 762 B) FINANČNI PRIHODKI 763 C) DRUGI PRIHODKI Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (868+869) del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI D) CELOTNI PRIHODKI (860+865+866+867) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (872+873+874) del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 460 STROŠKI MATERIALA 461 STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA (876+877+878) 59 ZNESEK 2014 4 2013 5 860 526.131 581.954 861 862 863 864 865 866 498.197 0 0 27.934 8 919 550.347 0 0 31.607 84 2.493 867 0 0 868 869 0 0 0 0 870 527.058 584.531 871 360.150 343.046 872 873 874 15.864 58.122 286.164 18.280 49.832 274.934 875 154.987 161.566 del 464 del 464 del 464 462 463 del 465 467 468 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA H) REZERVACIJE J) OSTALI DRUGI STROŠKI K) FINANČNI ODHODKI L) DRUGI ODHODKI M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI (886+887) del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI N) CELOTNI (871+875+879+880+881+882+883+884+885) O) PRESEŽEK (870-888) P) PRESEŽEK (888-870) Davek od dohodka pravnih oseb ODHODKI ODHODKI PRIHODKOV ODHODKOV 119.896 19.303 15.788 3.484 0 1.229 154 0 123.698 19.915 17.953 3.484 0 85 277 0 884 182 0 885 886 0 182 0 0 887 520.186 508.458 888 6.872 76.073 889 0 0 6.872 76.073 893 0 0 894 6 7 895 12 12 890 Presežek prihodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(891=888-890) 891 Presežek odhodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(892=890-888) 892 Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število) Število mesecev poslovanja • 876 877 878 879 880 881 882 883 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI 01.01. 2014 - 31.12.2014 (v eurih, brez centov) ZNESEK NAZIV PODSKUPINE KONTOV ČLENITEV PODSKUPIN KONTOV 1 760 761 762 763 del 764 del 764 2 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (661+662-663+664) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV POVEČANJE VRE.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZ. ZMANJŠANJE VRED.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZ. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA B) FINANČNI PRIHODKI C) DRUGI PRIHODKI Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (668+669) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 60 Oznaka za AOP Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe 3 4 660 661 662 663 664 665 666 667 668 669 Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu 5 492.122 489.319 34.009 8.878 0 0 0 2.803 8 919 0 25.131 0 0 0 0 0 0 0 0 del 466 460 461 del 464 del 464 del 464 462 463 del 465 467 468 del 469 del 469 D) CELOTNI PRIHODKI (660+665+666+667) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (672+673+674) NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA (676+677+678) PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA H) REZERVACIJE 493.049 34.009 329.625 0 54.821 274.804 30.525 15.864 3.301 11.360 676 677 678 679 680 154.987 119.896 19.303 15.788 0 0 0 0 0 0 3.484 0 J) OSTALI DRUGI STROŠKI K) FINANČNI ODHODKI L) DRUGI ODHODKI M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI (686+687) ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI N) CELOTNI ODHODKI (671+675+679+680+681+682+683+684+685) O) PRESEŽEK PRIHODKOV (670-688) P) PRESEŽEK ODHODKOV (688-670) 681 682 683 1.229 154 0 0 0 0 182 0 182 0 0 0 486.177 34.009 6.872 0 Davek od dohodka pravnih oseb 690 Presežek prihodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(691=688690) Presežek odhodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(692=690688) Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja • 671 672 673 674 675 684 685 686 687 688 689 0 0 691 6.872 693 Oznaka za AOP NAZIV KONTA 7 1 2 SKUPAJ I. (402+431) 1. PRIHODKI ZA (403+420) A. Prihodki iz (404+407+410+413+418+419) a. Prejeta sredstva (405+406) 3 PRIHODKI IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE sredstev javnih financ iz državnega proračuna 401 402 403 404 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo 405 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije 406 b. Prejeta (408+409) sredstva iz občinskih 61 proračunov 0 692 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA KONTI del 7400 del 7400 670 407 1.1 – 31.12.2014 ZNESEK ZNESEK Tekoče leto v EUR Preteklo leto v EUR Absolutna razlika Indeks v EUR 539.092 550.422 -11.330 98 506.016 509.787 -3.771 99 456.832 456.336 496 100 40.020 48.240 -8.220 83 40.020 48.240 -8.220 83 347.912 361.486 -13.574 96 del 7401 del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije 409 c. Prejeta (411+412) del 7402 del 7402 sredstva 741 del 7130 del 7102 del 7100 del 7141 72 730 731 732 786 787 del 7130 del 7102 del 7103 del 7100 del 7141 skladov socialnega zavarovanja 410 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo 411 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije 412 d. Prejeta sredstva (414+415+416+417) del 7403 del 7403 del 7404 del 7404 del 740 iz iz javnih skladov in agencij 413 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo 414 Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije 415 Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo 416 Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije 417 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418 f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe (421+422+423+424+425+426+427+428+429+430) 419 420 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe 421 Prejete obresti 422 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 423 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 424 Kapitalski prihodki Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (432+433+434+435+436) 425 426 427 428 429 430 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 Prejete obresti 433 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 435 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe 436 II. (438+481) SKUPAJ ODHODKI 1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE (439+447+453+464+465+466+467+468+469+470) A. Plače in drugi izdatki (440+441+442+443+444+445+446) 62 SLUŽBE zaposlenim 431 347.912 361.486 -13.574 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 68.900 46.610 22.290 148 49.184 53.451 -4.267 92 48.122 51.679 -3.557 93 12 92 -80 81 0 1.010 -1.010 0 1.050 670 380 157 33.076 40.635 -7.559 81 27.864 35.811 -7.947 78 5.212 4.824 388 108 528.748 547.150 -18.402 97 500.365 521.516 -21.151 96 134.627 138.523 -3.896 97 96 437 438 439 del 4000 del 4001 del 4002 del 4003 del 4004 del 4005 del 4009 Plače in dodatki 440 Regres za letni dopust 441 Povračila in nadomestila 442 Sredstva za delovno uspešnost 443 Sredstva za nadurno delo 444 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 Drugi izdatki zaposlenim 446 B. Prispevki delodajalcev (448+449+450+451+452) del 4010 del 4011 del 4012 del 4013 del 4015 del 4020 del 4021 del 4022 del 4023 del 4024 del 4025 del 4026 del 4027 del 4028 del 4029 403 404 410 411 412 413 4200 4201 4202 4203 4204 za socialno varnost 447 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 448 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 449 Prispevek za zaposlovanje 450 Prispevek za starševsko varstvo 451 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe (454+455+456+457+458+459+460+461+462+463) 452 453 Pisarniški in splošni material in storitve 454 Posebni material in storitve 455 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 456 Prevozni stroški in storitve 457 Izdatki za službena potovanja 458 Tekoče vzdrževanje 459 Poslovne najemnine in zakupnine 460 Kazni in odškodnine 461 Davek na izplačane plače 462 Drugi operativni odhodki 463 D. Plačila domačih obresti E. Plačila tujih obresti F. Subvencije G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I. Drugi tekoči domači transferji J. Investicijski (471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480) Nakup zgradb in prostorov Nakup prevoznih sredstev Nakup opreme Nakup drugih osnovnih sredstev Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 464 465 466 467 468 469 63 odhodki 470 471 472 473 474 475 115.096 120.748 -5.652 95 2.713 3.252 -539 83 10.408 10.912 -504 95 2.718 849 1.869 320 3.404 2.762 642 123 288 0 288 0 21.261 23.335 -2.074 91 10.189 11.006 -817 93 8.564 8.817 -253 97 72 74 -2 97 121 124 -3 98 2.315 3.314 -999 70 335.890 314.049 21.841 107 163.899 137.750 26.149 119 17.289 2.958 14.331 584 30.255 29.543 712 102 7.943 10.742 -2.799 74 8.593 7.455 1.138 115 13.130 16.467 -3.337 80 13.535 14.650 -1.115 92 81.246 94.484 -13.238 86 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8.587 45.609 -37.022 19 8.587 0 0 32.073 5.809 7.727 -23.486 -5.809 -7.727 27 0 0 4205 4206 4207 Investicijsko vzdrževanje in obnove Nakup zemljišč in naravnih bogastev Nakup nematerialnega premoženja Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 4208 4209 476 477 478 479 480 2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (482+483+484) del 400 del 401 del 402 481 A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 2.749 111 28.383 25.634 2.749 111 10.344 3.272 7.072 316 483 484 III/1 PRESEŽEK (401-437) 485 NAD 25.634 482 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu PRIHODKOV 28.383 ODHODKI IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV 01.01. 2014 - 31.12.2014 (v eurih, brez centov) ČLENITEV KONTOV 1 50 500 55 550 551 NAZIV KONTA 2 VII.ZADOLŽEVANJE (551+559) Domače (552+553+554+555+556+557+558) VIII.ODPLAČILA (561+569) Odplačila domačega (562+563+564+565+566+567+568) Odplačila dolga v tujino IX/1NETO-ZADOLŽEVANJE (550-560) IX/2NETO ODPLAČILO (560-550) X/1 POVEČANJE SREDSTEV (485+524+570)-(486+525+571) X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV (486+525+571)-(485+524+570) Oznaka za AOP 3 zadolževanje DOLGA dolga DOLGA NA RAČUNIH NA RAČUNIH 64 ZNESEK Tekoče leto 4 Predhodno leto 5 550 0 0 551 0 0 560 0 0 561 0 0 569 0 0 570 0 0 10.344 3.272 571 572 573 2. POJASNILA K IZKAZOM: 2.1. POJASNILA K BILANCI STANJA • DOLGOROČNA SREDSTVA - 2.009.999 EUR sestavljajo: Dolgoročna sredstva so izvirno vrednotena po nabavni vrednosti in amortizirana po amortizacijskih stopnjah v skladu z Zakonom o računovodstvu, računovodskimi standardi ter Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Naziv: Zemljišče,Umetniška dela Amort. stopnja % 0 Zgradba 3 Pohištvo 12 Oprema za trgovino 15 Računalniki Ostala pisarniška oprema 50 20 Ostala oprema 20 Drobni inventar 100 Ostala računal. oprema 25 Programi, licence 20 RC za leto 2014 ni imel posebne proračunske postavke za financiranje osnovnih sredstev, saj se je znesek nabave v višini 8.508 EUR financiral iz presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Pregled neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sred: Konto 0031 Rač.programi, licence Konto 02000 Nab.vred.stavbnih zemljišč Konto 02100 NW-upravna in poslovna zgradba Amortizacijska skupina 01 Pohištvo - 12% Amortizacijska skupina 02 Oprema za trgovino - 15% Konto 0400 NW-Pohištvo za opravlj.dejavnosti Konto 0401 NW- Pisarniško pohištvo v pisarnah Konto 0402 NW- Druga oprema za opravlj.dejavnosti Amortizacijska skupina 03 Računalniki - 50% Amortizacijska skupina 030 Ostala računal.oprema 25% Konto 0403 NW- Druga pisarniška oprema Amortizacijska skupina 01 Pohištvo - 12% Amortizacijska skupina 05 Ostala oprema - 20% Konto 0409 NW- Ostala oprema Konto 0410 Drobni inventar-100% odpis Konto 0450- Umetniška dela SKUPAJ Nab.vred. Odpisana Amortizacija Neodpisana 1.1.2014 1.694 660.885 1.451.569 39.168 12.405 51.573 27.253 26.917 9.953 NABAVA 2014 0 0 0 3.283 0 3.283 0 0 542 1.1.2014 951 0 137.929 10.467 8.271 18.738 4.202 14.348 7.635 v l.2014 339 0 43.547 4.717 878 5.595 3.209 5.377 1.842 vrednost 404 660.885 1.270.093 27.267 3.256 30.523 19.842 7.192 1.018 7.059 2.836 4.613 1.832 3.450 17.012 1.624 11.381 13.005 32.241 5.809 3.378 0 1.281 1.281 566 0 12.248 461 549 1.010 32.241 0 3.674 195 2.298 2.493 566 0 4.468 968 9.815 10.783 0 5.809 2.287.958 8.508 221.667 64.800 2.009.999 65 • Kratkoročna sredstva skupaj z zalogami – 164.313 EUR 31.12.2014 Preglednica: Struktura kratkoročnih sredstev Denarna sredstva v blagajni Račun UJP Terjatve do kupcev Dani predujmi Kratk. terjatve do uporabnikov EKN Druge kratkoročne terjatve Zaloge Aktivne časovne razmejitve Skupaj V EUR 755 63.110 16.000 100 32.387 3.970 29.637 18.354 164.313 31.12.2013 Delež v % V EUR Delež v % 0 561 0 38 32 11 52.960 16.796 1.436 63.823 1.685 27.800 2.785 100 167.846 100 10 0 20 2 18 10 1 38 1 17 2 Absolutna razlika EUR Indeks 194 10.150 -796 -1.336 -31.436 2.285 1.837 15.569 -3.533 135 119 95 7 51 236 107 659 98 Na dan 31.12.2014 v primerjavi s stanjem koncem lanskega leta beležimo pri kratkoročnih sredstvih največji padec pri terjatvah do uporabnikov EKN kot proračunskih uporabnikov v višini 31.436 EUR, kar pojasnjujemo z dejstvom, da je v stanju na dan 31.12.2013 zajeta terjatev do Ministrstva za kmetijstvo in okolje v višini 36.441 EUR iz naslova prvega zahtevka po pogodbi o sofinanciranju izvajanja lokalne razvojne strategije po načelih pristopa LEADER za projekt Likovno izobraževanje za večjo kvaliteto življenja na podeželju-Likovno izobraževalni center Ribnica. RC je drugi zahtevek v skladu s pogodbo posredoval ministrstvu do 31.1.2015, zaradi česar je v postavki aktivne časovne razmejitve na dan 31.12.2014 vsebovan znesek 15.000 EUR kot vnaprej vračunani prihodek. Terjatve do kupcev predstavljajo v glavnini terjatve iz naslova zaračunanega obročnega plačila kotizacije za likovno, pletarsko in lončarsko šolo, pri čemer obroki zapadejo tudi v letu 2015, manjši del pa odpade na terjatve iz naslova prodaje trgovskega blaga, najemnin, ter zaračunanih ostalih storitev iz naslova izvajanja javne službe. Pregled terjatev do kupcev po zapadlosti 31.12.2014 Domači kupci v EUR nezapadle do 30 dni 11.104 1.370 31 do 60 dni 61 do 90 dni nad 91 dni skupaj 1.555 570 1.401 16.000 RC izvaja politiko intenzivnega izvajanja izterjave zapadlih terjatev. V celotnem obdobju delovanja se je izkazala zgolj ena terjatev kot neizterljiva v višini 182 EUR, katera je bila zaradi izteka zastaralnega roka v letu 2014 tudi odpisana. Glavnino terjatev do uporabnikov EKN predstavljajo terjatve do Občine Ribnica v skupni višini 28.771 EUR: - iz naslova zahtevkov za črpanje proračunskih sredstev, izstavljenih ustanovitelju Občini Ribnica konec leta 2014 v višini 28.112 EUR (zahtevek za decembrske plače v višini 12.646 EUR, zahtevek za blago in storitve v višini 15.466 EUR). - iz naslova prodaje trgovskega blaga iz muzejske trgovine v višini 659 EUR. Druge kratkoročne terjatve v višini 3.970 EUR predstavljajo terjatve za vstopni davek na dodano vrednost, ki se uveljavlja za nabave blaga, storitev , ki se nanašajo na obdavčeno dejavnost, terjatve do Banke Koper iz naslova plačil kupcev s plačilnimi karticami, ter terjatve do ZZZS iz naslova refundacije nadomestila za čas bolniške odsotnosti ene zaposlene osebe. Javni zavod RC opravlja dejavnost prodaje trgovskega blaga iz muzejske trgovine, zato konec leta izkazuje zaloge ovrednotene po zadnji nabavni ceni v višini 29.637 EUR. Skupni znesek nabave v letu 2014 znaša 18.330 EUR, pri čemer kot dobavitelji nastopajo predvsem proizvajalci izdelkov domače in umetne obrti iz ribniškega področja in sosednjih občin. Inventurna razlika izkazuje inventurni presežek v višini 163 EUR. Med aktivnimi časovnimi razmejitvami v skupni višini 18.354 EUR so zajeti odloženi stroški iz naslova zavarovalnih premij za leto 2015 v višini 3.030 EUR, ostali odloženi odhodki 324 EUR, ter vnaprej vračunani prihodki iz naslova drugega zahtevka za projekt Leader-LICE v višini 15.000 EUR. 66 • Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve – 58.719 EUR 31.12.2014 Preglednica: Struktura kratkoročnih virov Prejeti predujmi Kratk. obveznosti do zaposlenih V EUR V EUR Absolutna Delež v % razlika -EUR Indeks 0 -109 0 21 109 15.806 22 -3.313 79 27.083 46 25.441 36 1.642 106 5.799 10 7.386 10 -1.587 79 804 1 8.398 12 -7.594 10 PČR-odloženi prihodki (kotizacije) 12.540 21 14.364 20 -1.824 87 Skupaj 58.719 100 71.504 100 -12.785 82 Kratk. obveznosti do dobaviteljev Druge kratk. obveznosti iz poslovanja Kratk.obv. do uporabnikov EKN 0 12.493 31.12.2013 Delež v % 0 Kratkoročni viri znašajo na bilančni dan 58.719 EUR, kar je za 12.785 EUR oz.za 18% manj kot preteklo leto. Med obveznosti do zaposlenih so obračunane decembrske plače skupaj z nadomestili za prehrano, prevoz, potnimi stroški v skupni višini 12.493 EUR (izplačane 5.1.2015). V primerjavi s stanjem 31.12.2013 je obveznost nižja za 3.313 EUR, kot posledica dejstva, da je na dan 31.12.2013 dodatno zajeta še obveznost iz naslov odprave prvega dela tretje četrtine nesorazmerij v višini 2.239 EUR, medtem kot je bila odprava drugega dela tretje četrtine v višini 1.366 EUR izplačana že decembra 2014. Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo še nezapadle obveznosti iz naslova prejetih računov v višini 25.887 EUR, ki so do sestavljanja letnega poročila v letu 2015 v celoti poravnane ter dodatno znesek v višini 1.196 EUR , izkazan kot blagovni kredit iz naslova obročnega plačila za nakupe mobilnih telefonov. Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v višini 5.799 EUR sestavljajo: -obveznosti do države iz naslova prispevkov na plače, davčnega odtegljaja, davka na dodano vrednost v skupni višini 4.175 EUR. - obveznosti do izvajalcev storitev na podlagi avtorskih pogodb,podjemnih pogodb, prostovoljcev v višini 1.426 EUR -obveznosti do Modre zavarovalnice in Prve pokojninske družbe v višini 198 EUR Vse navedene obveznosti so bile v celoti poravnane do dne sestavljanja letnega poročila. Kratkoročna obveznost do EKN v višini 804 EUR je kar za 7.594 EUR nižja od stanja na dan 31.12.2013 kot posledica dejstva, da je za obveznost v višini 7.404 EUR do javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša ( izhajajoč iz nakupa trgovskega blaga ob začetku poslovanja) , ustanovitelja Občine Ribnica v letu 2014 izdal soglasje, da se obveznost odpiše, ter istočasno poveča obveznost iz naslova sredstev prejetih v upravljanje. Kratkoročne časovne razmejitve v višini 12.540 EUR predstavljajo sorazmerni del že zaračunane kotizacije za likovno šolo, ki se nanaša na obdobje jan-maj 2015 v višini 7.500 EUR, ter pletarsko in lončarsko šolo za obdobje jan-marec 2015 v višini 5.000 EUR. • Lastni viri - 2.162.632 EUR Ta postavka vključuje obveznosti do ustanovitelja Občine Ribnica iz naslova sredstev v upravljanju, to je zemljišč, zgradbe in opreme v višini 2.021.614 EUR, ter kumulativni presežek prihodkov v višini 93.979 EUR. Preglednica: Gibanje obveznosti za opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v upravljanju: V EUR Vrednost na dan 1.1.2014 +Prej. sredstva iz občinskega proračuna za investicije +Razporeditev presežka prihodkov iz preteklih let za investiranje - zmanjšanje za obračunano amortizacijo =Končno stanje na dan 31.12.2014 67 2.050.887 0 32.042 -61.315 2.021.614 2.2. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV EKN Izkaz prihodkov in odhodkov je sestavljen na podlagi Odredbe o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava in računovodskih standardov. Pri sestavitvi tega izkaza določeni uporabniki upoštevamo računovodsko načelo nastanka poslovnega dogodka. • PRIHODKI (iz poslovanja) Preglednica: Struktura prihodkov iz poslovanja 1. Prihodki iz sredstev javnih financ skupaj - leto 2014 v EUR delež v % razlika V EUR Indeks 83% 488.268 84% -50.151 90 40.020 8% 48.240 8% -8.220 83 40.020 8% 48.240 8% -8.220 83 354.262 67% 356.977 61% -2.715 99 -od tega zahtevki za material, storitve 197.778 38% 203.430 35% -5.652 97 -od tega zahtevki za stroške dela 150.484 29% 147.547 25% 2.937 102 6.000 1% 6.000 1% 0 100 43.835 8% 83.051 14% -39.216 53 43.040 8% 74.951 13% -31.911 57 -od tega Ministrstvo za kulturo 1.2. Prihodki iz občinskega proračuna -od tega ostali projekti 1.3. Prih. iz državnega proračuna iz sred.EU -Prih.-Leader -Min.za kmetij-struk.sklad EU -Prih.-Min.za kmetij.-Medved naš vsakdanji 0 0% 850 0% -850 0 795 0% 7.250 1% -6.455 11 Lastni prihodki v okviru izvajanje javne službe 54.005 10% 55.705 10% -1.700 97 Kotizacija-likovna šola 15.146 3% 20.147 3% -5.001 75 4.699 1% 5.297 1% -598 89 10.255 2% 9.107 2% 1.148 113 Pletarska šola,tečaji 5.172 1% 6.265 1% -1.093 83 Lončarska šola, tečaji, žganje gline 4.864 1% 4.125 1% 739 118 2.049 0% 2.557 0% -508 80 10.270 2% 7.069 1% 3.201 145 -Subvencija za zaposlitev in oprostitev prispevkov Vstopnina-muzej Rokodelska delavnica in vstopnina Prihodki-ostali tečaji Prihodki-ekskurzije-likovna šola Prih. od donacij in ostali prihodki 3. leto 2013 v EUR EUR 438.117 1.1. Prihodki iz državnega proračuna 2. delež v % 526.131 1.550 0% 1.138 0% 412 136 34.009 6% 37.981 7% -3.972 90 4.896 1% 5.260 1% -364 93 Turizem-vodenje in ostali prihodki 1.179 0% 1.114 0% 65 106 Prihodki od prodaje blaga-dom.trg. 27.934 5% 31.607 5% -3.673 88 526.131 100% 581.954 100% -55.823 90 Prihodka iz naslova tržne dejavnosti Uporaba prostora SKUPAJ V letu 2014 znašajo prihodki iz poslovanja 526.131 EUR, kar je za 55.823 EUR oz. za 10% manj kot preteklo leto, predvsem kot posledica padca prihodkov iz projektov LEADER v višini 31.911 EUR. V letu 2013 sta bila namreć podana dva zahtevka za črpanje sredstev iz naslova projekta Leader v skupni višini 74.951 EUR: • Prvi se je nanašal na pogodbo za obdobje 2012-2014, naslov projekta je Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost, vrednost zahtevka je znašala 38.510 EUR in se je nanašal tako na dejavnost rokodelstva, kot tudi na muzejsko dejavnost. • Drugi se je nanašal na pogodbo za obdobje 2012-2015, ki je bila sklenjena dne 16.11.2012,naslov projekta je Likovno izobraževanje za večjo kvaliteto življenja na podeželju-Likovno izobraževalni center Ribnica v višini 36.441 EUR. V letu 2014 pa je bil podan le eden zahtevek za črpanje sredstev iz naslova projekta Leader v skupni višini 32.459 EUR, nanašajoč na drugi del po pogodbi za projekt Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost. K ustvarjeni skupni višini prihodkov 43.040 EUR iz projekta Leader pa je v letu 2014 dodatno prispevalo še evidentiranje 68 vnaprej vračunanih prihodkov iz naslova drugega zahtevka za projekt Leader-LICE v višini 15.000 EUR, ter zmanjšanje iz naslova izplačila soudeležbe KUD PA-LETA na osnovi partnerskega sporazuma iz naslova prvega zahtevka LICE v višini 4.419 EUR iz leta 2013. V okviru prihodkov pridobljenih z strani Ministrstva za kulturo v višini 40.020 EUR prihodkov ( nižji za 8.220 EUR v primerjavi z preteklim letom), se znesek 35.020 EUR nanaša na podpisano pogodbo o financiranju javnega zavoda, ki je pridobil status pooblaščenega muzeja in galerije v letu 2013, preostanek 5.000 EUR pa je pridobljen na osnovi prijavljenih projektov na razpisih. Ministrstvo je znesek pogodbeno določene proračunske postavke 35.020 EUR nakazovalo v mesečnih obrokih v znesku 2.918 EUR , pri čemer se je le-ta višina namenila za financiranje splošnih stroškov delovanja celotnega zavoda na letnem nivoji v višini 17.320 EUR, za izvajanje programa digitalizacije v višini 2.700 EUR, za financiranje programskih stroškov muzejske dejavnosti v višini 4.500 EUR, ter programskih materialnih stroškov galerijske dejavnosti v višini 10.500 EUR. Prihodki iz občinskega proračuna znašajo 354.262 EUR, kar je za 2.715 EUR manj kot v preteklem letu. Tabela: Primerjava med letoma 2014-2013 LETO LETO 2014 ZAVOD GALERIJA LIKOVNA ŠOLA MUZEJ HRAMBA kulturne dediščine GRAD TRGOVINA V EUR mat.,stor. str.dela skupaj mat.,stor. str.dela skupaj 93.952 66.420 160.372 91.240 61.482 152.722 41.693 23.698 65.391 46.215 25.764 71.979 14.737 14.737 23.846 23.846 31.355 42.572 73.927 39.802 42.792 82.594 19.136 19.136 5.300 5.300 2.905 2.905 3.027 3.027 17.794 17.794 17.509 17.509 203.778 150.484 SKUPAJ 2013 354.262 209.430 147.547 razlika 7.650 -6.588 -9.109 -8.667 13.836 -122 285 356.977 -2.715 Porast zasledimo le pri financiranju zavoda ter hrambe predmetov kulturne dediščine, v okviru katere je bila prvotna postavka v višini 5.700 EUR povečana za 12.500 EUR. Brez le-tega naknadnega povečanja bi bili občinski proračunski prihodki kar za cca. 15 tisoč EUR manjši kot v preteklem letu. Lastni prihodki v okviru izvajanja javne službe so v letu 2014 znašali 54.005 EUR, kar je malenkosten 3% padec v primerjavi s preteklim letom. Pri prihodkih iz naslova tržne dejavnosti-34.009 EUR pa beležimo padec za 10% , kar je povzročil padec pri prodaji iz muzejske trgovine, zlasti na račun manjše prodaje v mesecu decembru 2014 v primerjavi z istim mesecem leta 2013. Razčlenitev posl.prihodkov: delež v % v 000 EUR Občinski proračun 354 67,3% Državni proračun 40 7,6% Državni proračun iz sred. EU- Leader 44 8,3% Lastni prihodki-javna služba 54 10,3% Tržna dejavnost 34 6,5% SKUPAJ 526 100,0% Tržna dejavnost Lastni prihodki-javna služba Državni proračun iz sred.EU-Leader Nizi1 Državni proračun Občinski proračun 0 50 100 69 150 200 250 300 350 400 CELOTNI PRIHODKI dejavnosti: po vrstah 2013-EUR Absolutne razlike 185.208 182.830 2.378 76001,76002 Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti 93.951 91.240 2.711 760010 Občina Ribnica-zahtevki za str.dela 66.420 61.482 4.938 760111 760093 76018 76030 7620 7639,7631 76000 Uporaba prostorov Subvencija za zaposlitev in Min.za kmetij.(Parnas) Prihodki-ostale storitve (tudi projekt Bio) Prih.od donacij, namenjeni pokr.stroškov Prih.od obresti Drugi prihodki Ministrstvo za kulturo-proračunska postavka GALERIJA in likovna šola skupaj Prej.sred.iz drž. prorač.-Min.za kulturo za projekte Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti Občina Ribnica-zahtevki za str.dela Kotizacija-likovna šola Prihodki-izleti-likovna šola Leader-Min.za kmetij.-strukturni skladi EU Ministrstvo za kulturo-proračunska postavka Oprostitev prispevkov za PIZ MUZEJ - skupaj 4.466 0 1.075 1.050 8 918 17.320 133.320 5.000 56.430 23.698 15.146 10.270 10.581 11.400 795 96.825 5.260 8.100 329 670 84 1.740 13.925 177.797 7.920 70.061 25.764 20.147 7.069 36.441 10.395 0 118.394 -794 -8.100 746 380 -76 -822 3.395 -45.272 -2.920 -13.631 -2.066 -5.001 3.201 -25.860 1.005 795 -21.569 76001 760010 760090 760092 760131 760391 Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti Občina Ribnica-zahtevki za str.dela Leader-Min.za kmetij.-strukturni skladi EU Prih.-Urad za izseljence po svetu Vstopnina-muzej Drugi prihodki (priznanje) 31.355 42.572 11.899 0 4.699 0 39.802 42.792 13.753 0 5.297 750 -8.447 -220 -1.854 0 -598 -750 76000 Ministrstvo za kulturo-proračunska postavka 6.300 16.000 -9.700 760010 7611 7639 TRGOVINA- skupaj Občina Ribnica-zahtevki za str.dela Prihodki od prodaje blaga-dom.trg. Drugi prihodki ROKODELSTVO - skupaj 45.730 17.794 27.934 2 42.900 49.118 17.509 31.607 2 46.951 -3.388 285 -3.673 0 -4.051 760161 Vstopnina in rokodelske delavnice Pletarska šola, Lončarska šola Ostali tečaji Prihodki-ostale storitve Leader-Min.za kmetij.-strukturni skladi EU TURIZEM- skupaj Turizem-vodenje 10.255 10.037 2.048 0 20.560 604 604 9.107 10.390 2.557 140 24.757 1.114 1.114 1.148 -353 -509 -140 -4.197 -510 -510 76001 Hramba kulturne dediščine- skupaj Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti 19.136 19.136 5.300 5.300 13.836 13.836 76001 76017 Grad – skupaj Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti Najem 3.335 2.905 430 3.027 3.027 0 308 -122 430 527.058 584.531 -57.473 2014-EUR SM 01 ZAVOD – skupaj SM 02 76000 76001 760010 760121 76019 760090 76000 760095 SM 03 SM 04 SM 05 760151 760153,54 760155,56 76018 760090 SM 06 SM 1806 SM 51 SKUPAJ PRIHODKI 70 Povzetek celotnih prihodkov: PRIHODKI Delež V EUR v% 228.712 43,4% Galerija 82.586 15,7% Likovna šola 50.734 9,6% 115.961 22,0% 45.730 8,7% Zavod+rokodelstvo+turizem Muzej+ Hramba kulturne dediščine Trgovina Grad SKUPAJ 3.335 0,6% 527.058 100,0% Trgovina Muzej+ Hramba kulturne dediščine Likovna šola Nizi1 Galerija Zavod+rokodelstvo+turizem 0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 Vred. v EUR • ODHODKI - 520.186 EUR Pregled odhodkov po vrstah: razlika leto 2014 leto 2013 v EUR 1. Nabavna vrednost prodanega blaga 15.864 18.280 2. STROŠKI MATERIALA 58.122 46010 Str.pomož. materiala za izvajanje dejavnosti 10.786 46020 Električna energija 7.940 46021 Ogrevanje 9.687 46022 Voda 46023 Goriva in maziva za prevozna sredstva 46031 Nadom.deli in mat.za vzdr.-oprema 46032 Nadom.deli in material-posl.objekt 46040 Drobni inventar 46041 Embalaža,mat.za trgovino 46050 Časopisi,strokovna literatura,knjige 46060 Pisarniški material 46090 Drugi str.materiala 71 Indeks -2.416 87 49.832 8.290 117 12.575 -1.789 86 7.843 97 101 9.547 140 101 1.373 855 518 161 125 203 -78 62 60 9 51 667 296 0 296 0 17.091 3.425 13.666 499 504 1.716 -1.212 29 2.657 1.103 1.554 241 2.718 6.658 -3.940 41 4.885 5.898 -1.013 83 3. STROŠKI STORITEV 46100 Mentorstvo,predav.org.razstav,demonstracije 286.164 274.934 11.230 104 32.473 14.068 18.405 46102 Ostali str.storitev-podizvajalci 231 5.495 2.409 3.086 228 46111 46112 Vzdrževanje in popravila-oprema 3.018 3.086 -68 98 Vzdrževanje in popravila-posl.objekt 7.181 8.319 -1.138 86 46114 Najem-vozila 46118 Najemnine za nepremičnine 46119 46120 46121 Zavarovalne premije za objekte in opremo 46130 Strokovno izobraževanje 46133 Računovodstvo, revizija,svetovanje,odvet. stor 705 860 -155 82 10.393 10.260 133 101 Najemnina-ostalo 995 1.468 -473 68 Plačilni promet in bančne storitve 494 506 -12 98 3.386 470 2.916 720 Računalniške stor.in rač.programi, licence 46135 Zdravniški pregledi 46134 907 2.281 -1.374 40 20.200 19.894 306 102 2.519 2.482 37 101 591 0 591 0 46136 Oblikovanje,zasnova prireditev,arhitektura 14.424 10.364 4.060 139 46139 Prevajanje,ostale intelektualne storitve 2.746 2.005 741 137 46140 Komunalne storitve,odvoz smeti 2.910 2.346 564 124 46141 Prevozni in transportni stroški 6.155 9.811 -3.656 63 46150 Potni stroški,dnevnice, nočnine 8.664 7.540 1.124 115 46160 Podjemne pogodbe z dajatvami 7.860 7.041 819 112 46161 Avtorski honorarji z dajatvami 51.920 61.201 -9.281 85 46162 Študentske napotnice 19.521 16.886 2.635 116 46163 Prostovoljci 3.404 2.900 504 117 46170 Reprezentanca in pogostitve ob dogodkih 7.703 7.556 147 102 46190 Varovanje stavb 653 641 12 102 46191 Čiščenje posl.prostorov 10.248 10.164 84 101 46192 Telefon,faks,internet,pošta 11.856 10.205 1.651 116 46193 Tiskanje,skeniranje,fotor.,kopiranje,graviranje 27.435 30.067 -2.632 91 46194 Spletna galerija,licence,spletno gostovanje 2.417 2.335 82 104 46196 Oglaševanje 4.976 5.820 -844 85 46197 Sejemski stroški 1.714 2.662 -948 64 46198 Članarine v domačih neprof.org. 46199 Str.ostalih storitev (tudi org.izletov) 4. AMORTIZACIJA skupaj 46200 Amort.neopred.sred.v upravljanju 46201 46202 4629 Zmanjšanje amortizacije v breme 980 5. 46400 STROŠKI DELA skupaj Plače zaposlenih in uspešnost 46401 Nadurno delo 46410 Nadomestila plač zaposlenim 46450 Jubilejne in ostale nagrade 46420 46421 46430 Pokojninski sklad za javne uslužbence 46431 Dodatno pokoj.zavar.-prva pokoj. družba 4644 Regres 2.713 601 150 451 401 12.600 19.137 -6.537 66 3.484 3.484 0 100 339 339 0 100 Amort.zgradbe v upravljanju 43.547 43.547 0 100 Amort.opreme v upravljanju 20.913 20.850 63 100 -61.315 -61.252 -63 100 154.987 161.566 -6.579 96 96.334 99.375 -3.041 97 dodatki ter delovna 3.404 2.887 517 118 18.981 19.508 -527 97 289 750 -461 39 Prehrana med delom 5.029 5.445 -416 92 Prevoz na delo in z dela 5.426 5.375 51 101 711 1.510 -799 47 1.620 1.620 0 100 3.252 -539 83 72 19.114 19.605 -491 Odprava nesorazmerij z dajatvami 1.366 2.239 -873 61 6. DRUGI STROŠKI 1.229 85 1.144 1.446 7. FINANČNI ODHODKI-odprava nesorazmerij 154 277 -123 56 8. DRUGI ODHODKI-odpisi terjatev 182 0 182 0 520.186 508.458 11.728 102 4646 Prispevki na plače ODHODKI SKUPAJ (1 do 8) Graf: Struktura odhodkov v eur 1. Nabavna vrednost prodanega blaga 2. Stroški materiala 3. Stroški storitev 4. Amortizacija Delež v % 15.864 3,0% 58.122 11,2% 286.164 55,0% 3.484 0,7% 154.987 29,8% 1.229 0,2% 7. Finančni odhodki 154 0,0% 8. Drugi odhodki 182 0,0% 520.186 100,0% 5. Stroški dela 6. Drugi stroški SKUPAJ 97 1.Nabavna vrednost prodanega blaga 2.Stroški materiala 3.Stroški storitev 4.Amortizacija 5.Stroški dela 6.Drugi stroški 7.Finančni odhodki 8.Drugi odhodki SKUPAJ Stroški dela so usklajeni z določili Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Dejansko število zaposlenih znaša sedem zaposlenih, zaradi refundirane bolniške odsotnosti ene zaposlene pa povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur znaša šest zaposlenih. Med stroški dela je zajet tudi drugi del odprave tretje četrtine nesorazmerij v višini 1.366 EUR, med finančnimi odhodki pa obresti iz le-tega naslova v višini 152 EUR. Amortizacija je obračunana po enakomerni metodi, tako da so stopnje amortiziranja enake celotno obdobje uporabe sredstev. Amortizacija je obračunana v skladu z zakonskimi stopnjami, ki so določene s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in so že pojasnjene v pojasnilih k bilanci stanja. Strošek amortizacije predstavlja 8 % celotne amortizacije zgradbe, kar znaša 3.484 EUR, razlika do celotne obračunane amortizacije osnovnih sredstev v višini 61.315 EUR pa se pokriva v breme sredstev v upravljanju. Delež amortizacije, ki predstavlja odhodek, je določen na osnovi deleža površine stavbe, ki jo uporablja muzejska trgovina za svoje delovanje (8%). 73 • Pregled odhodkov po posameznih dejavnostih: ODHODKI po vrstah dejavnosti: l.2014-EUR ZAVOD - skupaj Str.pomožnega materiala 169.902 l.2013-EUR Absolutne razlike 167.547 2.355 130 1.570 -1.440 15.172 13.422 1.750 187 1.477 746 2.428 2.518 3.322 6.271 10 1.561 801 4.538 3.215 1.153 7.058 177 -84 -55 -2.110 -697 2.169 -787 3.436 22.935 2.675 5.169 9.811 2.327 21.607 54.302 4.662 527 775 8.743 2 496 184 974 24.788 1.832 2.070 5.750 2.146 22.709 57.214 4.597 944 1.953 9.080 6 39 117 2.462 -1.853 843 3.099 4.061 181 -1.102 -2.912 65 -417 -1.178 -337 -4 457 67 156.320 164.245 -7.925 Str. pomožnega materiala 5.137 7.673 -2.536 Str. energije Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred. Odpisi drob. inv. in embalaže Str.strokovne literature Pisarniški material Drugi str.materiala 3.337 19 1.715 271 16 883 4.166 0 1.054 103 702 868 -829 19 661 168 -686 15 Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin 31.101 7.000 18.278 6.939 12.823 61 Str.intelektualnih storitev Str.komunalnih in prevoznih storitev Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….) Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti Str.reprezentance Str.drugih storitev Plače zaposlenih in nadomestila plač Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz) Dodatno pokoj.zavarovanje Regres Prispevki na plače 4.334 5.626 1.956 45.386 3.763 19.394 20.112 1.596 883 484 3.238 4.957 8.526 1.964 53.042 3.252 26.265 20.257 1.422 1.025 484 3.167 -623 -2.900 -8 -7.656 511 -6.871 -145 174 -142 0 71 Str.energije Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred. Odpisi drob.inv.in embalaže Str.strokovne literature Pisarniški material Drugi str.materiala Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin Str.zavarovalnih premij ter pl.in bančnega prometa Str.intelektualnih storitev Str.komunalnih in prevoznih storitev Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….) Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti Str.reprezentance Str.drugih storitev Plače zaposlenih in nadomestila plač Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz) Dodatno pokoj.zavarovanje Regres, nagrade Prispevki na plače Takse in pristojbine Nagrade dijakom, študentom, drugi odhodki Obresti in popravki terjatev GALERIJA in likovna šola skupaj 74 Drugi odhodki Obresti MUZEJ - skupaj Str.pomožnega materiala Str.energije Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred. Odpisi drob.inv.in embalaže Str.strokovne literature Pisarniški material 0 69 30 71 -30 -2 85.360 92.221 -6.861 485 0 0 5.372 1.640 980 132 0 811 199 -495 -132 0 4.561 1.441 253 1.284 -1.031 Drugi str.materiala Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin Str.zavarovalnih premij ter pl.in bančnega prometa 469 2.275 92 982 2.876 1.819 -513 -601 -1.727 49 0 49 Str.intelektualnih storitev 8.511 6.573 1.938 527 688 -161 Str.komunalnih in prevoznih storitev Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….) 1.026 2.225 -1.199 Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti Str.reprezentance Str.drugih storitev Plače zaposlenih in nadomestila plač 10.327 1.282 10.376 32.463 9.519 1.807 18.323 33.633 808 -525 -7.947 -1.170 Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz) Dodatno pokoj.zavarovanje Regres Drugi prejemki zaposlenim Prispevki na plače Prostovoljno pripravništvo Obresti 2.801 412 969 0 5.226 723 82 3.349 570 831 250 5.281 0 89 -548 -158 138 -250 -55 723 -7 42.563 44.815 21 730 20 39 2.005 513 859 238 0 1.716 48 172 0 862 1.264 29 21 -986 -28 -133 2.005 -349 -405 209 Str.drugih storitev Amortizacija Plače zaposlenih in nadomestila plač Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz) Dodatno pokoj.zavarovanje Regres,jubilejna Prispevki na plače Nabavna vred.prodanega blaga 996 3.484 13.020 1.397 508 772 2.096 15.865 1.451 3.484 12.905 1.451 591 484 2.078 18.280 -455 0 115 -54 -83 288 18 -2.415 ROKODELSTVO - skupaj Str.pomožnega materiala Drobni inventar,mat.za vzdrževanje Drugi str.materiala Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin 46.540 4.972 1.432 58 9.091 336 29.395 2.335 86 215 3.513 293 17.145 2.637 1.346 -157 5.578 43 TRGOVINA- skupaj Pomožni material Odpisi drob.inv.in embalaže Pisarniški material Drugi str.materiala Str.intelektualnih storitev+stor.v pov.z opravlj.dej Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….) Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti Str.reprezentance 75 -2.252 Str.intelektualnih storitev Str.komunalnih in prevoznih storitev 4.803 0 610 1.075 4.193 -1.075 Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….) Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti 0 15.571 419 17.886 -419 -2.315 Str.reprezentance Str.drugih storitev 93 10.184 322 2.641 -229 7.543 TURIZEM- skupaj 672 1.131 -459 Str.pomožnega materiala Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti Str.drugih storitev 258 24 36 354 17 138 568 408 241 -114 -532 -54 15.937 5.457 10.480 398 6.888 7.208 650 78 657 0 4.800 0 0 -259 6.888 2.408 650 78 715 0 715 2.892 3.647 -1.196 Str.energije 218 70 148 Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred. 131 0 700 1366 310 159 8 445 3.085 255 -1.719 37 10 122 -2 520.186 508.458 11.728 Hramba kulturne dediščine- skupaj Str.energije Odpisi drob.inv.in embalaže Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin Str.intelektualnih storitev Str.komunalnih in prevoznih storitev Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti Grad - skupaj Drugi str.materiala Str. tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin Str.zavarovalnih premij Str.komunalnih in prevoznih storitev Takse in pristojbine SKUPAJ ODHODKI Porast odhodkov v letu 2014 znaša v primerjavi z preteklim letom 11.287 tisoč EUR, predvsem zaradi dodatnega vlaganja v ureditev depoja predmetov kulturne dediščine, tako da na tej postavki beležimo porast za 10.480 EUR, pri čemer je ustanovitelj Občina Ribnica prispeval dodatna proračunska sredstva v višini 12.500 EUR. Rekapitulacija stroškov po vrstah dejavnosti: Zavod, turizem, rokodelstvo Galerija in likovna šola Muzej in hramba kulturne dediščine Muzejska trgovina Grad SKUPAJ Material 29.380 11.378 15.505 810 1.049 58.122 Storitve 118.042 118.560 43.116 4.611 1.835 286.164 76 Str. dela 69.010 26.313 41.871 17.793 154.987 Amort. Blago 3.484 15.864 3.484 15.864 Ostali str. 683 69 805 0 8 1.565 SKUPAJ EUR 217.115 156.320 101.297 42.562 2.892 520.186 • PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI Zavod RC je ustvaril v letu 2014 presežek prihodkov nad odhodki v višini 6.872 EUR, kar je za 69.201 EUR manj kot preteklo leto. Poslovni rezultat po vrstah dejavnosti za l.2014: PRIHODKI ODHODKI Skupaj Skupaj Poslovni rezultatEUR Zavod+rokodelstvo+turizem 228.712 217.114 11.598 Galerija in Likovna šola 133.320 156.320 -23.000 Muzej in Hramba kulturne dediščine 115.961 101.297 14.664 45.730 42.563 3.167 Trgovina Grad SKUPAJ 3.335 2.892 443 527.058 520.186 6.872 Presežek odhodkov nad prihodki beležimo le pri galerijski dejavnosti z vključeno likovno šolo, pri čemer glavnino presežka odhodkov ustvari likovna šola v višini 19.458 EUR (prihodki za likovno šolo znašajo 50.734 EUR, odhodki pa 70.192 EUR), preostanek v višini 3.542 EUR pa odpade na galerijsko dejavnost. Na omenjeni presežek odhodkov pri likovni šoli ima pomemben vpliv tudi naknadno izplačilo soudeležbe KUD Paleta iz naslova zahtevka 2013 v letu 2014 v višini 4.419 EUR. Toda ustvarjeni presežek odhodkov v višini 23 tisoč EUR se v celoti pokrije s presežkom prihodkov, ki je bil pri obravnavani dejavnosti ustvarjen v obdobju 2011-2013. Ker je RC za področje galerijske in muzejske dejavnosti pridobil v letu 2013 pooblastilo za izvajanje državne javne službe muzeja, mora vsako leto posredovati Ministrstvu za kulturo finančni načrt za prihodnje leto, zato v nadaljevanju prilagamo finančno poročilo za leto 2014, ki polega realiziranih postavk vključuje tudi postavke iz finančnega načrta. Realizirani in planirani prihodki in odhodki iz tržne dejavnosti so približno na enakem nivoju, medtem ko pri prihodkih iz naslova izvajanje javne službe beležimo za 18 tisoč EUR višje realizirane prihodke v primerjavi s planiranimi na račun dodatnega financiranja iz občinskega proračuna za področje hrambe kulturne dediščine, na strani odhodkov pa tudi za 20 tisoč EUR višji znesek od planiranih, v glavnini tudi na račun odhodkov s področja hrambe kulturne dediščine. Primerjava realiziranih in planiranih rezultatov poslovanja izkazuje pri javni službi tako višji presežek odhodkov nad prihodki za 2 tisoč EUR, kar je zanemarljiva razlika. Ž 77 FINANČNO POROČILO ZA LETO 2014-posredovano Min.za kulturo za področje muzejske in galerijske dejavnosti Postavke : A. PRIHODKI OD POSLOVANJA (1.+ 2.) PRIHODKI STORITEV OD PRODAJE PROIZVODOV V EUR Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Realizacija 2014 Realizacija 2014 Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Fin. načrt 2014 Fin. načrt 2014 330.942 27.934 313.079 28.600 330.942 27.934 313.079 28.600 278.347 0 262.880 0 40.020 0 40.020 0 IN I. PRIHODKI IZ SREDSTEV JAVNIH FINANC a. Prihodki iz državnega proračuna 1. MINISTRSTVO ZA KULTURO 1.2. Sredstva za splošne stroške delovanja 1.3. Sredstva za programske materialne stroške 1.4. Drugo (navedite)-večletni projekt Skupaj 1. b. Prihodki iz proračunov lokalnih skupnosti b.1. Sredstva za plače zaposlenih (bruto plače in dodatki, drugi osebni prejemki, prispevki delodajalca, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja) b.2. Sredstva za splošne stroške delovanja b.3. Sredstva za programske materialne stroške b.4. Drugo (navedite): Likovna šola 17.320 17.320 17.700 17.700 5.000 5.000 40.020 0 40.020 0 238.327 0 222.860 0 105.795 104.880 41.666 40.980 76.129 61.000 14.737 16.000 II. DRUGI PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU 52.595 27.934 50.199 28.600 1. Prihodki od prodaje storitev: 30.115 0 38.300 0 - vstopnine 4.699 6.000 - sponzorstva - pedagoška dejavnost 12.300 15.146 2. Prihodki od prodaje blaga - prodaja iz muzejske trgovine 3. Prihodki iz proračuna Evropske unije - navedite Leader 0 20.000 27.934 0 27.934 22.480 0 22.480 B. FINANČNI PRIHODKI C. DRUGI PRIHODKI Č. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 78 28.600 28.600 11.899 0 11.899 0 0 795 2 0 0 D. CELOTNI PRIHODKI 331.737 27.936 313.079 28.600 E. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV NABAVNA VRED. PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 231.490 21.285 214.580 22.000 15.865 16.000 STROŠKI MATERIALA 40.046 810 32.200 2.000 splošni stroški delovanja 16.897 810 20.300 2.000 programski stroški 19.374 7.900 3.775 4.000 projekti, ki niso financirani iz proračuna MK STROŠKI STORITEV 191.445 4.610 182.380 4.000 splošni stroški delovanja 42.089 4.610 38.000 4.000 programski stroški 85.298 95.380 projekti, ki niso financirani iz proračuna MK 64.057 49.000 F. STROŠKI DELA 107.708 0 104.880 0 2. ZAPOSLENI, KI SO FINANCIRANI IZ DRUGIH VIROV (druga ministrstva, lastni prihodki, javna dela) navedite vir: občina Ribnica a. Plače zaposlenih 68.833 70.000 b.Nadomestila plač zaposlenih 13.644 10.000 c. Povračila zaposlenim 7.858 8.000 d. Regres za letni dopust e. Drugi prejemki zaposlenih (jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči) 2.004 1.500 288 0 Skupaj bruto plače (a+b) Skupaj povračila in drugi osebni prejemki (c+d+e) Skupaj prispevki in druge dajatve od plač (vpišite) Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja (vpišite) 82.477 80.000 10.150 9.500 13.278 12.880 1.803 2.500 Skupaj 2. 107.708 G. AMORTIZACIJA 0 104.880 3.484 0 3.484 H. REZERVACIJE J. DRUGI STROŠKI 724 K. FINANČNI ODHODKI 151 L. DRUGI ODHODKI M. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI N. CELOTNI ODHODKI 340.073 24.769 319.460 25.484 O. PRESEŽEK PRIHODKOV 0 3.167 0 3.116 P. PRESEŽEK ODHODKOV 8.336 0 6.381 0 79 2.3. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO DEJAVNOSTIH Po 22. členu Zakona o zavodih RC opravlja na podlagi odloka Občine Ribnica ter na podlagi zakona določene dejavnosti kot javno službo (muzejska, galerijska dejavnost, rokodelstvo). Tržna dejavnost se nanaša na prodajo storitev na trgu ter prodajo blaga. K opravljanju tržne dejavnosti tako sodi prodaja blaga iz muzejske trgovine, zaračunavanje uporabe prostorov,turistično vodenje,sponzoriranje. Ob upoštevanju neposrednih stroškov, ki se nanašajo na tržno dejavnost, beležimo presežek prihodkov v višini 9.754 EUR. Ko pa ugotavljamo celotni poslovni rezultat tržne dejavnosti poleg neposrednih stroškov upoštevamo še sorazmerni delež splošnih stroškov delovanja celotnega zavoda v višini 9.754 EUR, tako da so prihodki iz naslova tržne dejavnosti izenačeni z odhodki. TRŽNA DEJAVNOST: 1. Prihodki od prodaje na trgu V EUR Izvirni podatki 34.009 2. ODHODKI -od tega nabavna vred .prodanega blaga -od tega str materiala -od tega stroški storitev -od tega amortizacija 24.255 15.864 811 4.096 3.484 3. Poslovni rezultat 9.754 Odhodki Splošni odh. skupaj 9.754 2.490 7.264 0 -9.754 34.009 15.864 3.301 11.360 3.484 0 2.4. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka je evidenčen izkaz, v katerega se vpisujejo podatki o prilivih in odlivih, ki jih določeni uporabniki izkazujejo v poslovnih knjigah po drugem odstavku 11. člena Odredbe o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov. Določeni uporabniki moramo prihodke in odhodke izkazovati tudi po načelu denarnega toka – plačane realizacije. Takšno izkazovanje naj bi zagotavljalo primerljive podatke, ki so potrebni za spremljanje gibanja sredstev javnih financ na ravni države in občin. Pri evidenčnem izkazovanju podatkov se upoštevajo pravila, ki veljajo za druge uporabnike, ne pa pravila iz slovenskih računovodskih standardov. Podatki izkazani v tem izkazu niso primerljivi s podatki izkazanimi na kontih skupine 46-zaračunani odhodki določenih uporabnikov in 76-zaračunani prihodki določenih uporabnikov. Po načelu denarnega toka se prihodke pripozna, ko sta izpolnjena dva pogoja: -poslovni dogodek je nastal oz. storitev je bila opravljena in -denar ali njegov ekvivalent je bil izplačan oziroma sprejet V tem obrazcu ločeno izkazujemo sredstva pridobljena iz državnega in občinskega proračuna za tekočo porabo in investicije po načelu denarnega toka, od lastnih pridobljenih sredstev, ustvarjenih z javno službo ter z opravljanjem tržne dejavnosti. Zavod RC izkazuje za leto 2014 presežek prilivov nad odlivi v višini 10.344 EUR, kar je za 7.072 EUR več kot v preteklem letu, kljub dejstvu da bil v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 ustvarjen kar za 69.201 EUR manjši presežek prihodkov nad odhodki. (Visoko odstopanje med presežkom prihodkov nad odhodki za leto 2013 med poslovnim izidom in izidom po načelu denarnega toka lahko pojasnimo z naslednjimi dejstvi: - terjatev iz naslova zahtevka Leader v višini 36 tisoč EUR, podana že konec julija 2013, še ni bila unovčena do konca leta 2013, medtem ko so vsi odhodki iz le-tega naslova že poravnani. - RC je kar 46 tisoč denarnih sredstev porabil za investiranje, kar pa v poslovni bilanci ni izkazano kot odhodek). Za leto 2014 pa beležimo nepomembno razliko med presežkom prihodkov po obračunanih zneskih - 6.872 EUR in 80 presežkom prihodkov po načelu denarnega toka -10.344 EUR, na osnovi česar lahko podamo ugotovitev, da je bil finančni položaj zavoda v letu 2014 uravnotežen. K temu je zlasti prispevalo unovčenje terjatve iz naslova zahtevka Leader iz leta 2013 v višini 36 tisoč EUR, medtem ko bodo v letu 2014 vnaprej vračunani prihodki v višini 15 tisoč EUR unovčeni v letu 2015, dodatno pa je zavod realiziral finančni oddliv za financiranje nakupa opreme v višini 8,5 tisoč EUR iz lastnih sredstev. Struktura prihodkov po načelu denarnega toka: EUR-2014 delež v % 456.832 84,7% 40.020 7,4% 347.912 64,5% 68.900 12,8% 1. Prihodki iz sredstev javnih financ skupaj 1.1. Prih. iz državnega proračuna 1.2. Prih. iz občinskih proračunov 1.3. Prih. iz drž. proračuna iz sredstev strukt.skladov EU (Leader) 2. Lastni prihodki za izvajanje javne službe 3. Tržna dejavnost SKUPAJ 49.184 33.076 539.092 9,1% 6,1% 100,0% EUR-2013 delež v % 456.336 82,9% 48.240 8,8% 361.486 65,7% 46.610 8,5% 53.451 40.635 550.422 9,7% 7,4% 100,0% Kot je razvidno iz zgornje tabele so prihodki iz javnih financ v letu 2014 vrednostno izenačeni v primerjavi z letom 2013, toda v strukturi prihodkov se je njihov delež povečal za 1,8 odstotne točke zaradi vrednostnega padca lastnih prihodkov za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti v skupnem znesku 12 tisoč EUR. Prilivi s strani ustanovitelja Občine Ribnica za leto 2014 znašajo 347.912 EUR, od tega po pogodbi za redno financiranje 341.912 EUR, za projekte (Vesele počitnice, Ribnica čista in urejena, sejem v Italiji) pa dodatnih 6.000 EUR, kar je za 13.574 EUR oz.za 4% manj kot preteklo leto. Za leto 2014 so neizkoriščena proračunska sredstva v primerjavi s pogodbenim zneskom znašala le 1.068 EUR. (material, storitve=82 EUR, stroški dela=986 EUR). PRILIVI Občina Ribnica v EUR JAN FEB MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT OKTOBER NOV. DECEMBER SKUPAJ Material, storitve Investicija 9.806 14.548 15.864 11.421 17.825 15.859 19.212 11.295 10.690 14.163 8.376 43.059 192.118 0 Stroški dela 11.956 11.672 11.596 11.620 11.643 14.047 11.847 12.371 12.437 13.505 11.622 15.478 SKUPAJ 21.762 26.220 27.459 23.041 29.468 29.906 31.059 23.666 23.127 27.668 19.998 58.537 0 341.912 149.794 + ostali projekti SKUPAJ 6.000 347.912 Razčlenitev prilivov iz občinskega proračuna po vrstah dejavnosti za leto 2014 v EUR: material, stroški storitve dela projekti SKUPAJ Zavod 83.000 64.780 Galerija 41.000 24.000 65.000 Likovna šola 16.000 0 16.000 Muzej 31.000 43.234 74.234 Hramba predmetov kulturne dediščine 18.200 0 18.200 81 6.000 153.780 Trgovina Grad SKUPAJ 2.918 17.780 0 192.118 149.794 17.780 2.918 6.000 347.912 Primerjava v višini prilivov iz občinskega proračuna med letoma 2014 in 2013 v EUR: material, stroški storitve dela projekti SKUPAJ Zavod Galerija Likovna šola Muzej Hramba predmetov dediščine Trgovina Grad SKUPAJ -5.443 -5.700 -7.000 -8.300 2.280 -1.747 0 -460 0 0 0 0 -3.163 -7.447 -7.000 -8.760 12.500 0 -82 -14.025 0 378 0 451 0 0 0 0 12.500 378 -82 -13.574 kulturne ZAKLJUČEK Poslovno in računovodsko poročilo o delu Rokodelskega centra Ribnica je sprejel svet zavoda na svoji redni seji dne 23.2.2015. Poročilo je bilo pripravljeno dne 17.2.2015 v Ribnici. Računovodski del poročila je pripravila: Trdan Mirjam; Računovodski servis DAFIN d.o.o. 82
© Copyright 2018