letno poročilo rcr 2014

JAVNI ZAVOD ROKODELSKI CENTER RIBNICA
–
ZAVOD ZA ROKODELSTVO, MUZEJSKO IN GALERIJSKO
DEJAVNOST
POSLOVNO LETNO POROČILO 2014
Ribnica, februar 2015
Odgovorna oseba:
Polona Rigler Grm
Javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko
dejavnost je ustanovljen za opravljanje javne službe na področju etnologije, domače in
umetnostne obrti, zgodovine, likovne in druge umetnosti – gledališče, glasba, literatura, ples,
ki ohranjajo razvijajo in nadgrajujejo naravno in kulturno dediščino ter muzejsko in galerijsko
dejavnost.
V sestavo zavoda sodijo organizacijske enote:
-
Rokodelski center,
Muzej Ribnica,
Galerija Miklova hiša.
OSNOVNI PODATKI:
Javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko
dejavnost
Skrajšano: Rokodelski center Ribnica
Naslov: Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica
Matična številka: 3824187000
Davčna številka: 48383791
TRR: 01304-6000000018
Delovanje Rokodelskega centra Ribnica urejajo:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-l, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl.
US, 8/96, 31/00 in 36/00),
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06,
U-I-35/04-11- odl. US, 53/07, U-I-276/05-11-odl. US, 56/08 in 4/10),
Zakon o javnih financah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJF-UPB4), (Uradni list RS, št.
11/2011),
Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12),
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08,
3/13),
Odlok o proračunu Občine Ribnica za leto 2013 (Uradni list RS, št. 16/13),
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo,
65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavr-E, 40/2012),
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo s
spremembami do 35/2011),
Zakon o javnih naročilih (Uradni list, št. 12/2013 – uradno prečiščeno besedilo),
Zakon o računovodstvu (Uradni list, št. 23/1999, 30/2002 – ZJF-C, 114/2006 – ZUE),
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Uradni list, št. 54/2002, 117/2002, 58/2003, 134/2003,
34/2004, 75/2004, 117/2004, 141/2004, 117/2005, 138/2006, 120/2007, 124/2008,
112/2009,
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega
prava (Uradni list, št. 134/2003, 34/2004, 13/2005, 114/2006-ZUE, 138/2006,
120/2007, 112/2009, 58/2010, 97/2012),
Odredba o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega
prava (Uradni list, št. 54/2002, 134/2003),
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10),
Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 107/2001),
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list, št. 43/2007),
Odlok o ustanovitvi Rokodelskega centra Ribnica (Uradni list št. 60/2010 z dne 23. 7.
2010),
• Statut in drugi splošni akti Rokodelskega centra Ribnica.
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014................................................................................. 5
1
UVOD ........................................................................................................................ 5
2 KAZALNIKI USPEŠNOSTI ZA VEČJO VKLJUČENOST JAVNOSTI NA PODROČJU MUZEJEV,
GALERIJ IN ROKODELSTVA, ZBIRANJE IN DOKUMENTIRANJE GRADIVA TER VEČJE
PREPOZNAVNOSTI RCR-ja ................................................................................................. 7
3
POROČILO O DELU ROKODELSTVA .............................................................................. 8
4
POROČILO MUZEJA RIBNICA..................................................................................... 19
5
POROČILO MUZEJSKA TRGOVINA ............................................................................. 29
6
LETNO POROČILO GALERIJE MIKLOVA HIŠA .............................................................. 34
7
POSEBNI DEL – POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ................................ 48
8
RAČUNOVODSKO POROČILO za leto 2014........... … … 56Napaka! Zaznamek ni definiran.
ZAKLJUČEK...................................................................................................................... 82
VSEBINSKO POROČILO ZA LETO 2014
1 UVOD
Na področju rednega dela so vse organizacijske enote Javnega zavoda Rokodelski center
Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost izpolnile zastavljene cilje,
kot je bilo predvideno v sklopu vsebinskega in finančnega programa za leto 2014. Na
področju rokodelstva smo realizirali zaposlitev strokovnega sodelavca za nedoločen čas, za
pol leta je bila realizirana zaposlitev kustosa za suho robo in lončarstvo ter pol leta zaposlitev
za določen čas.
21. junija 2014 se je direktorica zavoda Polona Rigler Grm vrnila z bolniške odsotnosti, zato
so se naloge zaposlenih na področju zavoda vrnila na stare tirnice. Od tega datuma naprej pa
je bila do konca leta bolniško odsotna muzejska delavka Vasja Pavlin. Za čas bolniške
odsotnosti se ni zaposlilo nikogar.
Realizirali smo drugi del revizije, predvidene za leto 2014, ki se je navezovala na porabo
sredstev, vključno s plačami in izvajanjem javnih naročil.
Na vseh enotah smo vsebinsko zaključili program Leader. V letu 2014 smo projektno
vključeni v projekt Erazmus+ kot partnerji nosilcev iz Slovaške.
Na Ministrstvo za kulturo smo vložili zahtevo za razširitev območne pristojnosti izvajanja
javne službe za področje zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije. Ministrstvo za
kulturo je glede na našo zahtevo izdalo poziv občinam Dobrepolje, Velike, Lašče Sodražica in
Loški Potok, naj župani izdajo soglasje. V povezavi s to vsebino smo imeli kar nekaj
pojasnjevalnih sestankov in dogovarjanj. Omenjene občine morajo poslati na MK soglasje
do konca februarja 2015.
Na področju turizma smo v letu 2014 nadaljevali sodelovanje iz leta 2012 in 2013 v projektu
Regionalna destinacijska organizacija (RDO) z Razvojnim centrom Novo mesto. Začelo se je
povezovanje turizma med občinami Ribnica, Loški Potok in Sodražica. Na srečanjih z župani
smo poslancem pripravili osnovna izhodišča, ki se bodo nadgrajevala.
Rezultat dobrega dela v preteklosti se kaže v povečanem obisku in zanimanju za našo
dejavnost, vsekakor pa k temu prispeva tudi načrtna promocija. Promocija je bila preko
radijskih in televizijskih objav, spletne objave, socialnih omrežij, udeležb na sejmih. Poslali
smo promocijsko gradivo vsem osnovnim šolam po Sloveniji. V tej povezavi se je povečalo
število osnovnih šol, ki so pri nas izvedle tehniški dan. Z jumbo plakatom na obvoznici od
junija do avgusta smo želeli opozoriti nase vse, ki se vozijo v smeri proti Kočevju, tako
turiste, naključne obiskovalce kot tudi domačine.
Leta 2014 je Rokodelski center Ribnica (v nadaljevanju RCR) in njegove organizacijske enote
obiskalo
23.886 oseb, tu niso šteti obiskovalci likovne šole in udeleženci predavanj likovne šole ter
obiskovalci trgovine, da ne bi prihajalo do dvojnega štetja obiskovalcev RCR-ja. Spletni
podatki zaradi spremembe evidentiranja obiskovalcev (piškotki) niso več primerljivi niti
verodostojni.
Najodmevnejši projekti:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Pripravili smo vsa strokovna izhodišča za vpis suhe robe v register žive dediščine.
Gostovanje muzejskih razstav je bilo v Pokrajinskem muzeju Maribor z razstavo
krošnjarstvo. Razstava krošnjarstvo gostuje v Ameriki. Razstava Janko Trošt pa v
Pokrajinskem muzeju Kočevje.
Aktivno smo vključeni v projekt Podonavje. Pri nas je bila tudi mednarodna
konferenca Podonavske regije.
Služba za premično dediščino je pri nas izvedla vseslovensko izobraževanje za mlade
direktorje muzeja.
Pridobili in uredili smo nove depojske prostore. Prvič je bila v okviru te vsebine
postavljena razstava iz muzejskih zbirk.
Kot partner smo sodelovali pri Bienalu industrijskega oblikovanja (BIO50) z
Arhitekturnim muzejem Ljubljana.
Galerijske razstav Andreja Trobentarja, Jožeta Cente, Franceta Miheliča, Milana
Miheliča. Razstava Andreja Trobentarja je pomembna tudi zaradi medobčinskega
sodelovanja treh občin (Ribnica, Velike Lašče, Kočevje).
Donacija Lojzeta Gostiše – Ribniški ciklus; France Mihelič II. del.
Izvedba 4. izbora kraljice suhe robe, decembrske prireditve.
Uspešen zaključek likovne, pletarske in lončarske šole.
Zavod je sodeloval kot partner pri različnih EU projektih:
•
•
EKO 365 +
Erazmus +, kjer smo partnerji nosilcev iz Slovaške
Z Občino Ribnica smo sklenili tri dodatne pogodbe za izvajanje projektov, ki smo jih tudi
uspešno izvedli:
•
•
•
Sejem – Senigallia
Vesele počitnice
Ribniška dolina – čista in urejena
2 KAZALNIKI USPEŠNOSTI ZA VEČJO VKLJUČENOST JAVNOSTI NA
PODROČJU MUZEJEV, GALERIJ IN ROKODELSTVA, ZBIRANJE IN
DOKUMENTIRANJE GRADIVA TER VEČJE PREPOZNAVNOSTI RCRja
ROKODELSTVO
Predvideno
2014
Realizirano
2014
5
10
9.000
10.405
ŠTEVILO DELAVNIC ZA ODRASLE IN
OTROKE
18
28
PLETARSKA IN LONČARSKA ŠOLA ŠTEVILO UDELEŽENCEV
30
57
ŠTEVILO TEČAJEV
3
2
MUZEJ RIBNICA
Predvideno
2014
Realizirano
2014
3
19
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
7.000
7.234
ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA
1.000
1.558
Predvideno
2014
Realizirano
2014
10
20
2.000
6.247
ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA
500
768
LIKOVNA ŠOLA - ŠTEVILO UDELEŽENCEV
80
55
PRIREDITVE
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
PRIREDITVE
GALERIJA MIKLOVA HIŠA
PRIREDITVE
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
Predvideno
2014
Realizirano
2014
ŠTEVILO KUPCEV
1.500
2.123
ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV
5.000
8.034
25.000 €
34.051 €
50
98
MUZEJSKA TRGOVINA
PROMET
SPLETNA TRGOVINA - KUPCI
Število obiskovalcev je bilo na vseh enotah višje od predvidenega. Več je bilo tudi realiziranih
prireditev kot predvidenih, več je bilo obdelanih enot gradiva. Manj je bilo le število
udeležencev likovne šole in število tečajev rokodelstva. V Muzejski trgovini je bilo več
kupcev, prodanih artiklov, spletnih kupcev
3 POROČILO O DELU ROKODELSTVA
3.1 KAZALNIKI USPEŠNOSTI
ROKODELSTVO
PRIREDITVE
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
ŠTEVILO IZVEDENIH DELAVNIC ZA
OTROKE IN ODRASLE
PLETARSKA IN LONČARSKA ŠOLA ŠTEVILO UDELEŽENCEV
ŠTEVILO IZVEDENIH TEČAJEV
2012
2013
2014
10
8
10
12.893
13.153
10.405
25
24
28
49
57
57
1
3
2
3.2 TEČAJI
-
Tečaj kvačkanja: v januarju smo zaključili 30 urni tečaj kvačkanja (17 udeleženk),
-
tečaj konservatorstva in restavratorstva (6-urni tečaj) začetek v februarju, zaradi
velikega števila prijav smo tečaj izvajali v treh skupinah (31 udeležencev v 3
skupinah),
-
tečaj zobotrebčarstva, ki smo ga razpisali novembra, zaradi premalo prijav nismo
izvajali
3.3 DELAVNICE za odrasle in otroke
Namenjene predvsem aktivnemu preživljanju prostega časa.
-
Od 17. februarja do 21. februarja POČITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE (od 10 do 20
otrok na posamezni dan),
11. marec: delavnica Gregorčki (18 otrok),
razpisanih velikonočni delavnic za otroke in odrasle nismo izvajali zaradi premalo
prijav,
počitniške delavnice Vesele počitnice (avgust): 9 delavnic, na katerih je bilo vsak dan
prisotnih od 35 do 50 otrok,
oktober: krompirjeve počitnice za otroke (izdelovanje lesenih ptičjih krmilnic,
izdelovanje čarovnic iz ličja, izdelovanje lesenih igrač, oblikovanje gline),
november: delavnica izdelovanja adventnih sveč za odrasle (9 udeležencev),
december: delavnica polstenja volne za odrasle (15 udeležencev),
-
december: brezplačne delavnice za Vrtec Ribnica in Dom starejših občanov v sklopu
decembrske prireditve (izdelovanje novoletnih okraskov iz ličja in srobota).
3.4 PEDAGOŠKI PROGRAMI
Pletarska in lončarska šola, sta potekali od oktobra 2013 do konec marca 2014.
Pletarsko šolo je zaključilo 35 udeležencev, lončarsko pa 20. V pletarsko šolo je bilo
vključenih 8 mentorjev, v lončarsko pa 6.
Oktobra 2014 smo začeli z novim »šolskim letom«, ki bo trajalo do marca 2015. V 1. letnik
pletarske šole se je vpisalo 13 slušateljev, v 1. letnik lončarske šole pa 22. Tako zdaj obiskuje
pletarsko šolo 24 udeležencev, lončarsko pa 33.
Poleg treh letnikov pa izvajamo tudi projektni letnik pletarske šole (udeleženci, ki so zaključili
prve tri letnike pletarske šole). Od oktobra do decembra smo izvedli dve delavnici, in sicer
izdelovanje omela iz ličja in pletenje peharja iz slame.
V pletarski šoli smo v letu 2014 sodelovali z naslednjimi mentorji:
Jože Belaj - pletenje iz leskovih viter, Franc Žuk - pletenje iz leskovih viter, Janko Marinč pletenje iz leskovih viter, Danica Benčina - pletenje iz vrbovega šibja, Vilim Bitorajc - pletenje
iz leskovih viter, Albina Perušek - pletenje iz ličja, Kristina Adamič - pletenje iz ličja, Jani
Jakob - pletenje iz slame, Ivan Veselič - pletenje iz ržene slame, Janez Mesarič - industrijsko
oblikovanje.
V lončarski šoli smo v letu 2014 sodelovali z naslednjimi mentorji:
Brigita Mestek - ročno oblikovanje iz gline, centriranje, Janez Bojc - oblikovanje gline na
lončarskem vretenu, Janez Pogorelec - oblikovanje gline na lončarskem vretenu, Jakob Nosan
- izdelovanje kalupov in odlivanje izdelka, Slavica Cvetek - poslikava keramike Majolika.
Tehniški dnevi
V letu 2014 smo izvedli 21 tehniških dni, v katere je bilo vključenih 670 otrok.
Šole se največkrat odločajo za naslednje dejavnosti tehniških dni:
-
-
ročno oblikovanje iz gline (mentorici Andreja Bojc, Barbara Koblar),
izdelovanje lesenih miniatur (vodnjak z vretenom, štirna na vago, katapult, mlinsko
vodno kolo, ročni voziček, vlak, stegnjeni kozolec …), (mentorja Igor Sever, Sever
starejši),
pletenje košaric iz vrbovega šibja (mentorica Danica Benčina),
sestavljanje lesenih peresnic in ožiganje na njih (mentorica Tina Haler),
sestavljanje lesenih mobilov - viseča riba (mentorica Barbara Koblar),
izdelovanje figuric iz ličja (mentorici Tina Haler, Barbara Koblar).
Delavnice kombiniramo z Muzejem Ribnica z ogledom razstav v ribniškem gradu in
Rokodelskem centru.
V mesecu juniju smo na vse OŠ poslali zgibanke s predstavitvijo izvajanja tehniških dni v
Rokodelskem centru in Muzeju Ribnica.
Projektni dnevi
Izvedli smo 2 projektna dneva, v katera je bilo vključenih 80 dijakov. Osnovni program
projektnega dne za srednje šole vključuje ogled proizvodnje v podjetjih Inles in Riko hiše,
nato pa sledijo demonstracije tradicionalnih ribniških obrti v Rokodelskem centru.
Kulturni dan
Kulturni dan za OŠ Ribnica (3 razredi, ki krožijo med 4 dejavnostmi: lončarska delavnica v RC,
delavnica v Kreativnem parku, ogled razstave Živeti z gozdom, ogled Škrabčeve domačije).
Podjetništvo
S Srednjo ekonomsko šolo Kočevje smo se povezali v programu Podjetništvo. V mesecu
oktobru sta bili dva dni lončarski delavnici, kjer so dijaki izdelali predmete za nadaljnjo
prodajo.
DEMONSTRACIJE, VODENJE SKUPIN
aktivnost
skupine
št.
obiskovalcev
33
tehniški dnevi
dogodki
rokodelstvo/RCR
Poročilo o obiskovalcih v Rokodelskem centru 2014
otroške delavnice,
tečaji za
najem dvorane
druge delavnice
odrasle/šole
obiskovalci
januar
št.
skupin
2
februar
/
/
/
/
1/2
120/250
5
350
5
80
3
68
71
71
marec
2
89
3
108
1/3
50/85
7
202
1
18
3
68
96
82
april
8
234
/
/
3/6
115/240
8
360
/
/
1
10
107
81
5
maj
15
554
4
144
0/2
0/115
/
/
/
/
93
92
9
junij
13
466
1
20
0/2
0/58
1
40
/
/
/
/
87
41
35
julij
3
109
/
/
0/0
0/0
2
90
/
/
/
/
106
88
58
avgust
/
/
/
/
0/1
0/134
/
/
9
282
/
/
89
78
39
september
8
192
/
/
1/0
1500
2
70
1
25
/
/
79
76
31
oktober
11
301
4
105
2/3
80/110
2
115
5
89
2
57
47
38
13
november
december
2
4
91
88
9
/
293
/
0/0
1/2
/
200/270
5
6
290
300
4
3
30
38
2
2
57
57
42
71
13
23
4
/
skupaj
68
2157
21
670
10/23
2125/2872
39
1847
28
562
16
388
945
766
198
mesec
število
/
učenci
/
število
1/2
obiskovalci
60/110
število
1
obiskovalci
30
število
/
udeleženci
/
število
3
udeleženci
71
domačini
121
Slovenci
83
tujci
4
Skupaj obiskovalci: 10.405
Tabela obrazložitev:
Število dogodkov ½ pomeni 1 dogodek na rokodelstvu od 2 dogodkov celotnega zavoda, prav tako pri obiskovalcih 60/110, 60 obiskovalcev na
dogodkih rokodelstva od vseh obiskovalcev na dogodkih.
ŠOLE (januar, februar, marec):
-
pletarska šola (1 x tedensko, 3 letniki): 36 udeležencev,
lončarska šola (1 x tedensko, 3 letniki): 20 udeležencev.
ŠOLE (oktober, november, december):
-
pletarska šola (1 x tedensko, 3 letniki + projektni letnik): 24 udeležencev + 15 udeležencev projektni letnik,
lončarska šola (1x tedensko, 3 letniki): 33 udeležencev.
Udeležence obeh šol in tečajnike beležimo kot obiskovalce enkrat mesečno, čeprav pridejo v Rokodelski center 4x na mesec.
TEČAJI:
-
Tečaj kvačkanja (januar): 17 udeleženk;
tečaj konservatorstva in restavratorstva (februar, marec, april): 3 skupine, v vsaki skupini po 10-12 udeležencev.
V delavnici Rokodelskega centra smo za skupine prikazovali naslednje panoge:
-
obodarstvo (Metod Jaklič in Alojz Adamič),
podnarstvo (Jože Belaj, Franc Žuk),
pletarstvo (Danica Benčina, Franc Žuk in Jože Belaj),
strugarstvo (Anton Govže, Silvo Košmrlj),
posodarstvo (Rudolf Indihar, Franc Jaklič),
lončarstvo (Janez Bojc, Anton Nosan, Mateja Lesar),
zobotrebčarstvo (ga. Indihar, Dušanka Češarek).
V letu 2014 smo zabeležili 89 skupin obiskovalcev, kar zajema 2827 obiskovalcev, od tega 21
tehniških dni (670 učencev). Poleg napovedanih skupin pa Rokodelski center obišče tudi veliko
posameznikov, 945 krajanov, 766 Slovencev, 198 tujcev, ki prihajajo predvsem iz Italije,
Nemčije, Francije, Hrvaške, izseljenci.
Vse napovedane skupine imajo podoben program, ki vključuje ogled razstav v Rokodelskem
centru, prikaz izdelovanja vsaj dveh ali treh panog ter čas za nakupe v Muzejski trgovini.
Dopolnitev lončarske delavnice
Ob koncu leta 2014 smo lončarsko delavnico opremili z dodatnimi policami na kolesih in
dodatki – podaljški pri treh mizah.
IZVAJANJE PROJEKTA LEADER – ZAPISANA DEDIŠČINA IN ROKODELSKA USTVARJALNOST:
V letošnjem letu smo pripravili zahtevek za izplačilo 2. faze projekta LEADER – zapisana
dediščina in rokodelska ustvarjalnost (ZDRU), v katerega sta bili vključeni pletarska in lončarska
šola (2013), sodelovanje na sejmu doma in v tujini ter izid kataloga Suha roba in lončarstvo.
3.5 PROJEKTI IN DOGODKI:
Izdaja in predstavitev kataloga Suha roba in lončarstvo
V okviru projekta Leader Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost smo v letu 2013 zbrali,
fotografirali, opisali in uredili muzejske predmete in sodobne izdelke suhe robe in lončarstva za
katalog, ki je izšel v januarju. Katalog je opremljen s strokovnimi članki, preveden je tudi v
angleščino, nemščino in italijanščino. 18. februarja 2014 je potekala predstavitev kataloga,
kamor so bili povabljeni sodelujoči avtorji strokovnih člankov: prof. dr. Janez Bogataj, mag.
Mirko Perušek, dr. Tadeja Primožič, Polona Rigler Grm, mag. Marina Gradišnik, Tina Zajc,
oblikovalec Gašper Premože in prevajalka Neža Tanko. Predstavitev je vodila novinarka Nadja
Zobec. Pred predstavitvijo je potekala tudi novinarska konferenca.
Projekt: Postanimo skrbniki visokih gred: postavitev in zasaditev visokih gred za Rokodelskim
centrom Ribnica
14
Rokodelski center Ribnica in Eko 365+ sta se letos pridružila različnim organizacijam, ki po
celem svetu praznujejo dan zemlje, 22. aprila.
Na ta dan smo v sodelovanju z Vrtcem Ribnica, Domom starejših občanov Ribnica in CUDV
Draga, Enota VDC Ribnica, ki bodo postali »skrbniki visokih gred« na dvorišču Rokodelskega
centra, postavljali visoke grede.
S postavitvijo visokih gred na dvorišču Rokodelskega centra smo želeli polepšati okolico,
obenem pa pokazati, da lahko na nerodovitnem delu zemlje na naraven način uspešno gojimo
zelenjavo, zelišča in cvetlice.
V okviru projekta so v dopoldanskem času potekali trije dogodki:
•
•
•
22. april: postavitev ogrodja visokih gred,
8. maj: napolnitev visokih gred,
14. maj: zasaditev visokih gred.
Zaključek pletarske in lončarske šole s podelitvijo diplom ter postavitev razstave izdelkov
obeh šol
Ob zaključku obeh šol smo pripravili podelitev diplom za vseh 56 udeležencev in odprtje
razstave lončarskih in pletarskih izdelkov, ki so jih naredili tekom leta. Razstava je trajala od 15.
aprila do 12. maja.
Sodelovanje z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (Bienale industrijskega oblikovanja BIO 50
Rokodelski center Ribnica je sodeloval z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v projektu BIO
50, v sklopu Skrite obrti. Bili smo koordinator med domačimi rokodelci in oblikovalkami iz
Ljubljane, Oloop design in oblikovalcema iz Italije, Zaven. Z druženjem med temi oblikovalci in
rokodelci je prišlo do novih izdelkov, novih idej, novega sodelovanja … Oblikovalci so
izdelovalce/rokodelce obiskali večkrat na domu ali v Rokodelskem centru. Projekt smo zaključili
s skupnim piknikom na travi. Plod sodelovanja pa je bil tudi film o dveh naših rokodelcih (B.
Koblar in R. Indihar) z naslovom Community of Making. Izdelki, ki so nastali v sklopu BIO 50 so
bili na ogled do začetka decembra v Moderni galeriji v Ljubljani.
Akcija Ribniška dolina - čista in urejena 2014
je potekala nekoliko drugače, kot pretekla leta. Ker na razpis ni prišla nobena prijava, smo se
odločili, da po bazi udeležencev preteklih let pošljemo vabilo na ekskurzijo v Arboretum Volčji
Potok. Ekskurzijo smo organizirali 4. oktobra, v arboretumu smo se dogovorili za predavanje o
negi trajnic ter za voden ogled. Prijavilo se je 48 občanov.
Kraljica suhe robe
15
Na dan ribniškega semnja smo v Rokodelskem centru pripravili 4. tekmovanje za Kraljico suhe
robe in nagradno igro, kjer so obiskovalci ugibali, koliko gramov stržine je v košari. Za izbor
Kraljice suhe robe so se prijavile 4 kandidatke, ki so se potegovale v treh nalogah: ugibanju
suhe robe, sestavljanje deže in prodajanju suhe robe. Vmesno dogajanje pa je popestril
kantavtor Roman Zupančič. Letos smo dali prvič sešiti obleko za kraljico, ki jo je v povorki nosila
lanskoletna kraljica. Obleka se v celoti s krono in lento preda zmagovalki za protokolarne
namene. Dogodek je privabil približno 300 obiskovalcev, ki pa so si obenem ogledali tudi
Rokodelski center. Na dvorišču Rokodelskega centra pa so se predstavljali rokodelci s Slovaške
in Srbije, rokodelsko delavnico pa so napolnili slušatelji pletarske in lončarske šole, ki so
predstavljali delovanje obeh šol.
Razstava Vezi
21. oktobra smo odprli razstavo slovenskega unikatnega oblikovanja v lesu - Vezi, na kateri so
bili predstavljeni unikatni izdelki iz lesa desetih avtorjev ali avtorskih skupin. Razstava je bila
gostujoča, saj je bila pred tem postavljena v Trstu, pri nas pa z dodanimi 3 avtorji. Razstavo so
kurirali Primož Fijavž, Martina Malešič, Anja Planišček.
Sodelovanje s Centri DUO
-
-
-
S centrom DUO Veržej smo bili dogovorjeni za gostujočo razstavo o sodobni produkciji
suhe robe. V šestih vitrinah smo predstavili reprezentančne izdelke po panogah suhe
robe. Razstavo je dopolnjevala zgibanka Suha roba z dediščino v sodobnost, kar je bil
tudi naslov razstave. Odprtje je potekalo v okviru Miholovega sejma, kjer smo se
predstavili tudi z Muzejsko trgovino, razstava pa je bila na ogled do 18. novembra 2014.
Sodelovanje z Rokodelskim centrom Škofja Loka: na decembrski prireditvi sta se dva
rokodelca udeležila našega božično-novoletnega sejma, poleg tega pa smo izvajali tudi
delavnico polstenja volne pod mentorstvom njihove rokodelke.
Vzpostavitev Konzorcija Rokodelskih centrov, v katerem je zaenkrat vključenih 9
Rokodelskih centrov ali centrov DUO.
Božično - novoletni rokodelski sejem in Decembrski pravljični svet
Na rokodelski sejem se je tokrat prijavilo 11 rokodelcev iz cele Slovenije, ki so po večini imeli
Art&Craft certifikat. Stojnice so bile na dvorišču Rokodelskega centra od 10. do 19. ure.
Program za otroke smo ob 16.30 uri pričeli v dvorani, kjer so bile decembrske pripovedi za
otroke, ob 17.30 uri pa je bila na dvorišču Rokodelskega centra animacija Pike Flike s prihodom
dedka Mraza. Prireditve se je udeležilo približno 150 ljudi.
Izvajanje predprazničnih delavnic v Ljubljani na Kongresnem trgu – Čarobni gozd
Delavnice za otroke so potekale na Kongresnem trgu, v času od 6. do 24. decembra 2014. Z
Rokodelskim centrom smo v tem času izvedli 7 delavnic oblikovanja novoletnih okraskov iz ličja
16
in srobota. Mentorici sta bili Barbara Koblar in Tina Haler, v času njene odsotnosti pa jo je
nadomeščala Dušanka Češarek.
3.6 PROMOCIJA ZAVODA
Za večjo prepoznavnost Rokodelskega centra smo oglaševali v lokalnem in tudi v slovenskem
okolju preko tiskanih in spletnih medijev, radiev in televizije ter na sejmih.
•
Priprava jumbo plakata, ki je visel od konca maja in do sredine avgusta 2014 na Rudniku
v Ljubljani.
•
Tiskani mediji:
-
dva prispevka v reviji Eko dežela,
-
prispevek o rokodelstvu v Rokodelskem centru v prilogi Dela, Borza dela: Dediščina, ki
mora s časom naprej (marec 2014),
-
prispevek v Delu o razstavi pletarskih in lončarskih izdelkov: Šola za hobi in tradicijo
(april 2014),
-
prispevek v Financah: Krošnjarjenje je zamenjala spletna trgovina (avgust 2014),
-
prispevek v Delu: Unikatno z lesom v Ribnici (oktober 2014),
-
prispevek v Dolenjskem listu: Ribnica spet v znamenju suhe robe (september 2014),
•
mesečno pisanje prispevkov v lokalnem časopisu Rešeto.
Spletna stran*: obveščanje o dogajanju na naši spletni strani.
* Od meseca junija 2013 so na spletni strani prisotni piškotki, kar pomeni, da obiskovalci, ki se
ne strinjajo s piškotki, ne beležijo svojih obiskov na spletni strani, zato težko govorimo o številu
obiskovalcev.
•
Družabna omrežja: Facebook
Obveščanje javnosti prek strani Facebook o dogodkih in vsakodnevnem dogajanju: 777 ljudem
je všeč profil Rokodelskega centra Ribnica (RC Ribnica).
•
•
Objave prek elektronske pošte: pošiljanje obvestil o dogodkih prek elektronske pošte.
Baza ljudi se iz meseca v mesec povečuje.
Objave RTV Slovenija:
-
oddaja Alpe Donava Jadran (december 2014),
-
oddaja Platforma (prispevek o sodelovanju na BIO 50 (november 2014),
•
Prispevek na MMC-ju: Ribnica, kraljestvo suhe robe: Domači rokodelci ohranjajo
večstoletno tradicijo (september),
17
•
Objave na lokalnih TV postajah: R-kanal in TV Kočevje,
•
Objave na radiu : Radio Univox, Radio 1, javljanje v živo Na lepše z radiem Si, prispevki
na Radio Sora.
•
Sodelovanje na različnih sejmih/dogodkih:
-
sejem Turizem in prosti čas –sejem Alpe Adria (januar 2014),
-
sejem Green v Gornji Radgoni (april 2014),
-
sejem na Slovaškem - Pieštany - sodelovanje s Slovaki (15. 5. -19. 5.),
-
trški dan v Velikih Laščah (na teren smo poslali 3 naše rokodelce z našim promocijskim
materialom) - (7. 6. 2014),
-
sejem Agra v Gornji Radgoni (26. 8. 2014),
-
sodelovanje na Fižolovem dnevu (vodič, zobotrebčarka Dušanka Češarek) (30.8.2014),
-
predstavitev pred Drugo violino v Ljubljani: Z roko v roki do lepšega jutri (15.9.2014),
-
predstavitev v Ljubljani na Festivalu ljubljanskega in slovenskega podeželja (4.10.2014).
Enota rokodelstvo delno skrbi tudi za promocijo drugih enot: upravlja s spletno stranjo, nalaga
novice, dogodke, akcije na spletni trgovini, komunicira z mediji in pošilja obvestila po bazah
elektronske pošte.
3.7 IZOBRAŽEVANJE, SODELOVANJE PRI PROJEKTIH
-
Predstavitev dveh diplomskih nalog, ki se nanašata na ribniško območje (Eko
suhorobarska pot za vedoželjne, Idejna zasnova hotela v Ribnici),
sodelovanje z drugimi Rokodelskimi centri iz Slovenije, s katerimi smo ustanovili
konzorcij Rokodelskih centrov,
prijava projekta Erasmus+,
partnerstvo pri projektu Erasmus+ s Slovaki, organizacija Ludove Remesla,
sodelovanje pri projektu 365+ (Kreativni laboratorij Ribnica),
predstavitev Rokodelskega centra na kariernem sejmu v Kočevju.
IDEJNA PRIPRAVA KONCEPTA ZA RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE
Priprava koncepta za razvoj blagovne znamke, ki jo bomo začeli razvijati v letu 2015.
18
4 POROČILO MUZEJA RIBNICA
4.1 PROJEKTI
4.1.1 Iz zbirke muzeja Ribnica
Razstava in spremljevalni program
Otvoritev razstave 18. decembra 2014
Prvič v zgodovini muzeja so na ogled predstavljeni predmeti, ki jih hranimo v depojih. Razstava
je zastavljena kot večletni projekt. Za prvič smo izbrali predmete iz zbirke Miklovih, komplete
za pitje kave, del zbirke suha roba in lončarstvo, kjer smo izpostavili predmete, ki so redko
videni in manj znani. Predstavljen je tudi del Šmalceve zbirke, s poudarekom na predmetih
vezanih na dr. Matevža Šmalca, prvega tajnika slovenske univerze. Na razstavi pa je
predstavljena tudi restavrirana pisalna miza trgovca Kluna (Bukovčana), ki predstavlja zanimiv
historičen kos pohištva, značilen za konec 19. stoletja. Vsi predmeti na razstavi imajo za sabo
močno zgodbo, ki je predstavljena na spremljajočih tekstih. V sklopu razstave je bilo
predstavljeno 27 muzejskih predmetov. Ob razstavi smo pripravili tudi katalog predmetov s
spremnimi besedili in drobno brošuro Matevž Šmalc - Moj stric. Spomine na strica je zbrala za
to priliko njegova nečakinja Tatjana Angerer. Vsebinsko razstava poleg predstavljenih
predmetov pripoveduje tudi zgodbo o vlogi in delu muzeja. Razstavo spremljajo karikature,
risbe, ki kustosa, kot “glavnega igralca” muzeja predstavljajo v vseh njegovih vlogah.
Delavnico Mladi kustos smo izvedli z 9. razredi Osnovne šole Ribnica že ob pripravah na
razstavo. Učenci so spoznali delo v muzeju preko spoznavanja muzejske dokumentacije, do
praktičnih vaj, kako potekajo priprave na razstavo. Pripravljeni so programi za različne
starostne skupine, realizacija do konca marca 2015.
4.1.2 Živeti z gozdom
Razstava in spremljevalni program
Pokrajinski muzej Kočevje je leta 2010 pripravil razstavo Živeti z gozdom, za katero je leta 2011
prejel tudi častitljivo Valvasorjevo priznanje. Že od priprave razstave smo se pogovarjali o
možnostih postavitve vsaj dela razstave tudi v našem muzeju, saj sta les in gozd zagotovo
pomembna elementa, ki nas med seboj neločljivo povezujeta. Razstava je namreč obsegala
prostor Gozdnega gospodarstva Kočevje, kamor pa spada tudi območje delovanja ribniškega
muzeja. Poleg tega pa je območje, bogato z gozdovi, omogočilo razvoj tako suhorobarstva kot
tudi močne lesno predelovalne industrije na Ribniškem. Gostujoča razstava Pokrajinskega
muzeja Kočevje je bila postavljena v Ribnici s pomočjo domačinov in Gozdnega gospodarstva
Kočevje. Vendar ni šlo le za prestavitev razstave temveč smo razstavo še dodatno obogatili z
vsebinami, ki so neposredno povezane z Ribniško dolino: živalstvo, rastlinstvo in žagarstvo na
Ribniškem ter družini Rudež in Kosler. Tem temam smo namenili tudi samostojne panoje. Ob
19
razstavi smo se povezali z ribniško OŠ in Vrtcem Ribnica za izvajanje pedagoških programov in
učnih ur. Pri razstavi smo sodelovali med muzejsko: Pokrajinski muzej Kočevje in Narodni muzej
Slovenije ter z Zavodom za gozdove, OE Kočevje.
Poleg pedagoških programov za različne starostne skupine, preko katerih so lahko spoznavali
prebivalce in rastlinje gozda ter kako se v gozdu obnašamo, smo ob razstavi pripravili tudi
dodatne vsebine, npr. poletna muzejska noč je v Ribnici potekala pod okriljem gozdne vile.
Otroci so poletno noč preživeli in prespali v gozdu. V slopu tega programa se je otrokom
približal gozd kot varen prostor bivanja, če spoštujemo naravo in življenje.
4.1.3 Etnološki raziskovalni tabor
Muzej Ribnica namerava v bodoče popisati obstoječo stavbno dediščino na svojem območju
delovanja. Tak popis do sedaj še ni bil izveden. Lokacija popisa je bila skrbno izbrana, saj gre za
del Slemen, ki se nahajajo na severu ribniške občine. Oblika naselij, vaška jedra in sama stavbna
dediščina je dobro ohranjena, ljudski spomin živ, kar bo vse pripomoglo k lažjemu in boljšemu
popisu.
K projektu se bo aktivno pritegnilo Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; ter Zavod
za kulturno dediščino/ OE Novo mesto.
Tabor se je odvijal 16.-18.10.2014. V tem času se je izvedel popis stavbne dediščine na
območju Občine Ribnica – vasi: Hojče, Gašpinovo, Pusti Hrib, Maršiči, Praproče, Rigelj, Hojče,
Graben, Hudi Konec, Preska, Sinovica, Ortnek. Tabor je potekal v sodelovanju z dr. Matejo
Habinc in mag. Dušanom Štepcem ter študentkami Oddelka za etnologijo in kulturno
antropologijo. Terena se je udeležilo devet študentov. V treh dneh smo naredili popis vseh
objektov na območju omenjenih vasi, izrisali njihove tlorise, jih fotografirali ter posneli zgodbe
vsakdanjega in prazničnega življenja, povezane z objekti. Intervjuje smo nato transkribirali (25)
in digitalizirali fotografije (292) in terenske zapiske.
4.1.4 Gostovanja razstav
4.1.4.1 VOZI ME VLAK V DALJAVE
Priložnostna razstava, ki je nastala leta 2013, ob 120. letnici prihoda vlaka v Ribnico, je od 21.
maja do 25. junija 2014 gostovala v Upravni stavbi Slovenskih železnic. Razstava je nastala v
sodelovanju z Železniškim muzejem Slovenskih železnic.
4.1.4.2 KRIŽEM SVAJT SMO SE PODALə PA SUJO RUOBO PONUJALə
Zaradi težav s transportom je razstava potovala v ZDA meseca septembra. Ob razstavi smo
pripravili tudi letak s kratkim opisom razstave in našega zavoda. Na terenu smo odkupili tudi
nekaj predmetov suhe robe in lončarstva in smo jih poslali skupaj z razstavo. Prva je razstavo
gostila častna konzulka dr. Lydia M. Pulsipher. Predvideva se, da bo razstava potovala po
častnih konzulatih ZDA in Kanade do leta 2017.
20
4.1.4.3 JANKO TROŠT, USTANOVITELJ MUZEJA V RIBNICI IN IDRIJI in poverjenik zavoda za
varstvo kulturnih spomenikov za območje Kočevja
10.11.2014 je sledilo odprtje razstave v Pokrajinskem muzeju Kočevje, za to priložnost smo v
sodelovanju s kolegi iz kočevskega muzeja dopolnili razstavo tudi z akvareli in tlorisi cerkva, ki
jih je Janko Trošt naslikal kot poverjenik zavoda za varstvo spomenikov, ko je skupaj z
Marjanom Zadnikarjem in Jožetom Kregarjem jeseni leta 1947 opravljal topografijo Kočevske.
Gostovanje razstave bo do marca 2015.
4.1.4.4 DODATNO
4.1.4.4.1 KRIŽEM SVAJT SMO SE PODALə PA SUJO RUOBO PONUJALə
Pregled ribniškega krošnjarstva od leta 1492 do danes
Tekom leta je prišlo do dogovorov s Pokrajinskim muzejem Maribor glede gostovanja naše
razstave v njihovem muzeju. Ker se je pokazala priložnost odprtja razstave v mesecu
septembru, smo uredili vse potrebno za gostovanje razstave, vključno s prevodi besedil v
angleški jezik. Odprtje razstave je bilo 18. septembra in bo na ogled do aprila 2015.
4.2 RAZISKAVE – STROKOVNO DELO
4.2.1 Gostilne, kot smo jih poznali nekoč
Nadaljevanje raziskovanja gostiln v občinah Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Junija 2013 je bila
v ribniškem gradu odprta začasna razstava Gostilne; na tej razstavi so predstavljene gostilne v
Ribnici, Sodražici in Loškem Potoku. V letu 2014 se je deloma izpopolnil popis gostiln, ki so
delovale v Občini Ribnica in Sodražica v 20. stoletju, do osamosvojitve Slovenije leta 1991.
Zaradi daljše bolniške odsotnost vodje projekta se je v drugi polovici leta popis ni izvajal.
4.2.2 Obdobje prve svetovne vojne na Ribniškem (januar 2014 – 2018)
V letu 2014 smo se v Muzeju Ribnica posvetili predvsem virom, ki se nahajajo v Občini Ribnica.
Pregledali smo župnijski arhiv, ki hrani bogato gradivo iz tega obdobja. Popise mobilizacij,
popise padlih vojakov, oznanilne knjige. Na podlagi raziskanih virov smo ugotovili da se je v
Ribnico zateklo več skupin beguncev, begunci iz Galicije, begunci s Primorske. V Ribnici je
delovalo tudi taborišče za vojne ujetnike. Pomemben vir je tudi župnijska kronika z nazornimi
opisi medvojnega dogajanja.
4.2.3 Ribniški trg (v teku, čas trajanja do 2016)
V letošnjem letu je bila deloma dopolnjena zbirka Šmalčevih in Miklovih ter pridobljeno novo
fotografsko gradivo družine Bartol – Kos.
21
4.2.4 Praznično leto
Ribnica praznuje (2014-2015)
Projekt Praznično leto - celostna preučitev sodobnega prazničnega leta je v teku. V letošnjem in
prihodnjem letu je raziskava potekala v Občini Ribnica. Spremljali in beležili smo predvsem
pustni čas in šege, povezane z njim, ter običaje okrog velike noči.
4.2.5 Nadaljevanje raziskave kultura in način življenja Poljancev
14.9.2014 je bilo na Velikih Poljanah odprtje razstave, ki je nastala v sodelovanju Turističnega
društva Velike Poljane in Muzejem Ribnica. Razstava je bila posvečena 130 - letnici od omembe
prve šole na Velikih Poljanah. Pri pripravi razstave smo deloma uporabili že pridobljeno gradivo,
deloma pa smo morali za potrebe vsebine opraviti dodatno delo na terenu in zgodovinskem
arhivu..
4.3 SPROTNO DELO
4.3.1 Dokumentiranje in evidentiranje
Urejanje zbranega gradiva v računalniškem programu Galis. V letu 2014 se je v Galisu izvedlo
invetarizacija, vrednotenje, hemeroteka in opisi predmetov z inventarnimi številkami, ki so bili
v letošnjem letu preneseni v nove depoje in bili ob tem deležni tudi osnovne konzervacije, ter
vhodi / izhodi.
Poleg tega se je v letu 2014 v dokumentaciji skrbelo za urejanje avdiovizualnega gradiva,
prepisovanje posnetkov in njihova obdelava.
•
•
•
•
•
•
•
•
Vodenje inventarne knjige.
Dokumentiranje nesnovne dediščine in urejanje avdiovizualnega arhiva (prepisovanje
posnetkov in njihova obdelava).
Raziskovanje vsebin iz strokovnih področij, ki jih zaposleni pokrivajo (etnologija,
zgodovina).
Nakup predmetov za muzejsko zbirko.
Mentorstvo pri strokovnih nalogah (seminarske, diplomske, raziskovalne naloge idr.).
Priprava projektov, pisanje strokovnih člankov, sodelovanje z raznimi inštitucijami, ki
želijo podatke ali vsebine, ki se navezujejo na dediščino kraja. Na ta način se
kontinuirano popularizirata muzej in sam kraj.
Raziskovalno delo v Arhivu RS, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, NUK-u in drugih
inštitucijah.
Terensko raziskovanje in evidentiranje kulturne dediščine na terenu.
V letošnjem letu se je največ gradiva pridobilo predvsem z raziskovalnim etnološkim taborom
ter pridobitvijo dokumentacije in popisom zasebne zbirke zakoncev Pakiž (oblačilna kultura).
22
Muzeju je bila tudi podarjena vrvarska zbirka zadnjega vrvarja na Ribniškem – Franca Mateta.
Del predmetov smo prevzeli tudi od družine iz Goriče vasi ( koš za prenos listja, lesen zaboj
UNRA, spalnica izdelave domačega mojstra ter del zapuščine družine Arko (Miklovi).
V začetku leta so se pričeli pogovori o možnosti selitve depoja v nove prostore, glede na to, da
so novi prostori za nas predstavljali ugodnejšo in primernejšo rešitev za muzejske predmete
(večja kvadratura, boljši mikroklimatski pogoji, nižja cena) smo se tega projekta lotili pripravili
načrt in selitev realizirali v poletnih mesecih.
Selitev depojev je potekala v juliju. Preselili smo 1132 predmetov, ki smo jih očistili in na njih
opravili osnovne konservatorske postopke. Predmete smo fotografirali in jih popisali ter jim
dodelili primerno mesto v novem depoju.
MUZEJ RIBNICA
Etnologija
Zgodovina
Skupaj
Inventariziranje
- klasično
/
/
/
- digitalno
70
66
136
Dokumentiranje
- skenogram
275
50
325
- fotografije
232
71
303
- video posnetki
/
/
/
- avdio posnetki
24
5
29
- 3 D modeli
/
/
/
Konserviranje in restavriranje
- konserviranje
1102
47
1149
- restavriranje
/
2
2
Vrednotenje zbirk
157
150
307
Delo z zasebnimi lastniki in
zbiralci, delo na terenu
- evidentiranje predmetov
500
84
584
- evidentiranje žive dediščine
/
/
/
Zbiranje časopisnih člankov o Ribnici – hemeroteka: 209 digitalno obdelanih člankov
4.4 PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO DELO
•
•
•
•
Vodenje po razstavah in trgu za različne starostne skupine.
Vodenje, priprava in izpeljava delavnic ter pedagoških ur.
Zasnova pedagoškega programa ob razstavi Gostilne, kot smo jih poznali nekoč.
Obvestilo šolam o naših programih.
Izvajanje programa:
23
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zimske počitnice (sodelovanje pri pripravi programa Počitnice v Rokodelskem centru
Ribnica).
Izvajanje ustvarjalnih delavnic.
Sodelovanje pri projektu Z igro do dediščine (ustvarjalna delavnica ).
Izvajanje učnih ur na razstavi Boj krvavi zoper čarovniško zalego in Suha roba in
lončarstvo.
Priprava in izvajanje programa ob gostujoči razstavi Živeti z gozdom (program za
predšolske otroke in vse triade OŠ).
Priprava in izvedba programa Preživite noč v muzeju pri gozdni vili - poletna muzejska
noč.
Priprava učnih ur za OŠ Ribnica:
o Zgodovinski pregled razvoja Ribnice od prazgodovine do 15. stoletja.
o Zgodovinski pregled razvoja cestnega in železniškega prometa od 15. do 20.
stoletja na primeru Ribnice in prodaje suhe robe in lončarstva.
o Postani kustos (delavnica ob pripravah na razstavo Iz muzejskih zbirk).
o Sodelovanje z Osnovno šolo Ribnica pri Dnevih kulturne dediščine. Predstavitev
zgodovine gradu, fotoorientacija in izdelava plakatov.
Sodelovanje: Vrtec Ribnica in Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica, Osnovna šola
Loški Potok, Glasbena šola Ribnica, Varstveno delovni center Ribnica, Dom starejših
občanov Ribnica (vodenje za različne starostne skupine, priprava pedagoških ur idr.).
Igrače nekoč in danes (predstavitev in delavnica za najmlajše).
Priprava programa interpretacije ljudskih pripovedk. Decembra 2014 je bil prvi
pripovedovalski večer z Decembrskimi pripovedkami za otroke.
4.5 STROKOVNA PREDAVANJA IN DRUGI DOGODKI
18.2.2014 / Predstavitev kataloga Suha roba in lončarstvo
24.4.2014 / Predstavitev knjige V Kočevje pa že ne
18.5.2014 / Mednarodni muzejski dan
27.5.2014 / Odprtje gostujoče razstave Pokrajinskega muzeja Kočevje Živeti z gozdom
Gozdnogospodarstvo Kočevje
10.6.2014 / Strokovno vodstvo avtorice razstave Živeti z gozdom, višje kustosinje Vesne Jerbič
Perko, direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje
21.6.2014 / Poletna muzejska noč (odprtje enodnevne razstave med grajskimi zidovi – Utrinki iz
zgodovine ribniškega gradu in za otroke Preživite noč v muzeju pri gozdni vili v Rokodelskem
centru
14.9.2014 / Odprtje razstave o 130 - letnici šole na Velikih Poljanah
18.9.2014 / Odprtje razstave o krošnjarstvu v Pokrajinskem muzeju Maribor: Križem svajt so se
podalə pa sujo ruobo ponujalə
24
19.9. 2014 / Sodelovanje na mednarodnem simpoziju o sv. Martinu – Vzajemna delitev, ki je
potekal v okviru dogodkov povezanih tudi z odprtjem razstave Muzeja Ribnica
30.9.2014 / DEKD / Fotoorientacija po ribniškem gradu
8.10.2014 / Z igro do dediščine/ delavnica Mladi rokodelci
10.11.2014 / Odprtje razstave v Pokrajinskem muzeju Kočevje: Janko Trošt (1894-1975)
3.12. 2014 / Ta veseli dan kulture / dan odprtih vrat
4.6 SODELOVANJE S STROKOVNIMI INŠTITUCIJAMI
MAO – Muzej za arhitekturo in oblikovanje
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje poteka v letošnjem letu projekt BIO 50. K sodelovanju so
kot partnerja pritegnili tudi Muzej Ribnica, in sicer k sekciji Skrite obrti (Hidden Crafts). V
Ribnico so poslali dve oblikovalski skupini – slovensko skupino Oloop design in italijansko
skupino Zaven. Naloga Muzeja Ribnica je, da obe oblikovalski skupini seznani z bogato tradicijo
ribniških obrti in jih na terenu spozna z ribniškimi rokodelci. Trenutno poteka skupno viharjenje
idej rokodelcev in oblikovalcev.
18.9.2014 je bilo odprtje razstave BIO 50, ki smo se ga udeležili z sodelujočimi rokodelci. Izdelki,
ki so nastali v projektu, so bili razstavljeni v Moderni galeriji v sklopu Hidden Crafts/ Skrite obrti.
27.10. je bila v Rokodelskem centru Ribnica tudi okrogla miza, na katero so bili povabljeni
sodelujoči. Javnosti smo predstavili, kako je projekt potekal in kakšni so bili rezultati. V okviru
BIO 50 smo bili povabljeni tudi na dogodek na Škrabčevi domačiji z naslovom Skrite obrti – Kaj
pozabljamo?, kjer smo zopet predstavili izvedeni projekt.
Pokrajinski muzej Kočevje, Narodni muzej Slovenije, Zavod za gozdove, OE Kočevje
Priprava razstave Živeti z gozdom. Gozdnogospodarsko območje Kočevje.
Železniški muzej Slovenskih železnic
Priprava razstave Vozi me vlak v daljave … 120 leto od prihoda vlaka v Ribnico.
Pokrajinski muzej Maribor
Svetovanje glede ureditve in selitve depojev. Izvedba dveh predavanj o zgodovini pohištva in
pohištveni zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor. Na ponudbo Pokrajinskega muzeja Maribor
smo se tudi dogovorili o gostovanju razstave o krošnjarstvu.
18.9.2014 / Odprtje razstave o krošnjarstvu: Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə
19.9.2014 / Sodelovanje na mednarodnem simpoziju o sv. Martinu : Vzajemna delitev
25
4.7 POPULARIZACIJA MUZEJA RIBNICA
Dvakrat mesečno se za Radio Univox za oddajo Iz zaprašene skrinjice pripravijo prispevki iz
ribniške preteklosti.
V obeh javljanjih se je predstavilo tudi Muzej Ribnica. Popularizacija tudi preko FB-ja.
Skupaj z enoto Rokodelstvo smo na 456 osnovnih šol poslali promocijske zgibanke naših
pedagoških programov. Pojavljanje v oddaji Alpe-Donava - Jadran na SLO 1, daljši plačani
prispevek na Radiu SI in radiu Sora. Oglaševanje preko vele plakata na izvozu LJ - Rudnik.
4.8 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
11.2.2014 / Delavnica Skupnosti muzejev Slovenije: Zmanjševanje tveganj za dediščino – Ocena
tveganja za muzejske depoje
12.2.2014 / Sestanek sekcije za izobraževanje in komuniciranje, ki deluje v okviru Skupnosti
muzejev Slovenije
27.2.2014 / Udeležba na strokovnem simpoziju AKTIV: vključevanje ranljivih skupin v muzeje in
galerije
6.3.2014 / Občni zbor Slovenskega etnološkega društva
13.3.2014 / DEF – Dnevi etnografskega filma
26.3.2014 / Sodelovanje na Kulturnem bazarju
7.4.2014 / Muzeoforum: Vizualna naracija muzeja
8.4.-9.4.2014 / Konferenca Danube eREGION
25.4-1.5.2014 / Udeležba na strokovni ekskurziji v Pariz, ki jo je organizirala Galerija Miklova
hiša v okviru programa LICE
12.5.2014 / Mala šola Muzeologije
14.5.2014 / Izobraževanje za strokovni izpit za kustosa
26.5.2014 / Muzeoforum: Čas za zgodbe – Kako komuniciramo danes? Kako bomo komunicirali
jutri?
10.- 11.10. 2014/ Zborovanje Slovenskega muzejskega društva/ Kočevje
10.- 11. 11. 2014/ 13. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo: Srednjeevropsko
povezovanje etnologov in kulturnih antropologov kot izziv današnjemu času, podelitev
Murkove nagrade
26
14.11. 2014 / Strokovna ekskurzija na Dunaj s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje SMS
24. 11. 2014 / Sestanek sekcije za komuniciranje in izobraževanje, predavanje Muzeji in
mladostniki
24. in 26. 11. 2014 / Izobraževanje na temo »Priprava in vodenje evropskih projektov s
področja kulture in kulturne dediščine«
16.- 19.12. 2014 / Young Leadership Programme, Kultur Agenda
4.9 VZDRŽEVANJE MUZEJSKIH ZBIRK
•
•
•
Konservatorska in restavratorska dela
V letu 2014 smo v Muzeju izvedli en nepredviden restavratorski poseg in 1135
kozervarotskih posegov. Do take razlike je prišlo zaradi selitve depojev, ki ni bila
predvidena.
Osvežitvena dela na stalni razstavi Suha roba in lončarstvo z usmerjevalnimi tablami
in znaki, ki prepovedujejo dotikanje predmetov. Načrtovano (beljenje) in menjava
razsvetljave se ni realizirala zaradi selitve depojev.
4.10 PODPORA MUZEJSKEMU DRUŠTVU RIBNICA
•
•
Vsebinska in administrativna podpora
Pomoč pri pripravi publikacije O Janezu Debeljaku.
4.11 SODELOVANJE PRI VSEBINSKEM VODENJU IN OBLIKOVANJU
PONUDBE TRGOVINE ZAVODA
V letu 2014 se ni realiziralo sodelovanje pri postavitvi zbirke Arko –Miklovi in razstava
razglednic Loškega potoka, ker se nosilci predlogov kot glavni financerji niso odločili za izvedbo.
4.12 DODATNO
•
•
•
-
Prijava Ribniškega suhorobarstva v Register žive dediščine. Intervjuji z 11 rokodelci,
priprava opisov njihovih znanj in priprava opisa Ribniško suhorobarstvo.
Izid zvočne knjige Zapisi Janka Trošta O Ribnici in Ribničanih. Zvočna knjiga je nastajala v
sodelovanju z Radiem Univox od leta 2013 naprej.
Gostovanje razstave Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə v Pokrajinskem
muzeju Maribor.
Selitev depojev
Zaradi ugodne ponudbe lastnika prostora, kjer imamo v najemu del depojev, smo se s
podporo ustanovitelja Občino Ribnica odločili, da gremo v selitev depojev (iz depoja
Adamič in skladišča Ideal) v enotni depo Košček (večja kvadratura, boljši mikroklimatski
27
•
pogoji, nižja cena). Selitev depoja se predvideva meseca julija in avgusta. V prvi polovici
leta so potekali pogovori glede najema prostorov in priprava pogodbe ter načrt selitve.
Sodelovanje z enoto Rokodelstvo pri pripravi vsebin prijave na projekt Erasmus +, ki ni
bil odobren.
28
5 POROČILO MUZEJSKA TRGOVINA
Program in vsebina delovanja Muzejske trgovine v okviru Rokodelskega centra in v tesnem
sodelovanju z muzejem, rokodelskimi delavnicami v RC, izdelovalci domače obrti poleg prodaje
predstavlja predvsem promocijo ribniške identitete in istočasno ugotavlja, kakšni so kazalci in
merjenje različnih dejavnikov na področju turizma in ohranjanja ribniške domače obrti. Delo
trgovine je porajalo različne podatke in rezultate:
-
struktura obiskovalcev ter njihovi interesi,
najbolje prodajanji izdelki in razlogi,
dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje in prodajo,
iskanje posebnih poti do proizvajalcev in ponudnikov artiklov in s tem vzpodbujanje
ohranjanja ribniške obrti,
novi dobavitelji, izdelki in embalaža ,
tematske postavitve artiklov,
prilagajanje odprtosti trgovine različnim kupcem,
sodelovanje z mediji,
delo na področju turizma,
sodelovanje na prireditvah, razstavah, lastni projekti,
iskanje novih tržnih poti.
5.1 STRUKTURA OBISKOVALCEV - KUPCEV
Organizirane skupine so predvsem šolske skupine in skupine upokojencev. Vrhunci sezone za
skupine so april, maj, junij in v jesenskem času od septembra do novembra. Število
posameznikov po mesecih je zelo razgibano (največ v avgustu - tujci in decembra – nakup
prazničnih daril).
Glede na to, da imamo artikle okvirno razdeljene na več cenovnih razredov (nižji do 20,00 eur,
srednji od 20,00 do 70,00 in višji od 70,00 eur dalje) za preteklo leto ugotavljamo kdo in kaj
napogosteje kupuje:
•
•
•
•
•
•
•
Upokojenci - spominki, uporabni predmeti nižjega cenovnega razreda
Šolarji - igrače, manjši spominki, glinene piščali... nižjega cenovnega razreda
Tujci - največ uporabne izdelke višjega cenovnega razreda, posebna skupina kupcev so
slovenski izseljenci, ki kupujejo predvsem spominke
Podjetja - poslovna darila višjega cenovnega razreda
Posamezniki - spominki, uporabni predmeti in darilni program
Domačini - večinoma priložnostna darila, tudi dražja
Obiskovalci, ki si v sklopu Rokodelskega centra ogledajo tudi trgovino in izdelke v njej,
iščejo informacije o izdelkih, uporabnosti predmetov, vrstah lesa, si preberejo kakšno
zgodbo, povprašujejo po izdelovalcih domače ribniške obrti...
29
V novembru in decembru smo poleg že nekaj stalnih naročnikov v 2014 imeli nove kupce podjetja, ki so pri nas naročila poslovna, protokolarna darila. K večji prodaji v decembru je
pripomogla tudi aktivnejša promocija v medijih, na terenu in spletna trgovina.
5.2 NAJBOLJE PRODAJANI IZDELKI
Najbolj prodajani izdelki so v vrednosti do 5 EUR.
Kosovno smo v letu 2014 največ prodali :
-
700 kosov lesene ščipalke,
od 100 do 200 kosov - zobotrebci,
palčke za med,
različne otroške vrtalke in kocke,
šoferski obeski,
sledijo različne vrste jedilnega pribora, največ iz češnjevega lesa,
velnice, žlice za obuvanje, sklede, deske,
od glinenih izdelkov pa piščali ter potičniki.
5.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBISK, POVPRAŠEVANJE IN PRODAJO
so letni časi, prireditve, prazniki …
•
•
•
•
•
•
Januar in februar: manj obiskovalcev, manjša prodaja
Pomladanski meseci (od marca do maja): organizirani skupine, ekskurzije, tehniški
dnevi, kulturni dnevi (upokojenci, šolarji, društva, kolektivi …)
Poletni meseci (junij, julij, avgust): enodnevni gostje iz Slovenije, v tem času največ
tujcev
September, oktober: organizirani izleti, ekskurzije (upokojenci, šolarji, društva,
kolektivi…) več prireditev v Ribnici
November: obisk organiziranih skupin upade in s tem tudi prodaja, v drugi polovici
meseca pa stranke že naročajo prva praznična darila
December: praznična, poslovna, protokolarna in osebna darila (posamezni kosi ali
sestavljena darila)
5.4 TEMATSKE POSTAVITVE ARTIKLOV IN POSEBNE PONUDBE S
POPUSTI
•
•
•
Pomladanska akcija (cvetlični lončki, grablje, kosišča, koši…)
Velikonočna akcija (leseni pirhi, miniaturni kelihi, peharji, košare, raglje, roženkranci,
zvončki, pripomočki za peko, ribežni, sklede…),
Poletna akcija (spominki, promocijske majice, oprema za dom in vrt)
30
•
•
•
•
•
Jesenska akcija ( ribežni, škafi, čebri, majolke...)
veseli december in trije dobri možje (kotiček z lesenimi igračami, sestavljena darila –
poslovna in osebna…)
Posebna ponudba za teden družine, dan zemlje in ob občinskem prazniku (za šolarje OŠ
dr.F.Prešerna)
Program za predšolsko in šolsko mladino s poudarkom na lesenih igračah, piščalih…
Posebne ponudbe za napovedane skupine.
5.5 NOVO V MUZEJSKI TRGOVINI
•
Dobavitelji – izdelovalci:
V preteklem letu je bilo opravljenega več terenskega dela in novih kontaktov z izdelovalci
domače obrti, ki s trgovino še niso sodelovali in na ta način pridobili 8 novih dobaviteljev. Štirje
prihajajo iz naših šol (2 iz lončarske, 1 iz pletarske, in akadem.slikar - mentor v naši likovni šoli).
Bilo bi jih lahko še bistveno več, vendar veliko oviro predstavlja dejstvo, da izdelovalci nimajo
registrirane dejavnosti.
•
Novi izdelki:
V 2014 smo v trgovini razširili ponudbo z izdelki, ki smo jih že imeli v prodaji, dodali pa še
približno 146 novih izdelkov iz lesa in gline, kataloge in publikacije, 2 novi otroški knjigi, letni
koledar za vrtičkarje.
•
Certifikati, zgodbe:
Ugotavljamo, da so med kupci dobro sprejeti izdelki domače obrti, opremljeni z zgodbami in
certifikati, ki predstavljajo dodano vrednost izdelkom, zato smo v 2014 z njimi opremili še
nekaj izbranih izdelkov in sestavljenih daril.
•
Embalaža
Izdelanih je bilo nekaj novih embalaž za določene izdelke.
•
Dodatna ponudba
Ročno ali lasersko ožiganje na les (logotipi, posvetila), aranžiranje daril, unikatna embalaža.
5.6 MUZEJSKA TRGOVINA ODPRTA IZVEN URADNEGA DELOVNEGA
ČASA
Trgovina je odprta od pon. do petka od 9.-17., v soboto od 9.-13. ure.
Izven uradne odprtosti smo prostore Rokodelskega centra in s tem tudi trgovine odprli za vse
vnaprej napovedane obiskovalce, organizirane skupine in ob vseh dogodkih v Rokodelskem
31
centru (predavanja, delavnice, demonstracije, otvoritve razstav, predstavitve publikacij, knjig,
društev... predstave) in drugih dogodkih v Ribnici :
•
•
Ribniški semenj
Prednovoletni sejem v RC - stojnice z izdelki domačih in umetnostnih obrti
5.7 PREDSTAVITEV MUZEJSKE TRGOVINE NA PRIREDITVAH, SEJMIH, OB
RAZSTAVAH
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Sejem Turizem in prosti čas Ljubljana
Sejem Green Gornja Radgona
Sejem Slovaška Pieštany
Tržni dan Velike Lašče
Sejem Agra Gornja Radgona
Fižolov dan Hrovača
Prireditev v sodelovanju z CUDV Draga pred gost. Druga violina Ljubljana
Prireditev v Švici- preko društva iz Velikih Lašč
Festival ljubljanskega in slov.podeželja v Ljubljani
Razstava v Veržeju, Mariboru, ZDA
5.8 PREDSTAVLJANJE MT IN NJENE PONUDBE
Za večjo prepoznavnost smo oglaševali tako na lokalnem področju kot tudi širše. O posebnih
dogodkih, akcijah, ponudbah, popustih, novih izdelkih smo bili videni in slišani na:
-
Spletni strani Rokodelskega centra,
R-kanalu Ribnica, Planetu TV, RTV Slovenija,
na Radiu 1, Radiu Univox, Radiu Sora,
v časopisu Rešeto, Krošnjar, Dolenjski list, Finance, Delo, Eko dežela,
s splošnimi in priložnostnimi ponudbami šolam, vrtcem, društvom, podjetjem,
po elektronski pošti – po vseh bazah,
Na Facebook-u.
5.9 FOTOGRAFIRANJE IZDELKOV
Vse na novo pridobljene izdelke se je fotografiralo za arhiv, za potrebe objav v medijih in
ponudbah ter za spletno stran.
32
5.10 KAZALNIKI USPEŠNOSTI
Muzejska trgovina v RC
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
ŠTEVILO KUPCEV
ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV
PROMET
Spletna trgovina
SPLETNA TRGOVINA - OBISKOVALCI
SPLETNA TRGOVINA - KUPCI
ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV
PROMET
2012
10.357
1920
6525
29. 110,00 €
2013
11.321
2080
9366
38.280,38 €
2014
10.405
2123
8034
34.050,79 €
/
/
20+6
60
311
282
890,00 €
1.853,29 €
/
98
(72+26)
474
3.165,00 €
(1785 € +
1380 €)
5.11 OSTALO:
Zaposlena v trgovini je opravljala dela:
•
•
•
Za trgovino: ponudbe in sprejemanje naročil kupcev, izbor, naročanje in nabava
izdelkov na terenu, knjiženje prevzemov, formiranje maloprodajnih cen (kalkulacije),
ročno šifriranje izdelkov in izdelava cenikov, prodaja, aranžiranje, reševanje reklamacij,
dostava, vodenje blagajne in vseh zahtevanih trgovinskih evidenc in priprava vseh
potrebnih dokumentacij za računovodstvo.
Za turizem: priprava ponudb (destinacija, časovnica, lokalno vodenje, cene),
organizacija ogledov za skupine, sodelovanje z muzejem, lokalnimi ponudniki
(suhorobarji, lončarji, gostilničarji, Škrabčeva domačija, Maticova etno hiša, Nova Štifto,
župniščem v Ribnici, društva,...) in lokalnimi vodniki. Vodenje vseh evidenc povezanih z
organiziranimi ogledi.
Za JZ RCR: vodenje blagajne za zavod, sodelovanje z računovodstvom, obračunavanje
študentskih napotnic, pošta, fakturiranje, ostala administrativna dela.
33
6
POROČILO GALERIJE MIKLOVA HIŠA
6.1 RAZSTAVE V GALERIJI MIKLOVA HIŠA:
6.1.1 Igor Dolenc : 9. 1. – 2. 2. 2014
Kustosinja: Tatjana Pregl Kobe
Razstavljenih je bilo 23 slik, vse olje na platnu.
Izdana zloženka z naslovom Pokrajine različnih letnih časov.
Število obiskovalcev: 240
6.1.2 Sašo Koprivec / Slike: 5. 2. 2014 – 9. 3. 2014
Samostojna razstava akademskega slikarja in mentorja likovne šole LICE.
Kustosinja: Nadja Gnamuš
Govorjenje o slikarstvu, kakršnega ustvarja Sašo Koprivec vedno predstavlja zagato. Pa ne zato,
ker ne bi bilo česa povedati, ampak zato, ker takšno slikarstvo ne govori z zgodbami in prizori,
ampak učinkuje s prefinjenimi likovnimi kompozicijami in tistimi lastnostmi, ki jih natančneje
občutimo in doživimo, kot pa ustrezno besedno opredelimo. V njegovem delu se povežejo tista
slikarska znanja, ki zaupajo v izrazni potencial slikarstva in v ustvarjalni proces, ne da bi pri tem
potrebovala zunanji pripovedni okvir in kontekst, ki bi osmislil slikarjevo početje.
Koprivčevo slikarstvo sicer vedno navdihuje okolje, vendar ga slikar mimetično ne obnavlja,
ampak ga preoblikuje po občutju, skozi lastno spominsko ali doživljajsko perspektivo, ki jo v
delovnem procesu pretvori v avtonomno likovno formo. Umetnik je opazovalec vsakdanjih
stvari in krajev; priteguje ga preprost motivni svet. Takšna stvarna izhodišča so na njegovih
slikah pogosto prepoznavna, ampak zgolj v fragmentih, v katerih najdemo poteze tihožitij,
smetišč, dvorišč, pokrajin ali interierjev. Koprivca privlačijo prizori, ki jim običajno ne
namenjamo pozornosti; v njih odkriva bogastvo drobnih stvari, ki jih na slikah potegne iz
nevtralnosti in neopaznosti in jih posreduje v določenem vzdušju. Zanj je značilen direkten in
preprost slikarski nagovor, ki z intenzivnostjo barve in elementarnostjo oblike poda »emocijo«
predmetnega sveta. Na njegovih slikah lahko opazujemo, kako se sestavljajo kaotični in
razpršeni senzorični dražljaji, ki jih sprejemamo pri razbiranju našega okolja. Kot pravi sam,
njegove slike zares nastajajo v »vmesnem prostoru« zaznave, iz amorfne mešanice različnih
34
čutnih vzgibov, ki učinkujejo v koheziji: material, tekstura, svetloba, barva, oblika, površina, pa
tudi avtorjev odnos do opazovanega – vse se zlije v celovit vtis.
Danes, v okolju sodobne vizualne kulture in tehnicistične estetike, je tovrstno slikarstvo redko,
a dragoceno, saj naslavlja doživljajsko in čutno stran našega odzivanja in (še) verjame v
avtentičnost izkustva, pa tudi v likovni proces kot način odkrivanja in približevanja svetu in ne
zgolj njegovega komentiranja.
Razstavljena del je bilo 12.
Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom Sašo Koprivec / Slike (besedilo dr. nadja Gnamuš).
Število obiskovalcev: 398
6.1.3 Poetika Mehanike: 13. 3. – 13. 4. 2014
BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica), Tomaž Furlan, Anja Jelovšek, Sašo Sedlaček,
Klemen Zupanc
Kustosi: Miha Turk, Anja Zver, Božidar Zrinski
Ribnico na Dolenjskem sestavlja več svetov. Rokodelska tradicija je verjetno najbolj poudarjen
del identitete kraja, ki se sredi informacijske dobe v glavnem preživlja z industrijo. Svojevrsten
razvoj okolja nam tako s spojem tradicije in sodobnosti ponuja zanimivo izhodišče za razmislek
o vplivu tehnologije na življenje sodobnega posameznika, kar je posredni motiv razstave
Poetika Mehanike. Prvenstveno pa želi razstava predstaviti kreativni potencial določenih
tehnoloških izdelkov, ki se na različne načine pojavljajo v delih izbranih avtorjev.
Klemen Zupanc v seriji slik S tekočega traku v crash artikulira travme, ki jih povzroča človekova
odvisnost od najbolj nenadomestljivih in nevarnih strojev ‒ avtomobilov. Zupanc upodablja
avtomobil kot avtopoetični motiv, zaznamovan z uničujočim potencialom stroja v življenju
sodobnega človeka.
Umetnica Anja Jelovšek uporablja satelitsko tehnologijo kot orodje za beleženje vsakdanjika.
Svojevrsten dnevnik je sestavljen iz GPS-risb, na katerih se nestanovitnosti urbanega življenja
mladega človeka rišejo v obliki naključnih abstraktnih vzorcev. Umetnica izrablja možnosti
nenehnega nadzora in tako spreminja svoj vsakdanjik v performans.
Kreativni potencial informacijskih tehnologij uporablja tudi BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango,
Jurij Pavlica). Ustvarjeni matematični algoritmi in računalniški programi predstavljajo Bridi tisti
podaljšek (avtomat), ki nadomešča umetnikov neposredni stik z ustvarjanjem in v umetniško
delo vnese avtomatizirano proizvodnjo dela. Vizualni jezik, ki ga BridA razvija, ponuja ob
spoznavanju različnih nevidnih procesov ustvarjanja najsodobnejšo percepcijo sveta. V delo
Modux 1.2012 tako vnaša digitalno dojemanje realnega sveta, in sicer preko enostavnih
barvnih kvadratov, povečanih pixlov, ki nosijo podatkovne informacije iz okolja, v katerem je
35
delo nastajalo, in ne vizualnih. Njena vizualna podoba preizprašuje različne lastnosti klasičnih
likovnih del in velikokrat postavi v ospredje formalne likovne probleme, s prenosom
ustvarjalnega procesa na tehnologijo pa postavljajo vprašanje o avtorstvu in odnosu umetnik–
objekt.
Tomaž Furlan dobesedno ustvarja stroje. Stroji iz serije Wear absurdno poustvarjajo odtujenost
človeka, ki v industrializirani družbi postane ujetnik izdelkov, ustvarjenih, da bi mu lajšali
bivanje. Golo nenaravno ponavljanje ponuja gledalcu možnost, da tudi sam izkusi to absurdno
vsakdanje stanje.
Sašo Sedlaček je razvil URBAN_Avtomat za suho robo, ki najbolj neposredno izhaja iz sodobnosti Ribnice. Temelji na avtomatizaciji distribucije suhorobarskih izdelkov, s katero je izrinil
nepredvidljivo, duhovito in iznajdljivo človeško naravo Ribničana Urbana pri prodaji
tradicionalnih gradnikov identitete in prepoznavnosti sodobne Ribnice. Sedlačkov avtomat
postane pravi simbol razvoja potrošniške pozno kapitalistične družbe in kot tak opravičuje
mesto v stalni likovni zbirki Galerije Miklova Hiša.
Razstava Poetika Mehanike raziskuje, kako stroji na različne načine vstopajo v razmerje s
človekom. So njegov izdelek, orodje, motiv in nadomestilo.
Ob razstavi je potekal spremljevalni program, ki so ga pripravile Ana Pugelj, Maja Rus in Maja
Zbašnik.
Razstavljena dela je bilo 10.
Število obiskovalcev: 503
6.1.4 Božidar Strman – Mišo: Risbe in grafike: 16. 4. – 18. 5. 2014
Samostojna razstava akademskega slikarja, predavatelja grafike v likovni šoli (izbor iz Prophetae
domestici).
Kustosinja: Marjana Dolšina
Na avtorski razstavi se je prvič samostojno predstavil akademski slikar Mišo Strman, umetnik, ki
je sicer rojen Ljubljančan, a si je za okolje svojega ustvarjanja izbral Bloško planoto. Poetična
valovitost njene pokrajine in ostro podnebje sta izklesala ljudi, ki se stapljajo z nekoliko
samotnim okoljem in se z iznajdljivostjo in humorjem soočajo z vsakdanjimi izzivi. Umetnik tako
preigrava motive bloških smučarjev in robustnih kmetov, ki včasih funkcionirajo na ravni
kmečkega žanra ali celo karikature, drugič pa se transformirajo v vzvišene simbolne podobe
brezkompromisnega boja za obstanek, v katerih lahko prepoznamo umetnikovo refleksijo na
lasten položaj v družbi.
Razstavljenih del je bilo 42.
36
Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom: Božidar Strman – Mišo: Risbe in grafike / Drawings
and Prints z besedilom v slovenskem in angleškem jeziku.
Število obiskovalcev: 295
6.1.5 Prikrajšana zbirka I. - Razstava izbora del iz Ribniške likovne zbirke z možnimi
perspektivami: 22. 5. - 22. 6. 2014
Jože Barši, Marjan Gumilar, Zmago Lenárdič, Tadej Pogačar, Rene Rusjan
Kustosinja: Polona Lovšin
Ribniška likovna zbirka vključuje ključna likovna dela druge polovice osemdesetih in začetka
devetdesetih let prejšnjega stoletja. Širši slovenski javnosti je bila predstavljena na razstavi v
Moderni galerije leta 1992 in kasneje po manjših izborih del na vsakoletnih razstavah v matični
galeriji. V zbirki so zastopani mnogi avtorji, ki so kreirali osrednje likovne utripe v tem času,
utemeljevali premike v sodobni slovenski umetniki, ponesli sodobno slovensko umetnost v
mednarodno okolje in nekateri izmed njih posegli po najvišjih priznanjih v svetovnem merilu.
Zbirka je začela nastajati v začetku 80. let kot posledica likovnih druženj, ki jih je zasnoval Jože
Centa. Ta srečanja so v drugi polovici 80. let z novimi ambicijami ter selekcioniranim vodenjem
prerasla zastavljene okvire. Ribnico so vpisala med žarišča za sodobno umetnost, kot posledica
teh likovnih druženj pa je začela nastajati likovna zbirka ter z njo / ob njej tudi Galerija Miklova
hiša.
Galerija Miklova hiša se je odločila, da v svoj razstavni program zopet umesti razstave Iz
Ribniške likovne zbirke. Ker je zbirka preobsežna za enkratno predstavljanje v galeriji, se bo
zbirka vsako leto pred- / razstavljala z izbori del.
Ribniška likovna zbirka obsega 148 slik, 42 grafik, 107 kipov in 71 fotografij. Če parafraziramo
Susan Pearce, vsaka (muzejska) zbirka nastaja z intenco, da je celota več kot njena vsota.
Kako misliti diapozitiv zbirke kot celote? Nov cikel predstavljanja zbirke se ne posveča le
njenemu pozitivu, temveč le-tega opredeljuje, raziskuje, tematizira preko perspektive njenega
negativa, odsotnosti in manjka izbranih del. Kot pravi Gerard Wajcman, je zbirka vselej
prikrajšana za neki objekt, za najmanj en objekt, ki manjka. Proces zbiranja, temu pritrjuje
Mieke Bal, pospešuje, če ne pogojuje, namreč ravno ta manka, ki ga – zavedno ali nezavedno –
nenehno iščemo. Česa je zbirka torej prikrajšana? Katera dela v njej niso prisotna? Kateri so
negativi zbirke?
Prva razstava izbora del se posveča delom Jožeta Baršija, Marjana Gumilarja, Zmaga Lenárdiča,
Tadeja Pogačarja in Rene Rusjan, ki jih dopolnjuje z njihovimi novejšimi deli. Prav to razmerje
med »pozitivom« (prisotnimi deli v zbirki, ki so nastala konec 80. let in začetku 90. let) in
»negativom« (novejša dela avtorjev, ki v zbirko niso vključena) uokvirja pogled med skupnim,
sorodnim in različnim, med njihovimi možnimi bližinami in morebitnimi oddaljenostmi.
37
Razstavljenih del je bilo 10.
Število obiskovalcev: 222
6.1.6 Izredno stanje: 26. 6. - 27. 7. 2014
Sebastjan Leban, Staš Kleindienst
Kustosinja : Asta Vrečko
Staš Kleindienst in Sebastjan Leban skupaj delujeta že skoraj desetletje, saj sta s skupnim delom
začela že na akademiji. Leta 2009 sta se Leban in Kleindienst v Miklovi hiši predstavila z delom
State of Exception (2008), ki je bilo izhodišče za razmislek o novi razstavi, tako v luči refleksije
petletnega dela umetnikov kot družbenih sprememb, ki jih je to obdobje prineslo. Umetniška
praksa tandema Leban/Kleindienst vključuje različne medije, tako na področju umetnosti kot
teorije. Delovala sta tudi v kolektivu Reartikulacije, ki je med letoma 2007 in 2010 izdajal
istoimenski časopis. V svojih delih prevprašujeta družbene odnose v kapitalistični družbi in
razkrivata mehanizme in posledice izkoriščanja.
V času, ko sta umetnika prvič razstavljala v Ribnici, se je o gospodarski krizi šele začenjalo
govoriti, problemi perifernih evropskih držav in migrantov pa so se zdeli oddaljeni, nam tuji, kot
da se dogajajo daleč stran. A kaj kmalu se je gospodarska situacija močno zaostrila in problemi,
za katere se je zdelo, da se nas ne dotikajo, so postali naši. Tako smo vstopili v čas izrednega
stanja, ki je postalo permanentno in v imenu katerega se lahko sprejemajo dvomljive politične
odločitve in se zakone nekaznovano krši. V izrednem stanju, ki ga je v družbi ustvarila
gospodarska kriza, se delavce v imenu profita še bolj izkorišča, varčevalni ukrepi, praviloma
namenjeni najšibkejšim, so postali vsakdanji, priborjene pravice se ukinjajo, vse to v imenu
domnevne stabilizacije družbenih razmer.
Slike Staša Kleindiensta z naslovi Prva dekada (2013), Druga dekada (2013) in Tretja dekada
(2014) subtilno združujejo umetniške, teoretske, politične in potrošniške reference ter jih
združujejo v vizualno in vsebinsko urbano harmonično celoto. Na njih so upodobljene različne,
a med seboj prepletene zgodbe, ki razkrivajo družbene mehanizme in interese, ki onemogočajo
demokratično družbo. Tisti, ki jim status to omogoča, lahko pogledajo stran, se zatečejo v
idealizirano varno zavetje svoje, od realnosti odtujene skupnosti. A sledenje partikularnim
interesom pripelje do družbe atomiziranih posameznikov, v kateri je skrb za skupno odrinjena
na rob.
Z življenjem na margini se ukvarja tudi instalacija Sebastjana Lebana, ki nosi naslov Golo
življenje (2014). Procesi podrejanja postavljajo posameznike v položaj, kjer njihovo življenje
nima več politične ali družbene vrednosti in se ga lahko žrtvuje brez zadržkov. Podrejenost in
kolonizacijski odnos centra do periferije analizira tudi politični dokumentarni film Newborn
(2011), ki govori o razmerah na Kosovu po razglasitvi samostojnosti.
38
Razstava tako prevprašuje permanetno izredno stanje družbe, na katerega smo se že navadili,
ga ponotranjili, tako da nekaterih procesov niti ne zaznamo več kot ekscesnih, ampak jih
sprejemamo kot povsem vsakdanje. Družbene spremembe, ki so se zgodile od njune prve
razstave v Ribnici, so teme, s katerimi se v svojih umetniških delih ukvarjata že od začetka
skupnega delovanja. In čeprav ne delujeta več izključno kot tandem, so njuna izhodišča ostala
enaka ter se njuno delo komplementarno dopolnjuje. Tako smo hkrati soočeni z neposrednim
travmatičnim in tesnobnim občutkom ob instalaciji Golo življenje (2014) kot tudi z navidezno
umirjeno estetsko izkušnjo na slikah Staša Kleindiensta, ki pa ob natančnem pogledu ni nič
manj udarna. V tem oziru je tudi delo State of Exception (2008/2014) dobilo vizualno in
vsebinsko nadgradnjo, ki povezuje razstavo v koherentno celoto, tako s časovno in
kontekstualno komponento kot na ravni delovanja umetnikov in sodelovanja ob razstavi.
Razstavljenih del je bilo 7.
Število obiskovalcev: 128
6.1.7 Študentska 2014 – To ni ljubezenska pesem / This is not a love song: 30. 7. - 31. 8.
2014
Andrea Knezović, Ana Legčević, Iza Pavlina, Anže Sever
Kustos: Tevž Logar
Razstava To ni ljubezenska pesem, na kateri sodelujejo umetnice Ana Legčević, Andrea
Knezović in Iza Pavlina ter umetnik Anže Sever, se bolj kot na koncept oziroma zastavljeno
temo osredotoča na dosledno predstavitev »osebnih poetik« avtorjev, ki se zrcalijo skozi medij
slike, instalacije, fotografije in videa. Zato razstava ni zapeljana v izbran diskurz sodobne
umetnosti, ampak želi v ospredje postaviti umetniško delo, prepoznavno »govorico« umetnic in
umetnika ter ga poskušati najbolje predstaviti. A kljub odmiku od nekakšnega »krovnega
koncepta« pa ne moremo spregledati dejstva, da povabljene umetnice in umetnik kažejo
izjemno senzibilnost za sodobne družbene teme, ki presegajo polje umetnosti in opozarjajo na
izgubo smeri vrednot sodobne družbe.
Razstavljenih del je bilo 4.
Ob razstavi je bila natisnjena zloženka z naslovom To ni ljubezenska pesem / This is not a love
song z besedilom kustosa in biografijami umetnikov.
Število obiskovalcev: 95
6.1.8 Iz zasebnih likovnih zbirk: 4. 9. – 5. 10. 2014
Tone Kralj, France Kralj, Krištof Zupet, Ive Šubic, Maksim Gaspari, Lojze Perko, Tomaž Perko,
Ferdo Vesel, Lojze Dolinar, Anton Postl, Bard Iucundus, Ana Sluga, Miha Maleš, Milan Butina,
Luka Modic, neznani avtorji
39
Izbor likovnih del in postavitev: Stane Kljun
Spremljevalno besedilo: Marjana Dolšina
Pričujoča razstava je druga po vrsti iz istoimenskega trienalnega cikla in hkrati zaključuje drugi
del širše zasnovanega koncepta, ki obravnava likovno produkcijo območja južno od Ljubljane.
Ta vključuje še cikla Expatrioti (dela umetnikov, ki iz tega okolja izhajajo) in Prophetae
domestici (dela umetnikov, ki v teh krajih ustvarjajo). Za razliko od prve razstave Iz zasebnih
likovnih zbirk, ki se je osredotočala predvsem na ribniško-kočevski prostor, njeno nadaljevanje
v večji meri odkriva manj poznane umetnine iz zbirk cerkniškega, bloškega, velikolaškega,
dobrepoljskega in grosupeljskega območja. Izbor likovnih del in postavitev nista usmerjena v
izpostavljanje pozabljenih, obetavnih ali že uveljavljenih umetnikov, temveč skušata z nekaj
utrinki predstaviti posamezne zasebne zbirke v vsej svoji formalni, vsebinski in slogovni
raznolikosti, ki kažejo na težko opredeljivo kompleksnost celote. Tako kot na stenah zasebnih
domov so tudi v galerijskih prostorih intimne risbe postavljene ob bok velikim reprezentativnim
platnom, zveneča imena so zapisana poleg anonimnih avtorjev, umetnine starih mojstrov
dihajo z modernisti. Razstava kot celota razkriva le majhen del terenskega raziskovanja, ki je
temeljna naloga galerijske matične službe in predstavlja osnovo za uspešno ohranjanje
umetnostnega gradiva njenega širšega območja. V želji po dvigovanju zavesti o pomenu likovne
dediščine in spodbujanju zbirateljstva oziroma mecenstva, skuša vsaj nekoliko osvetliti odnos
do likovne umetnosti, ki so ga na tem delu Slovenije vzpostavljali in negovali zbiratelji ter ostali
lastniki likovnih del.
Razstavljenih del je bilo 35.
Število obiskovalcev: 373
6.1.9 Andrej Trobentar: KAMNISOMIPOVEDALI: 9. 10. – 9. 11. 2014
Samostojna razstava akademskega slikarja Andreja Trobentarja, ki je s svojim umetniškim
ustvarjanjem in družbeno-pedagoškim delom močno zaznamoval ribniško-kočevski prostor
(izbor iz Expatriotov).
Kustosinja: Nadja Kovačič
Andrej Trobentar (1951), akademski slikar. Leta 1976 je diplomiral na Akademiji za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Dve leti kasneje je zaključil specialistični študij iz slikarstva
pri profesorju Jožetu Ciuhi. V študijskem letu 1994/95 se je študijsko izpopolnjeval v Pragi. Velik
del svojega ustvarjalnega življenja je preživel na Kočevskem, kamor se še vedno rad vrača. Sicer
pa živi in ustvarja v Posočju. Poleg slikarstva se ukvarja z glasbo, poezijo in ilustracijo. Sodeloval
je v glasbenih skupinah Sedem svetlobnih let, Na lepem prijazni in pri projektu Trak z Otom
Rimelejem in V. Aleksičem. Delo Andreja Trobentarja smo predstavili na njegovi samostojni
razstavi v Galeriji Miklova hiša v letu 2014, kjer želimo poudariti njegov pomen v širšem
40
slovenskem likovnem prostoru in predvsem povezanost z okoljem, ki je v njegovem
ustvarjalnem opusu pustil zelo velik pečat.
Dela so bila razstavljena na treh lokacijah: v Galeriji Miklova hiša, Ribnica, na Gradu Turjak in v
Galeriji Klopart v Kočevju.
Razstavljenih del v Galeriji Miklova hiša (vse Andrej Trobentar, vse akril na platnu) je bilo 24.
Razstavljena dela v viteški dvorani na Gradu Turjak (vse Andrej Trobentar) je bilo 52.
Razstavljenih del v Galeriji Klopart v Kočevju (vse Andrej Trobentar) je bilo 14.
Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom Andrej Trobentar KAMNISOMIPOVEDALI (besedilo
Nadja Kovačič, fotografije del Dejan Habicht in Matija Pavlovec, oblikovanje Barbara Koblar,
lektura Marinka Bruner).
Število obiskovalcev: 1383 (na vseh treh lokacijah skupaj)
6.1.10 Kompozicija za prazničnost: 13. 11. – 13. 12. 2014
Zvonka Simčič
Kustosinja: dr. Petja Grafenauer
Zvonka T Simčič je slikarka, performerka, fotografinja, video umetnica in vodja Neodvisnega
inštituta za vizualna raziskovanja. Diplomirala (1994) in nato specializirala (1996) je na
Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2012/2013 je v KC Tobačna 001 v sodelovanju s
kustosinjama Petjo Grafenauer in Alenko Trebušak ter drugimi sodelavci (Franci Cegnar, Ksenija
Jus, Alenka Spacal, Nada Žgank, Ženski pevski zbor Kombinat, Bogdana Herman, Valerija Zabret,
Borut Pust ter Adam Simčič) pripravila razstavni projekt Tiha moč // Sledi, ki je požel ugodne
kritike, kljub tematiki, ki Zvonko T Simčič umešča med redke vizualne umetnice, ki v svojih delih
pristopajo k temi materinstva na izrazito angažiran način. Teoretičarka feminizma Alenka
Spacal je ob razstavi o opusu umetnice zapisala: »(Ne)možnost umetne oploditve samskih
žensk je problematizirala v nadvse inovativnem performansu Doulas »ad utero, ab ovo« (2007),
kjer je ob podobi sebe kot noseče Device Marije predstavila lastno izkušnjo oploditve,
nosečnosti in rojstva otroka. […] Po rojstvu sina Adama je v Novih alegorijah (2008, 2009)
obravnavala poporodno obdobje in vlogo matere samohranilke ter odnos države do
enostarševskih družin. […] Zvonka T Simčič se za pravice žensk in otrok pogumno bori skupaj s
soborkami z različnih področij umetnosti. V fotografski realizaciji jo z umetniškimi fotografijami
že vrsto let podpira Nada Žgank. Kantavtorica Ksenija Jus se ji v glasbeni spremljavi tokrat
pridružuje s svojo aktualno verzijo tragične Lepe Vide, ki postane žrtev kapitalističnih
kriminalcev. Z uporniškimi besedili jo v ženskem pevskem zboru Kombinat tovariško podpirajo
tudi dekleta, ki s kolektivno močjo skupine glasno prepevajo revolucionarne pesmi upora z
vsega sveta in verjamejo v solidarnost, srčnost, pogum ter socialno pravičnost.« Projekt, ki ga
bo umetnica zasnovala, producirala in izvedla posebej za razstavni prostor ribniške Miklove hiše
41
v sodelovanju s kustosinjo Petjo Grafenauer in krogom sodelavcev, predstavlja nadaljevanje
umetničine prakse, ki kvalitetno in brez banaliziranja v slovenskem prostoru nadaljuje in razvija
podhranjeno tradicijo feministične umetnosti. Pri tem razpira nujna estetska pa tudi širša
družbena vprašanja, ki morda drugače ne bi prišla ne do gledalca ne do širšega socialnega kroga
lokalne in regijske skupnosti.
Razstavljenih del je bilo 8.
Ob razstavi je bil izdan katalog kompozicija za prazničnost Inner Selfdisciplinary Art Practice
(urednica in oblikovalka: Zvonka Simčič, besedili Petja Grafenauer, Renata Šribar, prevod v
angleški jezik Polona Mesec, jezikovni pregled Batelić Mario, Bales Murray, Miranda Binsey).
Število obiskovalcev: 259
6.1.11 Umetnost: Viktor Bernik iz likovne zbirke RIKO: 19. 12. 2014 – 25. 1. 2015
Kustosinja: dr. Petja Grafenauer
Likovna zbirka RIKO se kot ena najpomembnejših korporativnih likovnih zbirk vsako leto
predstavi Galeriji Miklova hiša. Preko 250 slik in kipov najpomembnejših slovenskih umetnikov
20. in 21. stoletja v Likovni zbirki Riko je ambiciozen in strokovno podprt prikaz burnega
umetniškega obdobja. Zbirka stalno širi svoj obseg z novimi umetniškimi pridobitvami in imeni.
Posamezne razstave so zasnovane glede na najnovejše odkupe in druge razširitve zbirke. Tokrat
je kustosinja Polona Lovšin predstavila umetnika Viktorja Bernika, ki je v galeriji Miklova hiša
sicer že večkrat razstavljal. Tokrat je bil na ogled delček njegovega opusa, ki je skušal postaviti v
kontekst dela, odkupljena s strani RIKA.
Razstavljenih del je bilo 12.
Število obiskovalcev: 212
6.2 GALERIJSKE RAZSTAVE V ROKODELSKEM CENTRU
6.2.1 Jože Centa: 13. 2. – 8. 4. 2014
Priložnostna razstava ob izidu monografije Jožeta Cente.
Kustosinja: Marjana Dolšina
Jože Centa (1934) se je rodil 15. marca 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Potem ko je del
svoje mladosti preživel v Hrovači pri Ribnici in obiskoval gimnazijo v Kočevju, se je posvetil
študiju slikarstva na ljubljanski akademiji, ki ga je leta 1960 zaključil pod mentorstvom Gojmirja
Antona Kosa. Po študiju se je zaposlil kot likovni pedagog in se s poučevanjem ukvarjal vse do
upokojitve leta 1992. V tem času se je nemalokrat znašel tudi v vlogi ilustratorja. Njegovo
neprekinjeno ustvarjanje zadnjih šest desetletij se je zaokrožilo v številčno zavidljiv, vendar
42
pomanjkljivo dokumentiran opus, saj umetnik nastalih del ni nikoli sistematično beležil.
Motivno je v prvi vrsti zavezan krajinarstvu in je v želji po beleženju izsekov iz slovenske
pokrajine, v katerih je prepoznal tudi določeno etnološko vrednost, večino svojega prostega
časa izkoristil za slikanje v naravi. Različnih slikarskih srečanj po Sloveniji in bližnji tujini se je
udeležil več kot štiridesetkrat in tam nastale krajine, ki so se jim pridružila še ateljejska tihožitja
in portreti, pred občinstvo postavil na več kot dvajsetih samostojnih razstavah v različnih
slovenskih galerijah. Poleg iskanja svojega osebnega izraza, ki ga je kljub kratkim pobegom v
likovno govorico modernizma trdno zasidral v osebno občutenem in impresionistično
izvedenem realizmu, je velik del svojega angažmaja vložil tudi v družbeno dejavno delo. Najprej
kot ustanovitelj, idejni in strokovni vodja likovnih srečanj Janko Trošt v Ribnici (1979−1983),
kasneje se je lotil organizacije slikarskih srečanj Trubarjevi kraji v Velikih Laščah (1983−2001).
Njegovo prizadevanje je bilo opaženo in nagrajeno z Urbanovo nagrado Občine Ribnica (1983),
nagrado zaslužnim sodelavcem Kulturno-umetniškega društva Primož Trubar Velike Lašče
(1990) in Priznanjem Občine Velike Lašče za izjemne dosežke na področju kulture (2011). Izid
monografije spremlja manjša priložnostna razstava, ki poskuša osvetliti nekoliko manj poznano,
drznejšo plat Centovega ustvarjanja in jo postavlja v jukstapozicijo z njegovimi najbolj tipičnimi
deli, ki ob pogumnih zamahih čopiča še vedno ohranjajo tradicionalno pripovedno vsebino.
Razstavljenih del je bilo 22.
Število obiskovalcev: 920
6.2.2 France Mihelič: 13. 5. – 22. 5. 2014
Priložnostna razstava – ob predaji drugega dela donacije 106 del Franceta Miheliča dr. Lojzeta
Gostiše Galeriji Miklova hiša
Kustosinja: Marjana Dolšina
France Mihelič, eden najboljših slovenskih slikarjev, risarjev in grafikov, je bil rojen leta 1907 v
Virmašah pri Škofji Loki, kjer je njegov oče služboval na železnici. Kmalu za tem se je družina
preselila v Ribniško dolino, kjer je živela enaintrideset let. Bodoči slikar se je sprva šolal tu, nato
pa študiral na likovni akademiji v Zagrebu. Od tu se je med počitnicami vračal v Dolenje Laze,
kjer je veliko ustvarjal.
Dr. Lojze Gostiša, umetnostni zgodovinar, ki je prijateljsko spremljal in dokumentiral življenje in
delo redkih slovenskih genijev kot so dr. Izidor Cankar, Jože Plečnik in France Mihelič, je o
Miheliču napisal veličastno monografijo v treh delih in zbral o njem vse pomembne podatke. S
slikarjem je prijateljeval po vojni vse do njegove smrti leta 1998 in ohranil nekaj del, ki mu jih je
umetnik podaril. Vsa tista, ki so kakorkoli vezana na Ribniško dolino, se je odločil pokloniti stalni
zbirki Galerije Miklova hiša v Ribnici.
Ob predstavitvi drugega dela donacije Miheličevih del zbirki Galerije Miklova hiša je Dr. Lojze
Gostiša imel tudi predavanje z naslovom France Mihelič in humor.
43
Razstavljenih del je bilo 15.
Število obiskovalcev: 205
6.2.3 Bruno d'Arcevia: 28. 8. – 25. 9. 2014
Kustos: Bruno d'Arcevia
V okviru pobratenja občin Ribnica in Arcevia je bila v Rokodelskem centru na ogled samostojna
razstava italijanskega akademskega slikarja Bruna d'Arcevia. Ob tem je bila organizirana tudi
delavnica, na kateri je avtor pred publiko izdelal portret župana Občine Ribnica, Jožeta Levstka.
Razstavljenih del je bilo 15.
Ob razstavi je bil izdan katalog z naslovom Bruno d'Arcevia.
Število obiskovalcev: 385
6.2.4 Milan Mihelič: Modra arhitektura: 11. 12. 2014 – 18. 1. 2015
Kustos: mag. Gojko Zupan
Z izrazom modra arhitektura je kustos, mag. Gojko Zupan, označil ustvarjalni opus arhitekta
Milana Miheliča (rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici), ki je bil z izbranimi deli
decembra lani predstavljen v Rokodelskem centru v Ribnici, v sklopu razširitev razstavnega
programa Galerije Miklova hiša. Dvajsetim arhitekturnim delom, prezentiranim na razstavnih
panojih skupaj z arhitektovo podobo in njegovo biografijo, so se pridružili še štirje originalni
načrti in dve avtorsko izdelani maketi ter tako zaokrožili zgodbo o najvidnejšem slovenskem
arhitektu, ki izhaja iz Ribniške doline. Razstavo, je oblikovala Neva Štembergar.
Razstavljenih del je bilo 7.
Arhitekturna dela so bila predstavljena na 21 panojih v velikosti 100 x 70 cm.
Ob razstavi je bila natisnjena zloženka z obširno predstavitvijo Miheličevega arhitekturnega
opusa v besedilu mag. Gojka Zupana.
Organizirano je bilo strokovno vodstvo po razstavi mag. Gojka Zupana.
Število obiskovalcev: 280
6.3 RAZSTAVA V PROSTORIH ROKODELSKEGA CENTRA RIBNICA /
ATELJEJIH LIKOVNO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA RIBNICA
6.3.1 Zaključna razstava likovnih del slušateljev LICE, letnik 2013/14: 19. 6. 2013 - 1. 9. 2014
Kustosi: mentorji LICE
44
Spremljevalno besedilo: Marjana Dolšina
Ob zaključku likovne šole je bilo podeljenih 83 potrdil. Spremljalo jo je odprtje razstave likovnih
del slušateljev LICE. V luči širitve Likovno izobraževalnega centra, veliko slušateljev namreč
prihaja iz sosednjih občin, je letos razstava postavljena na več lokacijah. Poleg Rokodelskega
centra in Knjižnice Miklova hiša v Ribnici še v Kočevju (galerija Klopart), v Velikih Laščah (OŠ
Primoža Trubarja), Sodražici (občinski prostori), na Gradu Snežnik, v Cerknici (knjižnica Jožeta
Udoviča ter Kulturni dom) in v prostorih društva Veter na Bregu pri Ribnici. Na razstavi je
predstavljenih približno 200 izbranih likovnih del s področja slikarstva, kiparstva, grafike in
izbirnih vsebin.
Število obiskovalcev: 305
6.4 PEDAGOŠKO DELO
6.4.1
Likovno izobraževanje center Galerije Miklova Hiša
Šolski program Likovno izobraževalnega centra GMH poteka od septembra do junija. Slušatelji
prvih štirih letnikov skozi celo šolsko leto tri ure tedensko obiskujejo delavnice slikarstva in
kiparstva, slušatelji petega letnika (projektni letnik) pa se na začetku šolskega leta odločijo le za
eno izmed področij (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Vsi slušatelji imajo na voljo tudi dodatne
vsebine (industrijsko oblikovanje, grafično oblikovanje, arhitektura, anatomija, likovna
tehnologija, fotografija) in izbirne vsebine (grafika).
Področja in mentorji v šolskem letu 2013/2014 in prvem polletju šolskega leta 2014/2015:
-
Slikarstvo: Sašo Koprivec, Simon Lavrič, Nataša Gašparac, Karmen Bajec
Kiparstvo: Marko Glavač, Milena Braniselj, Anja Kranjc, Katja Oblak, Julij Borštnik
Grafika: Božidar Strman
Fotografija: Boštjan Pucelj
Grafično oblikovanje: Alenka Šubic Rovan
Industrijsko oblikovanje: Patricija Vrbnjak
Arhitektura: Janez Zobec
Likovna tehnologija: Simon Lavrič
Anatomija: Simon Lavrič
Predavanja umetnostne zgodovine: Jure Mikuž, Nataša Smolič
Osnovnošolska skupina: Andreja Gorjanec
V času od 1. 1. do 19. 6. 2013 je program likovne šole potekal po ustaljenem urniku. Prvi in
drugi letnik sta potekala ob petkih, tretji in četrti letnik ob četrtkih. Projektni letnik kiparstva je
imel delavnice ob ponedeljkih, grafike ob torkih in slikarstva ob sredah po tri ure.
Osnovnošolska skupina je obiskovala delavnice ob ponedeljkih po dve uri. Umetniška grafika
kot izbirna vsebina je potekala ob torkih po štiri ure.
45
V tem obdobju je Simon Lavrič vodil dodatne vsebine iz likovne tehnologije in anatomije.
Aktualen je bil projekt Premične kavarne v gradu, ki je združeval arhitekturo in industrijsko
oblikovanje. V okviru dodatne vsebine iz grafičnega oblikovanja je osnovnošolska skupina
izdelala zaključne plakate in vabila.
Predavanja iz umetnostne zgodovine so bila na voljo širši zainteresirani javnosti. Marjana
Dolšina je predavala o razvoj človeške figure v likovni umetnosti od prazgodovine do konca
antike, dr. Jure Mikuž je predstavil ilustracije Marija Preglja za Homerjevo Iliado in Odisejo, dr.
Nataša Smolič je imela predavanje z naslovom Figuralika druge polovice 20. stoletja in začetka
21. stoletja.
Poleg rednega programa likovne šole je bila izvedena strokovna ekskurzija v Pariz, ki je potekala
od 25. 4. do 30. 4. 2014. Ekskurzije se je udeležilo 35 ljudi.
6.4.2
Izvajanje izbirnega predmeta likovno snovanje v Gimnaziji Kočevje
Z začetkom šolskega leta 2014/2015 je Galerija Miklova hiša v okviru Likovno izobraževalnega
centra (LICE) pričela izvajati izbirni predmet Likovno snovanje formalnega izobraževalnega
programa gimnazija v sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje. Od skupnega obsega
210 ur, ki ga predvideva veljavni učni načrt, dosegljiv na spletni strani Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport RS, bo v tekočem šolskem letu izvedenih za 105 ur vsebin iz
sklopov: risanje, slikanje, prostorsko oblikovanje, plastično oblikovanje in grafika. Nosilec
predmeta je mentor v LICE za področje slikarstva Sašo Koprivec, posamezne vsebine pa
poučujejo še drugi somentorji, prav tako sodelavci Likovno izobraževalnega centra, in sicer:
mag. Marko Glavač za področje kiparstva, Janez Zobec za področje arhitekture in Božidar
Strman za področje grafike. Likovno snovanje se izvaja enkrat tedensko – ob četrtkih po 3
šolske ure (12.50-14.20) v ateljejih Likovno izobraževalnega centra v Rokodelskem centru v
Ribnici. Za prevoz dijakov je zadolžena Gimnazija in srednja šola Kočevje. Izbirni predmet
obiskuje 7 dijakov drugega letnika programa Splošna gimnazija. Pred začetkom šolskega leta so
mentorji pripravili letno učno pripravo in določili kriterije ocenjevanja v skladu z zahtevami
slovenske šolske zakonodaje.
6.4.3 Likovna zbirka Galerije Miklova Hiša
-
Donacija 132 Miheličevih del dr. Gostiše fizično vnesena v inventarno knjigo, od tega
103 del inventariziranih v sistemu Galis. Vsa donirana dela so bila tudi fotografirana.
Razstava izbora del iz zbirke, ki sta jo kurirali Polona Lovšin in Nina Skumavc.
Zasnova celostnega načrta o okvirjanju izbranih likovnih del iz zbirke.
6.5 UREJANJE DOKUMENTACIJE
•
Urejena je fizična dokumentacija o razstavah v letu 2014: v arhivu so shranjena vabila,
spremljevalne publikacije in posamezna besedila, seznami razstavljenih del ter
fotografije postavitve, posameznih likovnih del in odprtja razstave.
46
•
-
V sistem Galis je bilo v letu 2014 zavedenih:
16 razstav (dokumentacija),
315 razstavljenih del (evidentiranje),
100 del, ki niso bila razstavljena,
publikacij,
19 dogodkov,
36 zapisov otvoritev in postavitev razstav,
275 knjižnih enot.
Za vse prirejene razstave, tako v Galeriji Miklova hiša kot v Rokodelskem centru, smo izpolnili in
poslali vprašalnike Moderne galerije kot matične ustanove tega področja za potrebe njihove
dokumentacije.
6.6 STATISTIČNI PODATKI – KAZALNIKI USPEŠNOSTI
GALERIJA
HIŠA
MIKLOVA
2013
2014
PRIREDITVE
11 v Galeriji Miklova hiša
5 v prostorih Rokodelskega
centra
10
20
1 v galeriji Skedenj na Trubarjevi
domačiji na Rašici
3 predavanja, odprta za širšo
javnost
v
prostorih
Rokodelskega centra (2 v okviru
LICE: dr. Jure Mikuž, dr. Nataša
Smolič, dr. Lojze Gostiša)
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
2.000
ŠTEVILO
IZVEDENIH
DELAVNIC OB RAZSTAVE
ZA ODRASLE IN OTROKE
/
6.247
5
Upoštevan je obisk na vseh
razstavah in dogodkih v
organizaciji Galerije Miklova
hiša, tudi izven matične lokacije
razstavnih
prostorov
na
Škrabčevem trgu (Rokodelski
center Ribnica, Galerija Skedenj
na Trubarjevi domačiji na Rašici,
Grad Turjak, Galerija Klopart
Kočevje itd.).
2 delavnicI za otroke ob razstavi
Božidar Strman – Mišo: Risbe in
grafike (mentor Božidar Strman)
3 delavnice za otroke ob razstavi
Poetika mehanike (mentorice
47
Maja Zbašnik, Ana Pugelj, Maja
Rus)
ŠTEVILO
ENOT
OBDELANEGA GRADIVA
400
LIKOVNA
ŠOLA
–
ŠTEVILO UDELEŽENCEV
80
STROKOVNI
KAZALCI
Evidentiranje
dokumentiranje
ŠTEVILČNI
in
768
* Presežek je nastal zaradi
vnosov dogodkov in publikacij
tudi za nazaj.
91
v šolskem letu 2013/2014
79
v šolskem letu 2014/2015
Predvideno
Realizirano
410
415 evidentiranih del – Galis (od tega 315
razstavljenih del)
15
134 *Presežek je nastal zaradi nepredvidene
donacije del slikarja Franceta Miheliča (dr.
Lojze Gostiša).
Inventariziranje
Dokumentiranje žive dediščine
/
Konserviranje in restavriranje
2
/
Vrednotenje
predmetov
68
/
muzejskih
7 POSEBNI DEL – POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega
uporabnika (glej stran 3).
2. Dolgoročni cilji posrednega uporabnika, ki izhajajo iz večletnega programa dela in
razvoja posrednega uporabnika oz. področnih strategij in nacionalnih programov:
- vzpostaviti Rokodelski center kot edinstven muzej žive dediščine na Slovenskem
- omogočiti zadovoljiv prostor za postavitev stalnih, občasnih in gostujočih razstav
- izobraževalne vsebine zavoda postanejo nepogrešljiv del tehničnih izobraževalnih
vsebin, s poudarkom na območju zahodnega dela JV - Slovenije
- razvijanje suhorobarske, lončarske in tudi drugih rokodelskih dejavnosti, značilnih za
suhorobarsko območje (občin Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški Potok, Bloke,
Dobrepolje ) ter s poudarkom na prepletu tradicije in sodobnosti
- povezovanje tradicije in sodobnosti v novih izdelkih bo zanimivo za obiskovalce in kupce
- zgraditi prepoznavnost rokodelstva kot ene izmed dejavnosti RCR v slovenskem
prostoru, kjer bi prav ta postal vozlišče informacij za domače in tuje rokodelce
48
-
vsi razstavni prostori zavoda (Miklova hiša, grad, Rokodelski center Ribnica) so na ogled
skozi vse leto in dostopni tudi za skupine s posebnimi potrebami
- pripraviti posebne programe za skupine s posebnimi potrebami
- čim večje poznavanje dogajanja in dejavnosti v Rokodelskem centru Ribnica oz. njegovih
enotah s strani domačinov
- omogočiti prostore in pogoje hranjenja muzejske in galerijske zbirke, ki jo narekuje
zbiralna politika, izpolnjuje vse tehnične in prostorske standarde
- ustrezni prostori za stalno postavitev Ribniške likovne zbirke
- galerija ima osveščeno in razgledano publiko iz domačega okolja in iz širše okolice
- galerija ima kader, ki je usposobljen za raziskovalno, razstavno, izobraževalno dejavnost
ter za hranjenje, varovanje in dokumentiranje
3. Letni cilji posrednega uporabnika, zastavljeni v obrazložitvi finančnega načrta
posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela – kratek povzetek
letnih ciljev iz programa dela
7.1 ROKODELSTVO
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Realizacija tečajev, kvačkanja, konzervatorstva in restavratorstva.
Realizacija tehniških dni in delavnic za otroke in odrasle.
Realizacija dveh razstav, zaključek pletarske in lončarske šole in razstava Vezi.
Pletarska in lončarska šola (zaključek prvega, drugega in tretjega letnika in ponovni vpis
v vse letnike ter dodatno vpis v projektni letnik)
Promocija (sejmi doma in v tujini, jumbo plakat, tiskani mediji, spletna stran, družabna
omrežja, objave na televiziji, radiu, objave preko elektronske pošte)
Sodelovanje z MAO na projektu BIO 50.
Sodelovanje pri vzpostavljanju konzorcija Rokodelskih centrov
Izvedba dveh predstavitev diplomskih nalog.
Prireditve: Kraljica suhe robe, božično-novoletni sejem in Decembrski pravljični svet.
Promocijski panoji za sejme.
7.2 MUZEJ RIBNICA
•
-
Izvedeni so bili trije projekti:
Iz zbirke muzeja; razstava in spremljevalni program
Živeti z gozdom; razstava in spremljevalni program
Etnološki raziskovalni tabor Slemen 1.del
•
-
Gostovanja
Vozi me vlak v daljave; razstava je gostovala v Upravni stavbi Slovenskih železnic
Križem svajt smo se podal pa sujo robo ponujal, razstava gostuje v ZDA in Pokrajinskem
muzeju Maribor
Janko Trošt, ustanovitelj muzeja v Ribnici in Idriji in poverjenik zavoda za varstvo
kulturnih spomenikov za območje Kočevja; gostovanje razstave v Pokrajinskem muzeju
Kočevje
49
-
•
-
•
-
Raziskovanje
Gostilne, kot smo jih poznali nekoč
Obdobje prve svetovne vojne na Ribniškem
Ribniški trg
Praznično leto
Nadaljevanje raziskave kulture in načina življenja Poljancev, strokovno sodelovanje ob
razstavi 130 let šole na Velikih Poljanah
Izvedli so se ob razstavni pedagoški programi, vodenje
Izvedlo se je tudi sprotno strokovno delo evidentiranje in dokumentiranje
Realizirali sta se dve predstavitvi publikacij
Sodelovali smo s strokovnimi inštitucijami (MAO, PMK, PMMB, NMS, Železniški muzej,
Zavod za gozdove)
Dodatno
Prijava Ribniškega suhorobarstva v Register žive dediščine
Selitev depojev
7.3 GALERIJA MIKLOVA HIŠA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Igor Dolenc: razstava z zloženko
Sašo Koprivec/slike
Poetika mehanike
Božidar Strman-Mišo:Risbe in grafike
Prikrajšana zbirka I: Razstava izbora del iz Ribniške likovne zbirke z možnimi
perspektivami
Izredno stanje: Sebastijan Leban, Staš Kleindienst
Študentska 2015- To ni ljubezenska pesem/This is not a love song
Iz zasebnih likovnih zbirk
Andrej Trobentar: KAMNISIMIPOVEDALI
Kompozicija in prazničnost: Zvonka Simčič
Umetnost: Viktor Bernik iz likovne zbirke RIKO
Jože Centa: priložnostna razstava ob izidu monografije
France Mihelič: priložnostna razstava ob predaji drugega dela donacije 106 del Franceta
Miheliča dr. Lojzeta Gostiše
Bruno d'Arcevia: v okviru pobratenja občin Ribnica in Arcevia
Milan Mihelič: Modra arhitektura
Projekti, ki niso bili predvideni v programu dela, a smo jih zaradi skladnosti naših dolgoročnih
ciljev in poslanstva izvedli:
50
7.4 PODATKI USPEŠNOSTI ZA VEČJO VKLJUČENOST JAVNOSTI NA
PODROČJU MUZEJEV, GALERIJ IN ROKODELSTVA, ZBIRANJE IN
DOKUMENTIRANJE GRADIVA TER VEČJE PREPOZNAVNOSTI RCR-JA
ROKODELSTVO
PRIREDITVE
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
ŠTEVILO IZVEDENIH DELAVNIC ZA ODRASLE
IN OTROKE
PLETARSKA IN LONČARSKA ŠOLA – ŠTEVILO
UDELEŽENCEV
ŠTEVILO IZVEDENIH TEČAJEV
2012
10
12.893
2013
8
13.153
2014
10
10.405
25
24
28
49
57
57
1
3
2
MUZEJ RIBNICA
PRIREDITVE
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA
*Prevzem strokovnem knjižnice dr. Zmage Kumer
2012
15
7.194
3.597*
2013
19
7.220
1.496
2014
19
7.234
1558
GALERIJA MIKLOVA HIŠA
PRIREDITVE
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
ŠTEVILO ENOT OBDELANEGA GRADIVA
LIKOVNA ŠOLA – ŠTEVILO UDELEŽENCEV
*Popis glavnine strokovne knjižnice Galerije
2012
14
3.015
952*
71
2013
10
3.365
195
83
2014
20
6.247
768
65
2013
11.321
2.080
9.366
38.280 €
60
2014
10.405
2123
8034
34.051 €
98
MUZEJSKA TRGOVINA
ŠTEVILO OBISKOVALCEV
ŠTEVILO KUPCEV
ŠTEVILO PRODANIH ARTIKLOV
PROMET
SPLETNA TRGOVINA – KUPCI
2012
10.357
1.920
6.525
29.110 €
26
Na splošno je v letu 2014 rahel porast števila obiskovalcev v zavodu. Povečalo se je število
udeležencev na tehniških dnevih, delavnicah in demonstracijah. Programi ostajajo pestri, bogati
in raznovrstni.
Glede na leto 2013 se je število prireditev povečalo zaradi galerijskih dodatnih razstav in
razstavljanja ter predstavljanja poleg matične hiše tudi v drugih občinah (Velike Lašče,
Kočevje). Zaradi številčnosti prireditev in dislociranju izven matičnega območja se je v
primerjavi z letom 2013 število obiska predvsem v galeriji povečalo. Zmanjšuje se število
51
slušateljev likovne šole. Kljub zmanjševanju, pa se kvaliteta programa izkazuje tudi v izvajanju
vsebine za izbirni predmet Likovno snovanje za Gimnazijo Kočevje..
Muzejska trgovina beleži upad prometa in števila prodanih predmetov glede na leto 2013. Iz
leta v leto pa se povečuje število spletnih kupcev.
Glede na predložene strokovne številčne kazalce je bilo leto 2014 zelo uspešno.
Za Muzej Ribnica in Galerijo Miklova hiša prilagamo še strokovne številčne kazalce:
Predvideno
2013
Realizirano
2013
Predvideno
2014
Realizirano
2014
Evidentiranje
200
308
550
584
Inventariziranje
60
270
90
136
Dokumentiranje
80
527
195
657*
Konserviranje in restavriranje
16
17
37
1151*
MUZEJ RIBNICA
Vrednotenje muzejskih
307
350
376
300
predmetov
* tako visoko preseženo število konzerviranja in restavriranja je zaradi programsko nepredvidene selitve depojev
*večje število dokumentiranja zaradi nepredvidene donacije in razširjene vsebine etnološkega raziskovalnega
tabora
Predvideno
2013
Realizirano
2013
Predvideno
2014
Realizirano 2014
80
176
300
415
Inventariziranje
10
11
15
134 *
Dokumentiranje
5
8
110
110
Konserviranje in
restavriranje
1
1
2
/
350
330* še ni
računalniško
obdelano
68
/*
GALERIJA
MIKLOVA HIŠA
Evidentiranje
Vrednotenje
muzejskih
predmetov
*
realizacije vrednotenja ni bilo zaradi podhranjenega števila zaposlenih
52
*večje število evidentiranih del je bilo zaradi treh nepredvidenih razstav
*Presežek je nastal zaradi nepredvidene donacije del slikarja Franceta Miheliča (dr. Lojze Gostiša).
Glede na predložene strokovne številčne kazalce je bilo leto 2014 zelo uspešno.
Strokovno delo po predloženih kazalnikih je preseglo predvideno število. Številčnejša
Inventarizacija galerijskih predmetov je bila zaradi nepredvidene donacije del slikarja Franceta
Miheliča, kar smo uspešno izvedli s pomočjo zunanjih sodelavcev. Razlika v dokumentacije
Muzeja je nastala zaradi širše zaobjete vsebine raziskovalnega etnološkega tabora Slemen in
nepredvidenih donacij. Višje število konzervacije je nastalo zaradi dodatno programsko
neumeščene selitve depojev. Evidentiranje Galerija Miklova hiša – presežek je nastal zaradi
dodatno programsko nenačrtovanih razstav.
1. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa
dela (po potrebi)
/
2. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz
poročila preteklega leta ali več preteklih let – za tiste kategorije, katerih načrtovanje
in uresničevanje spremljamo vsako leto in po isti metodiki
•
Na naš predlog je Ministrstvo za kulturo pozvalo občine Sodražica, Loški Potok, Velike
Lašče in Dobrepolje za širitev javne službe. V tej povezavi je bilo izvedenih veliko
aktivnosti. Soglasje pa morajo na Ministrstvo za kulturo občine do konca februarja
2015.
3. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in
merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oz. župan (op. ni treba, v kolikor ni
predpisanih meril) in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja
posrednega uporabnika. Priporočljivo je, da si vsak javni zavod za merjenje dosežkov
pripravi svoje lastne kazalnike, ki odražajo pogoje delovanja, posebnosti dejavnosti in
razmere pri delu.
V primerjavi z ostalimi javnimi zavodi Rokodelski center Ribnica posluje izjemno racionalno;
število zaposlenih je minimalno, brez tehničnega in administrativnega osebja (v začetku leta
2014 je je bila administracija začasno pokrita preko EU projekta in lastnih sredstev), kar je
zaradi števila stavb, ki jih ima naš zavod v upravljanju, in raznolikosti projektov organizacijskih
enot, evropskih projektov idr. zelo naporno.
Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora posrednega uporabnika
Finančni nadzor se izvaja med Občino Ribnica in organom zavoda, tj. Svet zavoda. V letu 2014
je bila izvedena tudi drugi del revizije. Pripravili smo dokument Načrt integritete V pripravi je
pravilnik javnega naročanja in evidenca naročil manjših vrednosti.
53
Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi.
Pojasnila morajo vsebovati, seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih
ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji niso izvedljivi.
Pojasnila so navedena v posameznih poglavjih.
4. Ocena učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja, predvsem na
gospodarstvo, socialne razmere, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora
in podobno
Rokodelski center Ribnica je edini tovrstni zavod od Turjaka do Kolpe, zato je tudi zanimiv tako
za šolske skupine, odrasle kot upokojence, torej za vse socialne in starostne skupine.
Izobraževalni programi našega zavoda pritegnejo letno okoli 150 slušateljev, ki so vključeni v
naše večmesečne programe izobraževanja (pletarska, lončarska in likovna šola). Zaradi
interdisciplinarnosti in interaktivnosti, ki jo s svojimi programi omogočamo obiskovalcem je
privlačen prostor za preživljanje prostega časa – udeležbe kakšnega od tečajev, delavnic, šol do
obiska prireditev in razstav.
Promocija RCR-ja in njegovo dobro ime poveča prihod posameznikov in skupin, kar posledično
vpliva na turistični razvoj regije in posledično tudi na finančno korist. Domačini se počutijo
pripadni zavodu tako preko že uveljavljenih Muzeja Ribnice in Galerije Miklova hiša kot tudi
nove dejavnosti Rokodelstva, ki podpira več kot 500-letno tradicijo teh krajev.
5. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj.
Zaradi že omenjenih razlogov je prišlo do kadrovskih sprememb v zavodu. V mesecu juniju se je
na delovno mesto vrnila direktorica, na bolniško pa je odšla muzejska kustosinja in se do konca
leta ni vrnila. V muzeju nismo zaposlili namesto nje nikogar, zato je realizacija programa, ki ga
zaposlena pokriva okrnjen. Gre predvsem za projekte terensko raziskovalne narave (praznično
leto, gostilne)
Ker je program zavoda zelo obsežen, se izvajajo dela tudi preko prostovoljstva, podjemnih in
avtorskih pogodb, kjer se trudimo za čim večjo racionalizacijo.
•
•
•
•
-
Računovodstvo izvaja zunanje podjetje DAFIN d. o. o.
Čiščenje izvaja zunanje podjetje Blesk d. o. o.
Hišniška dela deloma opravlja skupni občinski hišnik.
Investicijska in vzdrževalna dela v letu 2014 so bila realizirana iz sredstev presežka in
sredstev, ki jih je odobrila Občina Ribnica. Izvedli smo sledeča dela:
Ozvočenje dvorane.
Dodatna oprema dvorane za nastopajoče.
Sanacija strehe na obzidju v gradu.
Popravilo klopc v gradu zaradi vandalizma.
54
Poročilo pripravili: Stane Kljun, Katja Žagar, Lidija Horžen, Tina Zajc, Marija Gradišnik in Polonca
Rigler Grm.
Odgovorna oseba: Polonca Rigler Grm
55
8. RAČUNOVODSKO POROČILO za leto 2014
Letno poročilo Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica (v nadaljevanju RC) je v skladu z 21. in 28
.členom Zakona o računovodstvu sestavljeno iz naslednjih izkazov:
•
Bilanca stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter sredstev
v upravljanju na dan 31.12.2014 s prilogama:
- Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev in
- Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil
•
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov, kjer se izkazujejo prihodki in odhodki za
leto 2014, po računovodskih standardih z upoštevanjem načela nastanka poslovnega dogodka, s
prilogo:
-Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po dejavnosti, kjer ločeno
izkazujemo prihodke in odhodke iz naslova izvajanja javne službe ter iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu
•
Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka; ta izkazuje prihodke in odhodke v
skladu z Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu (EKN), saj RC sodi med določene uporabnike
EKN:
-Izkaz terjatev in naložb določenih uporabnikov in
-Izkaz računa financiranja določenega uporabnika.
Poslovno leto je enako koledarskemu in je trajalo od 01.01.2014 do 31.12.2014.
RC je po Zakonu o računovodstvu in v skladu s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun
in proračunske uporabnike razvrščen med določene uporabnike enotnega kontnega načrta. Pri
vodenju poslovnih knjig se upoštevajo naslednje zakonske podlage:
-
Zakon o računovodstvu
Zakon o javnih financah
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in
druge osebe javnega prava
-
Zakon o davku od dohodka pravnih oseb
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev
Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o
Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS št. 109/07 in 68/09)
ter
Slovenski računovodski standardi
-
-
56
1. RAČUNOVODSKI IZKAZI:
•
BILANCA STANJA
na dan 31.12.2014
ČLENITEV
SKUPINE
KONTOV
1
NAZIV SKUPINE KONTOV
Oznaka za
AOP
2
3
ZNESEK v EUR
31.12.2014
4
31.12.2013
5
SREDSTVA
01
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
(002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)
NEOPREDMETENA
SRED.IN
DOLGOROČNE
AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV
003
1.290
951
02
NEPREMIČNINE
004
2.112.454
2.112.454
03
POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN
005
181.476
137.929
04
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
006
182.317
173.809
05
POPRAVEK VRED. OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SRED.
007
103.700
82.787
06
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
008
0
0
07
DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI
009
0
0
08
DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
010
0
0
09
011
0
0
012
134.676
140.046
10
TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE
B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
(013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)
DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE
013
755
561
11
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
014
63.110
52.960
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
015
16.000
16.796
13
016
100
1.436
017
32.387
63.823
15
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA
NAČRTA
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
018
0
0
16
KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
019
0
0
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
020
3.970
1.685
18
NEPLAČANI ODHODKI
021
0
0
19
022
18.354
2.785
023
29.637
27.800
30
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
C)
(024+025+026+027+028+029+030+031)
OBRAČUN NABAVE MATERIALA
024
0
0
31
ZALOGE MATERIALA
025
0
0
32
ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
026
0
0
33
NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE
027
0
0
34
PROIZVODI
028
0
0
35
OBRAČUN NABAVE BLAGA
029
0
0
36
ZALOGE BLAGA
030
29.637
27.800
37
DRUGE ZALOGE
I.
AKTIVA
(001+012+023)
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
031
0
0
032
2.174.312
2.234.136
033
0
0
00
14
99
ZALOGE
SKUPAJ
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
57
001
2.009.999
2.066.290
002
1.694
1.694
20
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(035+036+037+038+039+040+041+042+043)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
036
12.493
15.806
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
037
27.083
25.441
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
038
5.799
7.386
24
KRATK. OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
039
804
8.398
25
KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV
040
0
0
26
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA
041
0
0
28
NEPLAČANI PRIHODKI
042
0
0
29
043
12.540
14.364
044
2.115.593
2.162.632
90
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
E)
LASTNI
VIRI
IN
DOLGOROČNE
OBVEZNOSTI
(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)
SPLOŠNI SKLAD
045
0
0
91
REZERVNI SKLAD
046
0
0
92
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
047
0
0
93
DOLGOROČNE REZERVACIJE
048
0
0
940
049
0
0
050
0
0
051
0
0
9412
SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE
V NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA
OSNOVNA SREDSTVA
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE
V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
052
0
0
9413
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
053
0
0
96
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
054
0
0
97
DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA
OSNOVNA SREDSTVA
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
I.
PASIVA
SKUPAJ
(034+044)
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
055
0
0
056
2.021.614
2.050.887
057
058
059
0
93.979
0
0
111.745
0
060
2.174.312
2.234.136
061
0
0
9410
9411
980
981
985
986
99
58
034
58.719
71.504
035
0
109
Priloga:STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV v letu 2014
Z N E S E K v EUR
NAZIV
Oznak
a za
AOP
1
2
3
4
700
2.287.95
8
221.66
8
I. Neopredmetena sredstva in
opredmetena osnovna sredstva v
upravljanju
(701+702+703+704+705+706+707)
A. Dolgoročno odloženi stroški
B.
Dolgoročne
premoženjske
pravice
C. Druga neopredmetena sredstva
D. Zemljišča
Povečan
Nabavn Poprav
je
a
ek
Amortizac
nabavne
vrednos vrednos
ija
vrednost
t (1.1.)
t (1.1.)
i
10 (3-4+5-67+8-9)
9
8.508
64.799
702
703
704
1.694
E. Zgradbe
705
F. Oprema
G. Druga opredmetena osnovna
sredstva
706
707
38.050
951
0
339
0
0
11
12
2.009.999
0
0
0
0
0
404
0
0
0
660.885
0
0
0
0
701
660.885
1.451.56
9
135.760
•
5
Prevred Prevredn
notenje
otenje
zaradi
zaradi
okrepitv oslabitve
e
Neodpisana
vrednost
(31.12.)
137.92
9
50.547
0
43.547
1.270.093
0
0
7.942
20.347
72.808
0
0
32.241
566
566
5.809
0
0
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV
01.01. 2014 - 31.12.2014
(v eurih, brez centov)
Skupine
kontov
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Oznaka
za AOP
1
2
3
A)
PRIHODKI
OD
POSLOVANJA
(861+862-863+864)
760
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
POVEČANJE VRE.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZ.
ZMANJŠANJE VRED.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZ.
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
762
B) FINANČNI PRIHODKI
763
C) DRUGI PRIHODKI
Č)
PREVREDNOTOVALNI
POSLOVNI
PRIHODKI
(868+869)
del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D)
CELOTNI
PRIHODKI
(860+865+866+867)
E)
STROŠKI
BLAGA,
MATERIALA
IN
STORITEV
(872+873+874)
del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
460
STROŠKI MATERIALA
461
STROŠKI STORITEV
F)
STROŠKI
DELA
(876+877+878)
59
ZNESEK
2014
4
2013
5
860
526.131
581.954
861
862
863
864
865
866
498.197
0
0
27.934
8
919
550.347
0
0
31.607
84
2.493
867
0
0
868
869
0
0
0
0
870
527.058
584.531
871
360.150
343.046
872
873
874
15.864
58.122
286.164
18.280
49.832
274.934
875
154.987
161.566
del 464
del 464
del 464
462
463
del 465
467
468
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
DRUGI STROŠKI DELA
G) AMORTIZACIJA
H) REZERVACIJE
J) OSTALI DRUGI STROŠKI
K) FINANČNI ODHODKI
L) DRUGI ODHODKI
M)
PREVREDNOTOVALNI
POSLOVNI
(886+887)
del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
N)
CELOTNI
(871+875+879+880+881+882+883+884+885)
O)
PRESEŽEK
(870-888)
P)
PRESEŽEK
(888-870)
Davek od dohodka pravnih oseb
ODHODKI
ODHODKI
PRIHODKOV
ODHODKOV
119.896
19.303
15.788
3.484
0
1.229
154
0
123.698
19.915
17.953
3.484
0
85
277
0
884
182
0
885
886
0
182
0
0
887
520.186
508.458
888
6.872
76.073
889
0
0
6.872
76.073
893
0
0
894
6
7
895
12
12
890
Presežek prihodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(891=888-890)
891
Presežek odhodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(892=890-888)
892
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov
obračunskega obdobja
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem
obdobju (celo število)
Število mesecev poslovanja
•
876
877
878
879
880
881
882
883
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV
PO VRSTAH DEJAVNOSTI
01.01. 2014 - 31.12.2014
(v eurih, brez
centov)
ZNESEK
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
1
760
761
762
763
del 764
del 764
2
A)
PRIHODKI
OD
POSLOVANJA
(661+662-663+664)
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
POVEČANJE VRE.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE
PROIZ.
ZMANJŠANJE VRED.ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE
PROIZ.
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
B) FINANČNI PRIHODKI
C) DRUGI PRIHODKI
Č)
PREVREDNOTOVALNI
POSLOVNI
PRIHODKI
(668+669)
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
60
Oznaka
za AOP
Prihodki in
odhodki za
izvajanje javne
službe
3
4
660
661
662
663
664
665
666
667
668
669
Prihodki in
odhodki od
prodaje
blaga in
storitev na
trgu
5
492.122
489.319
34.009
8.878
0
0
0
2.803
8
919
0
25.131
0
0
0
0
0
0
0
0
del 466
460
461
del 464
del 464
del 464
462
463
del 465
467
468
del 469
del 469
D)
CELOTNI
PRIHODKI
(660+665+666+667)
E)
STROŠKI
BLAGA,
MATERIALA
IN
STORITEV
(672+673+674)
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
STROŠKI MATERIALA
STROŠKI STORITEV
F)
STROŠKI
DELA
(676+677+678)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
DRUGI STROŠKI DELA
G) AMORTIZACIJA
H) REZERVACIJE
493.049
34.009
329.625
0
54.821
274.804
30.525
15.864
3.301
11.360
676
677
678
679
680
154.987
119.896
19.303
15.788
0
0
0
0
0
0
3.484
0
J) OSTALI DRUGI STROŠKI
K) FINANČNI ODHODKI
L) DRUGI ODHODKI
M)
PREVREDNOTOVALNI
POSLOVNI
ODHODKI
(686+687)
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
N)
CELOTNI
ODHODKI
(671+675+679+680+681+682+683+684+685)
O)
PRESEŽEK
PRIHODKOV
(670-688)
P)
PRESEŽEK
ODHODKOV
(688-670)
681
682
683
1.229
154
0
0
0
0
182
0
182
0
0
0
486.177
34.009
6.872
0
Davek od dohodka pravnih oseb
690
Presežek prihodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(691=688690)
Presežek odhodkov obr.obd.z upošt.davka od doh.(692=690688)
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju
odhodkov obračunskega obdobja
•
671
672
673
674
675
684
685
686
687
688
689
0
0
691
6.872
693
Oznaka
za AOP
NAZIV KONTA
7
1
2
SKUPAJ
I.
(402+431)
1.
PRIHODKI
ZA
(403+420)
A.
Prihodki
iz
(404+407+410+413+418+419)
a.
Prejeta
sredstva
(405+406)
3
PRIHODKI
IZVAJANJE
JAVNE
SLUŽBE
sredstev
javnih
financ
iz
državnega
proračuna
401
402
403
404
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo
405
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije
406
b.
Prejeta
(408+409)
sredstva
iz
občinskih
61
proračunov
0
692
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA
KONTI
del
7400
del
7400
670
407
1.1 – 31.12.2014
ZNESEK
ZNESEK
Tekoče
leto
v EUR
Preteklo
leto
v EUR
Absolutna
razlika
Indeks
v EUR
539.092
550.422
-11.330
98
506.016
509.787
-3.771
99
456.832
456.336
496
100
40.020
48.240
-8.220
83
40.020
48.240
-8.220
83
347.912
361.486
-13.574
96
del
7401
del
7401
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo
408
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije
409
c. Prejeta
(411+412)
del
7402
del
7402
sredstva
741
del
7130
del
7102
del
7100
del
7141
72
730
731
732
786
787
del
7130
del
7102
del
7103
del
7100
del
7141
skladov
socialnega
zavarovanja
410
Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo
411
Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije
412
d.
Prejeta
sredstva
(414+415+416+417)
del
7403
del
7403
del
7404
del
7404
del
740
iz
iz
javnih
skladov
in
agencij
413
Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo
414
Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije
415
Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo
416
Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije
417
e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij
418
f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna
Evropske unije
B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe
(421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)
419
420
Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe
421
Prejete obresti
422
Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov
nad odhodki
423
Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe
424
Kapitalski prihodki
Prejete donacije iz domačih virov
Prejete donacije iz tujine
Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč
Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije
Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
(432+433+434+435+436)
425
426
427
428
429
430
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu
432
Prejete obresti
433
Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja
434
Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov
nad odhodki
435
Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe
436
II.
(438+481)
SKUPAJ
ODHODKI
1.
ODHODKI
ZA
IZVAJANJE
JAVNE
(439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)
A.
Plače
in
drugi
izdatki
(440+441+442+443+444+445+446)
62
SLUŽBE
zaposlenim
431
347.912
361.486
-13.574
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
68.900
46.610
22.290
148
49.184
53.451
-4.267
92
48.122
51.679
-3.557
93
12
92
-80
81
0
1.010
-1.010
0
1.050
670
380
157
33.076
40.635
-7.559
81
27.864
35.811
-7.947
78
5.212
4.824
388
108
528.748
547.150
-18.402
97
500.365
521.516
-21.151
96
134.627
138.523
-3.896
97
96
437
438
439
del
4000
del
4001
del
4002
del
4003
del
4004
del
4005
del
4009
Plače in dodatki
440
Regres za letni dopust
441
Povračila in nadomestila
442
Sredstva za delovno uspešnost
443
Sredstva za nadurno delo
444
Plače za delo nerezidentov po pogodbi
445
Drugi izdatki zaposlenim
446
B.
Prispevki
delodajalcev
(448+449+450+451+452)
del
4010
del
4011
del
4012
del
4013
del
4015
del
4020
del
4021
del
4022
del
4023
del
4024
del
4025
del
4026
del
4027
del
4028
del
4029
403
404
410
411
412
413
4200
4201
4202
4203
4204
za
socialno
varnost
447
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
448
Prispevek za zdravstveno zavarovanje
449
Prispevek za zaposlovanje
450
Prispevek za starševsko varstvo
451
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi
ZKDPZJU
C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe
(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)
452
453
Pisarniški in splošni material in storitve
454
Posebni material in storitve
455
Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije
456
Prevozni stroški in storitve
457
Izdatki za službena potovanja
458
Tekoče vzdrževanje
459
Poslovne najemnine in zakupnine
460
Kazni in odškodnine
461
Davek na izplačane plače
462
Drugi operativni odhodki
463
D. Plačila domačih obresti
E. Plačila tujih obresti
F. Subvencije
G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom
H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
I. Drugi tekoči domači transferji
J.
Investicijski
(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)
Nakup zgradb in prostorov
Nakup prevoznih sredstev
Nakup opreme
Nakup drugih osnovnih sredstev
Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije
464
465
466
467
468
469
63
odhodki
470
471
472
473
474
475
115.096
120.748
-5.652
95
2.713
3.252
-539
83
10.408
10.912
-504
95
2.718
849
1.869
320
3.404
2.762
642
123
288
0
288
0
21.261
23.335
-2.074
91
10.189
11.006
-817
93
8.564
8.817
-253
97
72
74
-2
97
121
124
-3
98
2.315
3.314
-999
70
335.890
314.049
21.841
107
163.899
137.750
26.149
119
17.289
2.958
14.331
584
30.255
29.543
712
102
7.943
10.742
-2.799
74
8.593
7.455
1.138
115
13.130
16.467
-3.337
80
13.535
14.650
-1.115
92
81.246
94.484
-13.238
86
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
8.587
45.609
-37.022
19
8.587
0
0
32.073
5.809
7.727
-23.486
-5.809
-7.727
27
0
0
4205
4206
4207
Investicijsko vzdrževanje in obnove
Nakup zemljišč in naravnih bogastev
Nakup nematerialnega premoženja
Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor,
investicijski inženiring
Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog
4208
4209
476
477
478
479
480
2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
(482+483+484)
del
400
del
401
del
402
481
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev
na trgu
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu
2.749
111
28.383
25.634
2.749
111
10.344
3.272
7.072
316
483
484
III/1
PRESEŽEK
(401-437)
485
NAD
25.634
482
C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
PRIHODKOV
28.383
ODHODKI
IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV
01.01. 2014 - 31.12.2014
(v eurih, brez
centov)
ČLENITEV
KONTOV
1
50
500
55
550
551
NAZIV KONTA
2
VII.ZADOLŽEVANJE
(551+559)
Domače
(552+553+554+555+556+557+558)
VIII.ODPLAČILA
(561+569)
Odplačila
domačega
(562+563+564+565+566+567+568)
Odplačila dolga v tujino
IX/1NETO-ZADOLŽEVANJE
(550-560)
IX/2NETO
ODPLAČILO
(560-550)
X/1
POVEČANJE
SREDSTEV
(485+524+570)-(486+525+571)
X/2
ZMANJŠANJE
SREDSTEV
(486+525+571)-(485+524+570)
Oznaka
za AOP
3
zadolževanje
DOLGA
dolga
DOLGA
NA
RAČUNIH
NA
RAČUNIH
64
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno
leto
5
550
0
0
551
0
0
560
0
0
561
0
0
569
0
0
570
0
0
10.344
3.272
571
572
573
2. POJASNILA K IZKAZOM:
2.1. POJASNILA K BILANCI STANJA
•
DOLGOROČNA SREDSTVA - 2.009.999 EUR sestavljajo:
Dolgoročna sredstva so izvirno vrednotena po nabavni vrednosti in amortizirana po amortizacijskih stopnjah v
skladu z Zakonom o računovodstvu, računovodskimi standardi ter Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
Naziv:
Zemljišče,Umetniška dela
Amort. stopnja
%
0
Zgradba
3
Pohištvo
12
Oprema za trgovino
15
Računalniki
Ostala pisarniška oprema
50
20
Ostala oprema
20
Drobni inventar
100
Ostala računal. oprema
25
Programi, licence
20
RC za leto 2014 ni imel posebne proračunske postavke za financiranje osnovnih sredstev, saj se je znesek nabave v
višini 8.508 EUR financiral iz presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let.
Pregled neopredmetenih in opredmetenih osnovnih
sred:
Konto 0031 Rač.programi, licence
Konto 02000 Nab.vred.stavbnih zemljišč
Konto 02100 NW-upravna in poslovna zgradba
Amortizacijska skupina 01 Pohištvo - 12%
Amortizacijska skupina 02 Oprema za trgovino - 15%
Konto 0400 NW-Pohištvo za opravlj.dejavnosti
Konto 0401 NW- Pisarniško pohištvo v pisarnah
Konto 0402 NW- Druga oprema za opravlj.dejavnosti
Amortizacijska skupina 03 Računalniki - 50%
Amortizacijska skupina 030 Ostala računal.oprema 25%
Konto 0403 NW- Druga pisarniška oprema
Amortizacijska skupina 01 Pohištvo - 12%
Amortizacijska skupina 05 Ostala oprema - 20%
Konto 0409 NW- Ostala oprema
Konto 0410 Drobni inventar-100% odpis
Konto 0450- Umetniška dela
SKUPAJ
Nab.vred.
Odpisana
Amortizacija Neodpisana
1.1.2014
1.694
660.885
1.451.569
39.168
12.405
51.573
27.253
26.917
9.953
NABAVA
2014
0
0
0
3.283
0
3.283
0
0
542
1.1.2014
951
0
137.929
10.467
8.271
18.738
4.202
14.348
7.635
v l.2014
339
0
43.547
4.717
878
5.595
3.209
5.377
1.842
vrednost
404
660.885
1.270.093
27.267
3.256
30.523
19.842
7.192
1.018
7.059
2.836
4.613
1.832
3.450
17.012
1.624
11.381
13.005
32.241
5.809
3.378
0
1.281
1.281
566
0
12.248
461
549
1.010
32.241
0
3.674
195
2.298
2.493
566
0
4.468
968
9.815
10.783
0
5.809
2.287.958
8.508
221.667
64.800
2.009.999
65
•
Kratkoročna sredstva skupaj z zalogami – 164.313 EUR
31.12.2014
Preglednica: Struktura kratkoročnih sredstev
Denarna sredstva v blagajni
Račun UJP
Terjatve do kupcev
Dani predujmi
Kratk. terjatve do uporabnikov EKN
Druge kratkoročne terjatve
Zaloge
Aktivne časovne razmejitve
Skupaj
V EUR
755
63.110
16.000
100
32.387
3.970
29.637
18.354
164.313
31.12.2013
Delež v
%
V EUR
Delež v
%
0
561
0
38
32
11
52.960
16.796
1.436
63.823
1.685
27.800
2.785
100
167.846
100
10
0
20
2
18
10
1
38
1
17
2
Absolutna
razlika EUR
Indeks
194
10.150
-796
-1.336
-31.436
2.285
1.837
15.569
-3.533
135
119
95
7
51
236
107
659
98
Na dan 31.12.2014 v primerjavi s stanjem koncem lanskega leta beležimo pri kratkoročnih sredstvih največji
padec pri terjatvah do uporabnikov EKN kot proračunskih uporabnikov v višini 31.436 EUR, kar pojasnjujemo z
dejstvom, da je v stanju na dan 31.12.2013 zajeta terjatev do Ministrstva za kmetijstvo in okolje v višini 36.441
EUR iz naslova prvega zahtevka po pogodbi o sofinanciranju izvajanja lokalne razvojne strategije po načelih
pristopa LEADER za projekt Likovno izobraževanje za večjo kvaliteto življenja na podeželju-Likovno izobraževalni
center Ribnica. RC je drugi zahtevek v skladu s pogodbo posredoval ministrstvu do 31.1.2015, zaradi česar je v
postavki aktivne časovne razmejitve na dan 31.12.2014 vsebovan znesek 15.000 EUR kot vnaprej vračunani
prihodek.
Terjatve do kupcev predstavljajo v glavnini terjatve iz naslova zaračunanega obročnega plačila kotizacije za
likovno, pletarsko in lončarsko šolo, pri čemer obroki zapadejo tudi v letu 2015, manjši del pa odpade na terjatve
iz naslova prodaje trgovskega blaga, najemnin, ter zaračunanih ostalih storitev iz naslova izvajanja javne službe.
Pregled terjatev do kupcev po zapadlosti 31.12.2014
Domači kupci v EUR
nezapadle do 30 dni
11.104
1.370
31 do 60
dni
61 do 90
dni
nad 91
dni
skupaj
1.555
570
1.401
16.000
RC izvaja politiko intenzivnega izvajanja izterjave zapadlih terjatev. V celotnem obdobju delovanja se je izkazala zgolj
ena terjatev kot neizterljiva v višini 182 EUR, katera je bila zaradi izteka zastaralnega roka v letu 2014 tudi odpisana.
Glavnino terjatev do uporabnikov EKN predstavljajo terjatve do Občine Ribnica v skupni višini 28.771 EUR:
- iz naslova zahtevkov za črpanje proračunskih sredstev, izstavljenih ustanovitelju Občini Ribnica konec leta 2014
v višini 28.112 EUR (zahtevek za decembrske plače v višini 12.646 EUR, zahtevek za blago in storitve v višini
15.466 EUR).
- iz naslova prodaje trgovskega blaga iz muzejske trgovine v višini 659 EUR.
Druge kratkoročne terjatve v višini 3.970 EUR predstavljajo terjatve za vstopni davek na dodano vrednost, ki se
uveljavlja za nabave blaga, storitev , ki se nanašajo na obdavčeno dejavnost, terjatve do Banke Koper iz naslova plačil
kupcev s plačilnimi karticami, ter terjatve do ZZZS iz naslova refundacije nadomestila za čas bolniške odsotnosti ene
zaposlene osebe.
Javni zavod RC opravlja dejavnost prodaje trgovskega blaga iz muzejske trgovine, zato konec leta izkazuje zaloge
ovrednotene po zadnji nabavni ceni v višini 29.637 EUR. Skupni znesek nabave v letu 2014 znaša 18.330 EUR, pri čemer
kot dobavitelji nastopajo predvsem proizvajalci izdelkov domače in umetne obrti iz ribniškega področja in sosednjih
občin. Inventurna razlika izkazuje inventurni presežek v višini 163 EUR.
Med aktivnimi časovnimi razmejitvami v skupni višini 18.354 EUR so zajeti odloženi stroški iz naslova zavarovalnih
premij za leto 2015 v višini 3.030 EUR, ostali odloženi odhodki 324 EUR, ter vnaprej vračunani prihodki iz naslova
drugega zahtevka za projekt Leader-LICE v višini 15.000 EUR.
66
•
Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve – 58.719 EUR
31.12.2014
Preglednica: Struktura kratkoročnih virov
Prejeti predujmi
Kratk. obveznosti do zaposlenih
V EUR
V EUR
Absolutna
Delež v
%
razlika -EUR
Indeks
0
-109
0
21
109
15.806
22
-3.313
79
27.083
46
25.441
36
1.642
106
5.799
10
7.386
10
-1.587
79
804
1
8.398
12
-7.594
10
PČR-odloženi prihodki (kotizacije)
12.540
21
14.364
20
-1.824
87
Skupaj
58.719
100
71.504
100
-12.785
82
Kratk. obveznosti do dobaviteljev
Druge kratk. obveznosti iz poslovanja
Kratk.obv. do uporabnikov EKN
0
12.493
31.12.2013
Delež v
%
0
Kratkoročni viri znašajo na bilančni dan 58.719 EUR, kar je za 12.785 EUR oz.za 18% manj kot preteklo leto.
Med obveznosti do zaposlenih so obračunane decembrske plače skupaj z nadomestili za prehrano, prevoz, potnimi
stroški v skupni višini 12.493 EUR (izplačane 5.1.2015). V primerjavi s stanjem 31.12.2013 je obveznost nižja za 3.313
EUR, kot posledica dejstva, da je na dan 31.12.2013 dodatno zajeta še obveznost iz naslov odprave prvega dela
tretje četrtine nesorazmerij v višini 2.239 EUR, medtem kot je bila odprava drugega dela tretje četrtine v višini 1.366
EUR izplačana že decembra 2014.
Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo še nezapadle obveznosti iz naslova prejetih računov v višini 25.887 EUR, ki
so do sestavljanja letnega poročila v letu 2015 v celoti poravnane ter dodatno znesek v višini 1.196 EUR , izkazan kot
blagovni kredit iz naslova obročnega plačila za nakupe mobilnih telefonov.
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v višini 5.799 EUR sestavljajo:
-obveznosti do države iz naslova prispevkov na plače, davčnega odtegljaja, davka na dodano vrednost v skupni višini
4.175 EUR.
- obveznosti do izvajalcev storitev na podlagi avtorskih pogodb,podjemnih pogodb, prostovoljcev v višini 1.426
EUR
-obveznosti do Modre zavarovalnice in Prve pokojninske družbe v višini 198 EUR
Vse navedene obveznosti so bile v celoti poravnane do dne sestavljanja letnega poročila.
Kratkoročna obveznost do EKN v višini 804 EUR je kar za 7.594 EUR nižja od stanja na dan 31.12.2013 kot posledica
dejstva, da je za obveznost v višini 7.404 EUR do javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša ( izhajajoč iz nakupa
trgovskega blaga ob začetku poslovanja) , ustanovitelja Občine Ribnica v letu 2014 izdal soglasje, da se obveznost
odpiše, ter istočasno poveča obveznost iz naslova sredstev prejetih v upravljanje.
Kratkoročne časovne razmejitve v višini 12.540 EUR predstavljajo sorazmerni del že zaračunane kotizacije za
likovno šolo, ki se nanaša na obdobje jan-maj 2015 v višini 7.500 EUR, ter pletarsko in lončarsko šolo za obdobje
jan-marec 2015 v višini 5.000 EUR.
•
Lastni viri - 2.162.632 EUR
Ta postavka vključuje obveznosti do ustanovitelja Občine Ribnica iz naslova sredstev v upravljanju, to je zemljišč,
zgradbe in opreme v višini 2.021.614 EUR, ter kumulativni presežek prihodkov v višini 93.979 EUR.
Preglednica: Gibanje obveznosti za opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v
upravljanju:
V EUR
Vrednost na dan 1.1.2014
+Prej. sredstva iz občinskega proračuna za investicije
+Razporeditev presežka prihodkov iz preteklih let za investiranje
- zmanjšanje za obračunano amortizacijo
=Končno stanje na dan 31.12.2014
67
2.050.887
0
32.042
-61.315
2.021.614
2.2. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH
UPORABNIKOV EKN
Izkaz prihodkov in odhodkov je sestavljen na podlagi Odredbe o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in
odhodkov pravnih oseb javnega prava in računovodskih standardov. Pri sestavitvi tega izkaza določeni
uporabniki upoštevamo računovodsko načelo nastanka poslovnega dogodka.
•
PRIHODKI
(iz
poslovanja)
Preglednica: Struktura prihodkov iz poslovanja
1.
Prihodki iz sredstev javnih financ skupaj
-
leto 2014
v EUR
delež v %
razlika
V EUR
Indeks
83%
488.268
84%
-50.151
90
40.020
8%
48.240
8%
-8.220
83
40.020
8%
48.240
8%
-8.220
83
354.262
67%
356.977
61%
-2.715
99
-od tega zahtevki za material, storitve
197.778
38%
203.430
35%
-5.652
97
-od tega zahtevki za stroške dela
150.484
29%
147.547
25%
2.937
102
6.000
1%
6.000
1%
0
100
43.835
8%
83.051
14%
-39.216
53
43.040
8%
74.951
13%
-31.911
57
-od tega Ministrstvo za kulturo
1.2. Prihodki iz občinskega proračuna
-od tega ostali projekti
1.3. Prih. iz državnega proračuna iz sred.EU
-Prih.-Leader -Min.za kmetij-struk.sklad EU
-Prih.-Min.za kmetij.-Medved naš vsakdanji
0
0%
850
0%
-850
0
795
0%
7.250
1%
-6.455
11
Lastni prihodki v okviru izvajanje javne službe
54.005
10%
55.705
10%
-1.700
97
Kotizacija-likovna šola
15.146
3%
20.147
3%
-5.001
75
4.699
1%
5.297
1%
-598
89
10.255
2%
9.107
2%
1.148
113
Pletarska šola,tečaji
5.172
1%
6.265
1%
-1.093
83
Lončarska šola, tečaji, žganje gline
4.864
1%
4.125
1%
739
118
2.049
0%
2.557
0%
-508
80
10.270
2%
7.069
1%
3.201
145
-Subvencija za zaposlitev in oprostitev prispevkov
Vstopnina-muzej
Rokodelska delavnica in vstopnina
Prihodki-ostali tečaji
Prihodki-ekskurzije-likovna šola
Prih. od donacij in ostali prihodki
3.
leto 2013
v EUR
EUR
438.117
1.1. Prihodki iz državnega proračuna
2.
delež v %
526.131
1.550
0%
1.138
0%
412
136
34.009
6%
37.981
7%
-3.972
90
4.896
1%
5.260
1%
-364
93
Turizem-vodenje in ostali prihodki
1.179
0%
1.114
0%
65
106
Prihodki od prodaje blaga-dom.trg.
27.934
5%
31.607
5%
-3.673
88
526.131
100%
581.954
100%
-55.823
90
Prihodka iz naslova tržne dejavnosti
Uporaba prostora
SKUPAJ
V letu 2014 znašajo prihodki iz poslovanja 526.131 EUR, kar je za 55.823 EUR oz. za 10% manj kot preteklo leto,
predvsem kot posledica padca prihodkov iz projektov LEADER v višini 31.911 EUR.
V letu 2013 sta bila namreć podana dva zahtevka za črpanje sredstev iz naslova projekta Leader v skupni višini 74.951 EUR:
•
Prvi se je nanašal na pogodbo za obdobje 2012-2014, naslov projekta je Zapisana dediščina in rokodelska
ustvarjalnost, vrednost zahtevka je znašala 38.510 EUR in se je nanašal tako na dejavnost rokodelstva, kot tudi na
muzejsko dejavnost.
• Drugi se je nanašal na pogodbo za obdobje 2012-2015, ki je bila sklenjena dne 16.11.2012,naslov projekta je Likovno
izobraževanje za večjo kvaliteto življenja na podeželju-Likovno izobraževalni center Ribnica v višini 36.441 EUR.
V letu 2014 pa je bil podan le eden zahtevek za črpanje sredstev iz naslova projekta Leader v skupni višini 32.459
EUR, nanašajoč na drugi del po pogodbi za projekt Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost. K ustvarjeni
skupni višini prihodkov 43.040 EUR iz projekta Leader pa je v letu 2014 dodatno prispevalo še evidentiranje
68
vnaprej vračunanih prihodkov iz naslova drugega zahtevka za projekt Leader-LICE v višini 15.000 EUR, ter
zmanjšanje iz naslova izplačila soudeležbe KUD PA-LETA na osnovi partnerskega sporazuma iz naslova prvega
zahtevka LICE v višini 4.419 EUR iz leta 2013.
V okviru prihodkov pridobljenih z strani Ministrstva za kulturo v višini 40.020 EUR prihodkov ( nižji za 8.220 EUR v
primerjavi z preteklim letom), se znesek 35.020 EUR nanaša na podpisano pogodbo o financiranju javnega zavoda,
ki je pridobil status pooblaščenega muzeja in galerije v letu 2013, preostanek 5.000 EUR pa je pridobljen na osnovi
prijavljenih projektov na razpisih.
Ministrstvo je znesek pogodbeno določene proračunske postavke 35.020 EUR nakazovalo v mesečnih obrokih v
znesku 2.918 EUR , pri čemer se je le-ta višina namenila za financiranje splošnih stroškov delovanja celotnega
zavoda na letnem nivoji v višini 17.320 EUR, za izvajanje programa digitalizacije v višini 2.700 EUR, za financiranje
programskih stroškov muzejske dejavnosti v višini 4.500 EUR, ter programskih materialnih stroškov galerijske
dejavnosti v višini 10.500 EUR.
Prihodki iz občinskega proračuna znašajo 354.262 EUR, kar je za 2.715 EUR manj kot v preteklem letu.
Tabela: Primerjava med letoma 2014-2013
LETO
LETO 2014
ZAVOD
GALERIJA
LIKOVNA ŠOLA
MUZEJ
HRAMBA kulturne dediščine
GRAD
TRGOVINA
V EUR
mat.,stor. str.dela skupaj
mat.,stor.
str.dela skupaj
93.952 66.420 160.372
91.240
61.482
152.722
41.693 23.698
65.391
46.215
25.764
71.979
14.737
14.737
23.846
23.846
31.355 42.572
73.927
39.802
42.792
82.594
19.136
19.136
5.300
5.300
2.905
2.905
3.027
3.027
17.794
17.794
17.509
17.509
203.778 150.484
SKUPAJ
2013
354.262
209.430 147.547
razlika
7.650
-6.588
-9.109
-8.667
13.836
-122
285
356.977 -2.715
Porast zasledimo le pri financiranju zavoda ter hrambe predmetov kulturne dediščine, v okviru katere je bila
prvotna postavka v višini 5.700 EUR povečana za 12.500 EUR. Brez le-tega naknadnega povečanja bi bili občinski
proračunski prihodki kar za cca. 15 tisoč EUR manjši kot v preteklem letu.
Lastni prihodki v okviru izvajanja javne službe so v letu 2014 znašali 54.005 EUR, kar je malenkosten 3% padec v
primerjavi s preteklim letom.
Pri prihodkih iz naslova tržne dejavnosti-34.009 EUR pa beležimo padec za 10% , kar je povzročil padec pri prodaji
iz muzejske trgovine, zlasti na račun manjše prodaje v mesecu decembru 2014 v primerjavi z istim mesecem leta
2013.
Razčlenitev posl.prihodkov:
delež v
%
v 000 EUR
Občinski proračun
354
67,3%
Državni proračun
40
7,6%
Državni proračun iz sred. EU- Leader
44
8,3%
Lastni prihodki-javna služba
54
10,3%
Tržna dejavnost
34
6,5%
SKUPAJ
526
100,0%
Tržna dejavnost
Lastni prihodki-javna služba
Državni proračun iz sred.EU-Leader
Nizi1
Državni proračun
Občinski proračun
0
50
100
69
150
200
250
300
350
400
CELOTNI
PRIHODKI
dejavnosti:
po
vrstah
2013-EUR
Absolutne
razlike
185.208
182.830
2.378
76001,76002 Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti
93.951
91.240
2.711
760010
Občina Ribnica-zahtevki za str.dela
66.420
61.482
4.938
760111
760093
76018
76030
7620
7639,7631
76000
Uporaba prostorov
Subvencija za zaposlitev in Min.za kmetij.(Parnas)
Prihodki-ostale storitve (tudi projekt Bio)
Prih.od donacij, namenjeni pokr.stroškov
Prih.od obresti
Drugi prihodki
Ministrstvo za kulturo-proračunska postavka
GALERIJA in likovna šola skupaj
Prej.sred.iz drž. prorač.-Min.za kulturo za projekte
Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti
Občina Ribnica-zahtevki za str.dela
Kotizacija-likovna šola
Prihodki-izleti-likovna šola
Leader-Min.za kmetij.-strukturni skladi EU
Ministrstvo za kulturo-proračunska postavka
Oprostitev prispevkov za PIZ
MUZEJ - skupaj
4.466
0
1.075
1.050
8
918
17.320
133.320
5.000
56.430
23.698
15.146
10.270
10.581
11.400
795
96.825
5.260
8.100
329
670
84
1.740
13.925
177.797
7.920
70.061
25.764
20.147
7.069
36.441
10.395
0
118.394
-794
-8.100
746
380
-76
-822
3.395
-45.272
-2.920
-13.631
-2.066
-5.001
3.201
-25.860
1.005
795
-21.569
76001
760010
760090
760092
760131
760391
Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti
Občina Ribnica-zahtevki za str.dela
Leader-Min.za kmetij.-strukturni skladi EU
Prih.-Urad za izseljence po svetu
Vstopnina-muzej
Drugi prihodki (priznanje)
31.355
42.572
11.899
0
4.699
0
39.802
42.792
13.753
0
5.297
750
-8.447
-220
-1.854
0
-598
-750
76000
Ministrstvo za kulturo-proračunska postavka
6.300
16.000
-9.700
760010
7611
7639
TRGOVINA- skupaj
Občina Ribnica-zahtevki za str.dela
Prihodki od prodaje blaga-dom.trg.
Drugi prihodki
ROKODELSTVO - skupaj
45.730
17.794
27.934
2
42.900
49.118
17.509
31.607
2
46.951
-3.388
285
-3.673
0
-4.051
760161
Vstopnina in rokodelske delavnice
Pletarska šola, Lončarska šola
Ostali tečaji
Prihodki-ostale storitve
Leader-Min.za kmetij.-strukturni skladi EU
TURIZEM- skupaj
Turizem-vodenje
10.255
10.037
2.048
0
20.560
604
604
9.107
10.390
2.557
140
24.757
1.114
1.114
1.148
-353
-509
-140
-4.197
-510
-510
76001
Hramba kulturne dediščine- skupaj
Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti
19.136
19.136
5.300
5.300
13.836
13.836
76001
76017
Grad – skupaj
Občina Ribnica-zahtevki za material, storitve, projekti
Najem
3.335
2.905
430
3.027
3.027
0
308
-122
430
527.058
584.531
-57.473
2014-EUR
SM 01
ZAVOD – skupaj
SM 02
76000
76001
760010
760121
76019
760090
76000
760095
SM 03
SM 04
SM 05
760151
760153,54
760155,56
76018
760090
SM 06
SM
1806
SM 51
SKUPAJ PRIHODKI
70
Povzetek celotnih prihodkov:
PRIHODKI
Delež
V EUR
v%
228.712
43,4%
Galerija
82.586
15,7%
Likovna šola
50.734
9,6%
115.961
22,0%
45.730
8,7%
Zavod+rokodelstvo+turizem
Muzej+ Hramba kulturne dediščine
Trgovina
Grad
SKUPAJ
3.335
0,6%
527.058
100,0%
Trgovina
Muzej+ Hramba kulturne dediščine
Likovna šola
Nizi1
Galerija
Zavod+rokodelstvo+turizem
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
Vred. v EUR
•
ODHODKI - 520.186 EUR
Pregled odhodkov po vrstah:
razlika
leto 2014
leto 2013
v EUR
1.
Nabavna vrednost prodanega blaga
15.864
18.280
2.
STROŠKI MATERIALA
58.122
46010
Str.pomož. materiala za izvajanje dejavnosti
10.786
46020
Električna energija
7.940
46021
Ogrevanje
9.687
46022
Voda
46023
Goriva in maziva za prevozna sredstva
46031
Nadom.deli in mat.za vzdr.-oprema
46032
Nadom.deli in material-posl.objekt
46040
Drobni inventar
46041
Embalaža,mat.za trgovino
46050
Časopisi,strokovna literatura,knjige
46060
Pisarniški material
46090
Drugi str.materiala
71
Indeks
-2.416
87
49.832
8.290
117
12.575
-1.789
86
7.843
97
101
9.547
140
101
1.373
855
518
161
125
203
-78
62
60
9
51
667
296
0
296
0
17.091
3.425
13.666
499
504
1.716
-1.212
29
2.657
1.103
1.554
241
2.718
6.658
-3.940
41
4.885
5.898
-1.013
83
3.
STROŠKI STORITEV
46100
Mentorstvo,predav.org.razstav,demonstracije
286.164
274.934
11.230
104
32.473
14.068
18.405
46102
Ostali str.storitev-podizvajalci
231
5.495
2.409
3.086
228
46111
46112
Vzdrževanje in popravila-oprema
3.018
3.086
-68
98
Vzdrževanje in popravila-posl.objekt
7.181
8.319
-1.138
86
46114
Najem-vozila
46118
Najemnine za nepremičnine
46119
46120
46121
Zavarovalne premije za objekte in opremo
46130
Strokovno izobraževanje
46133
Računovodstvo, revizija,svetovanje,odvet. stor
705
860
-155
82
10.393
10.260
133
101
Najemnina-ostalo
995
1.468
-473
68
Plačilni promet in bančne storitve
494
506
-12
98
3.386
470
2.916
720
Računalniške stor.in rač.programi, licence
46135 Zdravniški pregledi
46134
907
2.281
-1.374
40
20.200
19.894
306
102
2.519
2.482
37
101
591
0
591
0
46136
Oblikovanje,zasnova prireditev,arhitektura
14.424
10.364
4.060
139
46139
Prevajanje,ostale intelektualne storitve
2.746
2.005
741
137
46140
Komunalne storitve,odvoz smeti
2.910
2.346
564
124
46141
Prevozni in transportni stroški
6.155
9.811
-3.656
63
46150
Potni stroški,dnevnice, nočnine
8.664
7.540
1.124
115
46160
Podjemne pogodbe z dajatvami
7.860
7.041
819
112
46161
Avtorski honorarji z dajatvami
51.920
61.201
-9.281
85
46162
Študentske napotnice
19.521
16.886
2.635
116
46163
Prostovoljci
3.404
2.900
504
117
46170
Reprezentanca in pogostitve ob dogodkih
7.703
7.556
147
102
46190
Varovanje stavb
653
641
12
102
46191
Čiščenje posl.prostorov
10.248
10.164
84
101
46192
Telefon,faks,internet,pošta
11.856
10.205
1.651
116
46193
Tiskanje,skeniranje,fotor.,kopiranje,graviranje
27.435
30.067
-2.632
91
46194
Spletna galerija,licence,spletno gostovanje
2.417
2.335
82
104
46196
Oglaševanje
4.976
5.820
-844
85
46197
Sejemski stroški
1.714
2.662
-948
64
46198
Članarine v domačih neprof.org.
46199
Str.ostalih storitev (tudi org.izletov)
4.
AMORTIZACIJA skupaj
46200
Amort.neopred.sred.v upravljanju
46201
46202
4629
Zmanjšanje amortizacije v breme 980
5.
46400
STROŠKI DELA skupaj
Plače zaposlenih in
uspešnost
46401
Nadurno delo
46410
Nadomestila plač zaposlenim
46450
Jubilejne in ostale nagrade
46420
46421
46430
Pokojninski sklad za javne uslužbence
46431
Dodatno pokoj.zavar.-prva pokoj. družba
4644
Regres
2.713
601
150
451
401
12.600
19.137
-6.537
66
3.484
3.484
0
100
339
339
0
100
Amort.zgradbe v upravljanju
43.547
43.547
0
100
Amort.opreme v upravljanju
20.913
20.850
63
100
-61.315
-61.252
-63
100
154.987
161.566
-6.579
96
96.334
99.375
-3.041
97
dodatki
ter
delovna
3.404
2.887
517
118
18.981
19.508
-527
97
289
750
-461
39
Prehrana med delom
5.029
5.445
-416
92
Prevoz na delo in z dela
5.426
5.375
51
101
711
1.510
-799
47
1.620
1.620
0
100
3.252
-539
83
72
19.114
19.605
-491
Odprava nesorazmerij z dajatvami
1.366
2.239
-873
61
6.
DRUGI STROŠKI
1.229
85
1.144
1.446
7.
FINANČNI ODHODKI-odprava nesorazmerij
154
277
-123
56
8.
DRUGI ODHODKI-odpisi terjatev
182
0
182
0
520.186
508.458
11.728
102
4646
Prispevki na plače
ODHODKI SKUPAJ (1 do 8)
Graf: Struktura odhodkov
v eur
1. Nabavna vrednost prodanega blaga
2. Stroški materiala
3. Stroški storitev
4. Amortizacija
Delež v %
15.864
3,0%
58.122
11,2%
286.164
55,0%
3.484
0,7%
154.987
29,8%
1.229
0,2%
7. Finančni odhodki
154
0,0%
8. Drugi odhodki
182
0,0%
520.186
100,0%
5. Stroški dela
6. Drugi stroški
SKUPAJ
97
1.Nabavna vrednost
prodanega blaga
2.Stroški materiala
3.Stroški storitev
4.Amortizacija
5.Stroški dela
6.Drugi stroški
7.Finančni odhodki
8.Drugi odhodki
SKUPAJ
Stroški dela so usklajeni z določili Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti in Zakonom o sistemu
plač v javnem sektorju. Dejansko število zaposlenih znaša sedem zaposlenih, zaradi refundirane bolniške
odsotnosti ene zaposlene pa povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur znaša šest zaposlenih.
Med stroški dela je zajet tudi drugi del odprave tretje četrtine nesorazmerij v višini 1.366 EUR, med finančnimi
odhodki pa obresti iz le-tega naslova v višini 152 EUR.
Amortizacija je obračunana po enakomerni metodi, tako da so stopnje amortiziranja enake celotno obdobje
uporabe sredstev. Amortizacija je obračunana v skladu z zakonskimi stopnjami, ki so določene s Pravilnikom o
načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in so že pojasnjene v
pojasnilih k bilanci stanja. Strošek amortizacije predstavlja 8 % celotne amortizacije zgradbe, kar znaša 3.484 EUR,
razlika do celotne obračunane amortizacije osnovnih sredstev v višini 61.315 EUR pa se pokriva v breme sredstev v
upravljanju. Delež amortizacije, ki predstavlja odhodek, je določen na osnovi deleža površine stavbe, ki jo
uporablja muzejska trgovina za svoje delovanje (8%).
73
•
Pregled odhodkov po posameznih dejavnostih:
ODHODKI po vrstah dejavnosti:
l.2014-EUR
ZAVOD - skupaj
Str.pomožnega materiala
169.902
l.2013-EUR
Absolutne
razlike
167.547
2.355
130
1.570
-1.440
15.172
13.422
1.750
187
1.477
746
2.428
2.518
3.322
6.271
10
1.561
801
4.538
3.215
1.153
7.058
177
-84
-55
-2.110
-697
2.169
-787
3.436
22.935
2.675
5.169
9.811
2.327
21.607
54.302
4.662
527
775
8.743
2
496
184
974
24.788
1.832
2.070
5.750
2.146
22.709
57.214
4.597
944
1.953
9.080
6
39
117
2.462
-1.853
843
3.099
4.061
181
-1.102
-2.912
65
-417
-1.178
-337
-4
457
67
156.320
164.245
-7.925
Str. pomožnega materiala
5.137
7.673
-2.536
Str. energije
Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred.
Odpisi drob. inv. in embalaže
Str.strokovne literature
Pisarniški material
Drugi str.materiala
3.337
19
1.715
271
16
883
4.166
0
1.054
103
702
868
-829
19
661
168
-686
15
Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti
Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin
31.101
7.000
18.278
6.939
12.823
61
Str.intelektualnih storitev
Str.komunalnih in prevoznih storitev
Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….)
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
Str.reprezentance
Str.drugih storitev
Plače zaposlenih in nadomestila plač
Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz)
Dodatno pokoj.zavarovanje
Regres
Prispevki na plače
4.334
5.626
1.956
45.386
3.763
19.394
20.112
1.596
883
484
3.238
4.957
8.526
1.964
53.042
3.252
26.265
20.257
1.422
1.025
484
3.167
-623
-2.900
-8
-7.656
511
-6.871
-145
174
-142
0
71
Str.energije
Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred.
Odpisi drob.inv.in embalaže
Str.strokovne literature
Pisarniški material
Drugi str.materiala
Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti
Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin
Str.zavarovalnih premij ter pl.in bančnega
prometa
Str.intelektualnih storitev
Str.komunalnih in prevoznih storitev
Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….)
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
Str.reprezentance
Str.drugih storitev
Plače zaposlenih in nadomestila plač
Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz)
Dodatno pokoj.zavarovanje
Regres, nagrade
Prispevki na plače
Takse in pristojbine
Nagrade dijakom, študentom, drugi odhodki
Obresti in popravki terjatev
GALERIJA in likovna šola skupaj
74
Drugi odhodki
Obresti
MUZEJ - skupaj
Str.pomožnega materiala
Str.energije
Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred.
Odpisi drob.inv.in embalaže
Str.strokovne literature
Pisarniški material
0
69
30
71
-30
-2
85.360
92.221
-6.861
485
0
0
5.372
1.640
980
132
0
811
199
-495
-132
0
4.561
1.441
253
1.284
-1.031
Drugi str.materiala
Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti
Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin
Str.zavarovalnih premij ter pl.in bančnega
prometa
469
2.275
92
982
2.876
1.819
-513
-601
-1.727
49
0
49
Str.intelektualnih storitev
8.511
6.573
1.938
527
688
-161
Str.komunalnih in prevoznih storitev
Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….)
1.026
2.225
-1.199
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
Str.reprezentance
Str.drugih storitev
Plače zaposlenih in nadomestila plač
10.327
1.282
10.376
32.463
9.519
1.807
18.323
33.633
808
-525
-7.947
-1.170
Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz)
Dodatno pokoj.zavarovanje
Regres
Drugi prejemki zaposlenim
Prispevki na plače
Prostovoljno pripravništvo
Obresti
2.801
412
969
0
5.226
723
82
3.349
570
831
250
5.281
0
89
-548
-158
138
-250
-55
723
-7
42.563
44.815
21
730
20
39
2.005
513
859
238
0
1.716
48
172
0
862
1.264
29
21
-986
-28
-133
2.005
-349
-405
209
Str.drugih storitev
Amortizacija
Plače zaposlenih in nadomestila plač
Povračila zaposlenim(prehrana,prevoz)
Dodatno pokoj.zavarovanje
Regres,jubilejna
Prispevki na plače
Nabavna vred.prodanega blaga
996
3.484
13.020
1.397
508
772
2.096
15.865
1.451
3.484
12.905
1.451
591
484
2.078
18.280
-455
0
115
-54
-83
288
18
-2.415
ROKODELSTVO - skupaj
Str.pomožnega materiala
Drobni inventar,mat.za vzdrževanje
Drugi str.materiala
Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti
Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin
46.540
4.972
1.432
58
9.091
336
29.395
2.335
86
215
3.513
293
17.145
2.637
1.346
-157
5.578
43
TRGOVINA- skupaj
Pomožni material
Odpisi drob.inv.in embalaže
Pisarniški material
Drugi str.materiala
Str.intelektualnih storitev+stor.v pov.z opravlj.dej
Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….)
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
Str.reprezentance
75
-2.252
Str.intelektualnih storitev
Str.komunalnih in prevoznih storitev
4.803
0
610
1.075
4.193
-1.075
Povračila str. v zvezi z delom(kilom,dnevnice….)
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
0
15.571
419
17.886
-419
-2.315
Str.reprezentance
Str.drugih storitev
93
10.184
322
2.641
-229
7.543
TURIZEM- skupaj
672
1.131
-459
Str.pomožnega materiala
Str.stor.v zvezi z opravlj.dejavnosti
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
Str.drugih storitev
258
24
36
354
17
138
568
408
241
-114
-532
-54
15.937
5.457
10.480
398
6.888
7.208
650
78
657
0
4.800
0
0
-259
6.888
2.408
650
78
715
0
715
2.892
3.647
-1.196
Str.energije
218
70
148
Str.nadom.delov in mat.za vzdrževanje osn.sred.
131
0
700
1366
310
159
8
445
3.085
255
-1.719
37
10
122
-2
520.186
508.458
11.728
Hramba kulturne dediščine- skupaj
Str.energije
Odpisi drob.inv.in embalaže
Str.tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin
Str.intelektualnih storitev
Str.komunalnih in prevoznih storitev
Str.fizičnih oseb, ki ne opravlj.dejavnosti
Grad - skupaj
Drugi str.materiala
Str. tekočega, inv.vzdrževanja ter najemnin
Str.zavarovalnih premij
Str.komunalnih in prevoznih storitev
Takse in pristojbine
SKUPAJ ODHODKI
Porast odhodkov v letu 2014 znaša v primerjavi z preteklim letom 11.287 tisoč EUR, predvsem zaradi dodatnega
vlaganja v ureditev depoja predmetov kulturne dediščine, tako da na tej postavki beležimo porast za 10.480 EUR,
pri čemer je ustanovitelj Občina Ribnica prispeval dodatna proračunska sredstva v višini 12.500 EUR.
Rekapitulacija
stroškov
po
vrstah
dejavnosti:
Zavod, turizem, rokodelstvo
Galerija in likovna šola
Muzej in hramba kulturne dediščine
Muzejska trgovina
Grad
SKUPAJ
Material
29.380
11.378
15.505
810
1.049
58.122
Storitve
118.042
118.560
43.116
4.611
1.835
286.164
76
Str. dela
69.010
26.313
41.871
17.793
154.987
Amort.
Blago
3.484
15.864
3.484
15.864
Ostali
str.
683
69
805
0
8
1.565
SKUPAJ
EUR
217.115
156.320
101.297
42.562
2.892
520.186
•
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
Zavod RC je ustvaril v letu 2014 presežek prihodkov nad odhodki v višini 6.872 EUR, kar je za 69.201 EUR manj
kot preteklo leto.
Poslovni rezultat po vrstah dejavnosti za
l.2014:
PRIHODKI
ODHODKI
Skupaj
Skupaj
Poslovni
rezultatEUR
Zavod+rokodelstvo+turizem
228.712
217.114
11.598
Galerija in Likovna šola
133.320
156.320
-23.000
Muzej in Hramba kulturne dediščine
115.961
101.297
14.664
45.730
42.563
3.167
Trgovina
Grad
SKUPAJ
3.335
2.892
443
527.058
520.186
6.872
Presežek odhodkov nad prihodki beležimo le pri galerijski dejavnosti z vključeno likovno šolo, pri čemer glavnino
presežka odhodkov ustvari likovna šola v višini 19.458 EUR (prihodki za likovno šolo znašajo 50.734 EUR, odhodki
pa 70.192 EUR), preostanek v višini 3.542 EUR pa odpade na galerijsko dejavnost.
Na omenjeni presežek odhodkov pri likovni šoli ima pomemben vpliv tudi naknadno izplačilo soudeležbe KUD Paleta iz naslova zahtevka 2013 v letu 2014 v višini 4.419 EUR.
Toda ustvarjeni presežek odhodkov v višini 23 tisoč EUR se v celoti pokrije s presežkom prihodkov, ki je bil pri
obravnavani dejavnosti ustvarjen v obdobju 2011-2013.
Ker je RC za področje galerijske in muzejske dejavnosti pridobil v letu 2013 pooblastilo za izvajanje državne javne
službe muzeja, mora vsako leto posredovati Ministrstvu za kulturo finančni načrt za prihodnje leto, zato v
nadaljevanju prilagamo finančno poročilo za leto 2014, ki polega realiziranih postavk vključuje tudi postavke iz
finančnega načrta.
Realizirani in planirani prihodki in odhodki iz tržne dejavnosti so približno na enakem nivoju, medtem ko pri
prihodkih iz naslova izvajanje javne službe beležimo za 18 tisoč EUR višje realizirane prihodke v primerjavi s
planiranimi na račun dodatnega financiranja iz občinskega proračuna za področje hrambe kulturne dediščine, na
strani odhodkov pa tudi za 20 tisoč EUR višji znesek od planiranih, v glavnini tudi na račun odhodkov s področja
hrambe kulturne dediščine.
Primerjava realiziranih in planiranih rezultatov poslovanja izkazuje pri javni službi tako višji presežek odhodkov nad
prihodki za 2 tisoč EUR, kar je zanemarljiva razlika.
Ž
77
FINANČNO POROČILO ZA LETO 2014-posredovano Min.za kulturo
za področje muzejske in galerijske
dejavnosti
Postavke :
A. PRIHODKI OD POSLOVANJA (1.+ 2.)
PRIHODKI
STORITEV
OD
PRODAJE
PROIZVODOV
V EUR
Prihodki in odhodki
za izvajanje javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje blaga in
storitev na trgu
Realizacija 2014
Realizacija
2014
Prihodki in odhodki
za izvajanje javne
službe
Prihodki in
odhodki od
prodaje blaga in
storitev na trgu
Fin. načrt 2014
Fin. načrt 2014
330.942
27.934
313.079
28.600
330.942
27.934
313.079
28.600
278.347
0
262.880
0
40.020
0
40.020
0
IN
I. PRIHODKI IZ SREDSTEV JAVNIH FINANC
a. Prihodki iz državnega proračuna
1. MINISTRSTVO ZA KULTURO
1.2. Sredstva za splošne stroške delovanja
1.3. Sredstva za programske materialne stroške
1.4. Drugo (navedite)-večletni projekt
Skupaj 1.
b. Prihodki iz proračunov lokalnih skupnosti
b.1. Sredstva za plače zaposlenih (bruto plače in
dodatki, drugi osebni prejemki, prispevki
delodajalca, premije kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja)
b.2. Sredstva za splošne stroške delovanja
b.3. Sredstva za programske materialne stroške
b.4. Drugo (navedite): Likovna šola
17.320
17.320
17.700
17.700
5.000
5.000
40.020
0
40.020
0
238.327
0
222.860
0
105.795
104.880
41.666
40.980
76.129
61.000
14.737
16.000
II. DRUGI PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV
IN STORITEV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU
52.595
27.934
50.199
28.600
1. Prihodki od prodaje storitev:
30.115
0
38.300
0
- vstopnine
4.699
6.000
- sponzorstva
- pedagoška dejavnost
12.300
15.146
2. Prihodki od prodaje blaga
- prodaja iz muzejske trgovine
3. Prihodki iz proračuna Evropske unije
- navedite Leader
0
20.000
27.934
0
27.934
22.480
0
22.480
B. FINANČNI PRIHODKI
C. DRUGI PRIHODKI
Č. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
78
28.600
28.600
11.899
0
11.899
0
0
795
2
0
0
D. CELOTNI PRIHODKI
331.737
27.936
313.079
28.600
E. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
NABAVNA VRED. PRODANEGA MATERIALA IN
BLAGA
231.490
21.285
214.580
22.000
15.865
16.000
STROŠKI MATERIALA
40.046
810
32.200
2.000
splošni stroški delovanja
16.897
810
20.300
2.000
programski stroški
19.374
7.900
3.775
4.000
projekti, ki niso financirani iz proračuna MK
STROŠKI STORITEV
191.445
4.610
182.380
4.000
splošni stroški delovanja
42.089
4.610
38.000
4.000
programski stroški
85.298
95.380
projekti, ki niso financirani iz proračuna MK
64.057
49.000
F. STROŠKI DELA
107.708
0
104.880
0
2. ZAPOSLENI, KI SO FINANCIRANI IZ DRUGIH
VIROV (druga ministrstva, lastni prihodki, javna
dela)
navedite vir: občina Ribnica
a. Plače zaposlenih
68.833
70.000
b.Nadomestila plač zaposlenih
13.644
10.000
c. Povračila zaposlenim
7.858
8.000
d. Regres za letni dopust
e. Drugi prejemki zaposlenih (jubilejne nagrade,
odpravnine, solidarnostne pomoči)
2.004
1.500
288
0
Skupaj bruto plače (a+b)
Skupaj povračila in drugi osebni prejemki
(c+d+e)
Skupaj prispevki in druge dajatve od plač
(vpišite)
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
(vpišite)
82.477
80.000
10.150
9.500
13.278
12.880
1.803
2.500
Skupaj 2.
107.708
G. AMORTIZACIJA
0
104.880
3.484
0
3.484
H. REZERVACIJE
J. DRUGI STROŠKI
724
K. FINANČNI ODHODKI
151
L. DRUGI ODHODKI
M. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
N. CELOTNI ODHODKI
340.073
24.769
319.460
25.484
O. PRESEŽEK PRIHODKOV
0
3.167
0
3.116
P. PRESEŽEK ODHODKOV
8.336
0
6.381
0
79
2.3. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO
DEJAVNOSTIH
Po 22. členu Zakona o zavodih RC opravlja na podlagi odloka Občine Ribnica ter na podlagi zakona določene
dejavnosti kot javno službo (muzejska, galerijska dejavnost, rokodelstvo).
Tržna dejavnost se nanaša na prodajo storitev na trgu ter prodajo blaga. K opravljanju tržne dejavnosti tako sodi
prodaja blaga iz muzejske trgovine, zaračunavanje uporabe prostorov,turistično vodenje,sponzoriranje.
Ob upoštevanju neposrednih stroškov, ki se nanašajo na tržno dejavnost, beležimo presežek prihodkov v višini 9.754
EUR. Ko pa ugotavljamo celotni poslovni rezultat tržne dejavnosti poleg neposrednih stroškov upoštevamo še
sorazmerni delež splošnih stroškov delovanja celotnega zavoda v višini 9.754 EUR, tako da so prihodki iz naslova
tržne dejavnosti izenačeni z odhodki.
TRŽNA DEJAVNOST:
1. Prihodki od prodaje na trgu
V EUR
Izvirni podatki
34.009
2. ODHODKI
-od tega nabavna vred .prodanega blaga
-od tega str materiala
-od tega stroški storitev
-od tega amortizacija
24.255
15.864
811
4.096
3.484
3. Poslovni rezultat
9.754
Odhodki
Splošni odh. skupaj
9.754
2.490
7.264
0
-9.754
34.009
15.864
3.301
11.360
3.484
0
2.4. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO
NAČELU DENARNEGA TOKA
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka je evidenčen izkaz, v katerega
se vpisujejo podatki o prilivih in odlivih, ki jih določeni uporabniki izkazujejo v poslovnih knjigah po drugem
odstavku 11. člena Odredbe o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov.
Določeni uporabniki moramo prihodke in odhodke izkazovati tudi po načelu denarnega toka – plačane
realizacije. Takšno izkazovanje naj bi zagotavljalo primerljive podatke, ki so potrebni za spremljanje gibanja
sredstev javnih financ na ravni države in občin. Pri evidenčnem izkazovanju podatkov se upoštevajo pravila,
ki veljajo za druge uporabnike, ne pa pravila iz slovenskih računovodskih standardov. Podatki izkazani v tem
izkazu niso primerljivi s podatki izkazanimi na kontih skupine 46-zaračunani odhodki določenih uporabnikov in
76-zaračunani prihodki določenih uporabnikov. Po načelu denarnega toka se prihodke pripozna, ko sta
izpolnjena dva pogoja:
-poslovni dogodek je nastal oz. storitev je bila opravljena in
-denar ali njegov ekvivalent je bil izplačan oziroma sprejet
V tem obrazcu ločeno izkazujemo sredstva pridobljena iz državnega in občinskega proračuna za tekočo porabo in
investicije po načelu denarnega toka, od lastnih pridobljenih sredstev, ustvarjenih z javno službo ter z opravljanjem
tržne dejavnosti.
Zavod RC izkazuje za leto 2014 presežek prilivov nad odlivi v višini 10.344 EUR, kar je za 7.072 EUR več kot v
preteklem letu, kljub dejstvu da bil v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 ustvarjen kar za 69.201 EUR manjši
presežek prihodkov nad odhodki.
(Visoko odstopanje med presežkom prihodkov nad odhodki za leto 2013 med poslovnim izidom in izidom po načelu denarnega
toka lahko pojasnimo z naslednjimi dejstvi:
- terjatev iz naslova zahtevka Leader v višini 36 tisoč EUR, podana že konec julija 2013, še ni bila unovčena do konca leta 2013,
medtem ko so vsi odhodki iz le-tega naslova že poravnani.
- RC je kar 46 tisoč denarnih sredstev porabil za investiranje, kar pa v poslovni bilanci ni izkazano kot odhodek).
Za leto 2014 pa beležimo nepomembno razliko med presežkom prihodkov po obračunanih zneskih - 6.872 EUR in
80
presežkom prihodkov po načelu denarnega toka -10.344 EUR, na osnovi česar lahko podamo ugotovitev, da je bil
finančni položaj zavoda v letu 2014 uravnotežen. K temu je zlasti prispevalo unovčenje terjatve iz naslova zahtevka
Leader iz leta 2013 v višini 36 tisoč EUR, medtem ko bodo v letu 2014 vnaprej vračunani prihodki v višini 15 tisoč
EUR unovčeni v letu 2015, dodatno pa je zavod realiziral finančni oddliv za financiranje nakupa opreme v višini 8,5
tisoč EUR iz lastnih sredstev.
Struktura prihodkov po načelu denarnega toka:
EUR-2014
delež v %
456.832
84,7%
40.020
7,4%
347.912
64,5%
68.900
12,8%
1. Prihodki iz sredstev javnih financ skupaj
1.1. Prih. iz državnega proračuna
1.2. Prih. iz občinskih proračunov
1.3. Prih. iz drž. proračuna iz sredstev strukt.skladov EU
(Leader)
2. Lastni prihodki za izvajanje javne službe
3. Tržna dejavnost
SKUPAJ
49.184
33.076
539.092
9,1%
6,1%
100,0%
EUR-2013
delež v %
456.336
82,9%
48.240
8,8%
361.486
65,7%
46.610
8,5%
53.451
40.635
550.422
9,7%
7,4%
100,0%
Kot je razvidno iz zgornje tabele so prihodki iz javnih financ v letu 2014 vrednostno izenačeni v primerjavi z letom
2013, toda v strukturi prihodkov se je njihov delež povečal za 1,8 odstotne točke zaradi vrednostnega padca
lastnih prihodkov za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti v skupnem znesku 12 tisoč EUR.
Prilivi s strani ustanovitelja Občine Ribnica za leto 2014 znašajo 347.912 EUR, od tega po pogodbi za redno
financiranje 341.912 EUR, za projekte (Vesele počitnice, Ribnica čista in urejena, sejem v Italiji) pa dodatnih 6.000
EUR, kar je za 13.574 EUR oz.za 4% manj kot preteklo leto. Za leto 2014 so neizkoriščena proračunska sredstva v
primerjavi s pogodbenim zneskom znašala le 1.068 EUR. (material, storitve=82 EUR, stroški dela=986 EUR).
PRILIVI
Občina
Ribnica
v EUR
JAN
FEB
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPT
OKTOBER
NOV.
DECEMBER
SKUPAJ
Material,
storitve Investicija
9.806
14.548
15.864
11.421
17.825
15.859
19.212
11.295
10.690
14.163
8.376
43.059
192.118
0
Stroški dela
11.956
11.672
11.596
11.620
11.643
14.047
11.847
12.371
12.437
13.505
11.622
15.478
SKUPAJ
21.762
26.220
27.459
23.041
29.468
29.906
31.059
23.666
23.127
27.668
19.998
58.537
0
341.912
149.794
+
ostali
projekti
SKUPAJ
6.000
347.912
Razčlenitev prilivov iz občinskega proračuna po vrstah dejavnosti za leto 2014 v EUR:
material,
stroški
storitve
dela projekti
SKUPAJ
Zavod
83.000
64.780
Galerija
41.000
24.000
65.000
Likovna šola
16.000
0
16.000
Muzej
31.000
43.234
74.234
Hramba predmetov kulturne dediščine
18.200
0
18.200
81
6.000
153.780
Trgovina
Grad
SKUPAJ
2.918
17.780
0
192.118
149.794
17.780
2.918
6.000
347.912
Primerjava v višini prilivov iz občinskega proračuna med letoma 2014 in 2013 v EUR:
material,
stroški
storitve
dela
projekti SKUPAJ
Zavod
Galerija
Likovna šola
Muzej
Hramba
predmetov
dediščine
Trgovina
Grad
SKUPAJ
-5.443
-5.700
-7.000
-8.300
2.280
-1.747
0
-460
0
0
0
0
-3.163
-7.447
-7.000
-8.760
12.500
0
-82
-14.025
0
378
0
451
0
0
0
0
12.500
378
-82
-13.574
kulturne
ZAKLJUČEK
Poslovno in računovodsko poročilo o delu Rokodelskega centra Ribnica je sprejel svet zavoda na svoji redni seji
dne 23.2.2015.
Poročilo je bilo pripravljeno dne 17.2.2015 v Ribnici.
Računovodski del poročila je pripravila:
Trdan Mirjam; Računovodski servis DAFIN d.o.o.
82