Letnik XXIII/3 - Ministrstvo za obrambo

ŠTEVILKA
3 MAREC 2015
Domoljubje kot temeljna
skupna vrednota
Vzpostavljena
zmogljivost za pomoč
v naravnih nesrečah
Intervju
Klemen Medja
SV zaposluje
Srečanje s predstavniki
gasilskih enot
UVODNIK
VSEBINA
4
aktualno
SV letos načrtuje zaposlitev 338 pripadnikov
6
izpostavljamo
Nadaljevanje političnega dialoga in
krepitev regionalnega sodelovanja
1. marec je dan civilne zaščite
SV vzpostavila zmogljivost za
pomoč v naravnih nesrečah
V Rim po novo znanje
12 intervju
Misije omogočile razvoj zmogljivosti SV
15 iz naših enot
Priprave na Adriatic Strike 15 že potekajo
Delovanje v urbanem okolju
V SV novi vojaški policisti
Od kdaj sabljamo?
Sabljanje – najstarejši olimpijski šport
V 157. LOGP usposobili nove častnike in
podčastnike za tehnično vzdrževanje
Pokljuka gostila otroke pripadnikov
SLOVENSKE VOJSKE
25 objave ministrstva za obrambo
29 zaščita in reševanje
Beli smrtni davek velike vojne (2. del)
Srečanje s predstavniki gasilskih
enot širšega pomena v ICZR
Uvodna načrtovalna konferenca
za vajo IPA CAMPEX 2015
36 obrazi
Ne bom zobozdravnica, temveč pilotka
Tragedije povežejo ljudi
40 spremljamo
Konkurenčnost slovenske industrije
glede na obrambne standarde
42 šport v vojski
Slovenski piratki
44 napisali ste
Spletna orodja GIS za prihodnost
46 preživetje
KOŠARE (2. DEL)
47 jezikovni in terminološki kotiček
Nepravilna raba predlogov in
predložnih zvez (2. del)
Vojaško zdravstvo
48 ste vedeli
Vojaški del življenja Janeza Vajkarda
Valvazorja obsega tri obdobja
48 odlikovanja v sv
Pravilnik o priznanjih – pregled dosedanjih objav
49 stenčas
PREBRALI SMO
NOVICI
SPODBUDNA MISEL
50razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA
POIŠČI PET RAZLIK
Z ramo ob rami
9
16
21
18
36
22
38
Ženske smo močne. Čeprav ponekod še vedno lahko zasledimo mnenje, da
se vloga ženske kaže predvsem v miselnosti, da za uspešnim moškim stoji
uspešna ženska, se vedno bolj dokazuje, da smo sposobne hoditi moškim z
ramo ob rami. V želji, da bi prevladalo mnenje, da uspešna ženska stoji sama
za seboj, postaja pojem ženstvenosti ogrožen.
Ženski pogum se kaže v tokratni številki v dveh pogovorih, in sicer z Zdenko
Močnik, ki se je Civilni zaščiti posvetila pred več kot 25 leti, in s pilotko
Romano Begović, ki je zaposlena v Letalski šoli SV. Znani sta po predanosti,
zvestobi, odločnosti in občutljivosti za stiske sočloveka. Zdenka izpostavlja
stisko ljudi, s katero se je srečala ob pomoči prebivalcem pri odpravljanju
posledic naravnih nesreč, iz Romaninih besed pa je čutiti veselje do njenega
poklica, ki omogoča pomoč pri reševanju v gorah, pri gašenju požarov in
reševanju življenj. S svojim delovanjem postavljata pod vprašaj konstrukt
pojma ženstvenosti in dokazujeta, da je mogoče odlično opravljati poklice,
ki se jih rado vodi v moški obliki. Sta uspešni, svoj poklic pa opravljata z
ljubeznijo.
Ob dnevu civilne zaščite je v soboto, 28. februarja, na Brdu pri Kranju
potekala osrednja slovesnost, na kateri so posameznikom in ustanovam
podelili priznanja Civilne zaščite in nagrado za življenjsko delo, ki jo je dobil
Joško Berlec za 40-letno strokovno in predano delo v gasilstvu. Na ta dan
je v Vojašnici Petra Petriča v Kranju potekala tudi predstavitev modularne
zmogljivosti SV za posredovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami s tehničnim zborom. Vanjo je s specialistično tehniko in opremo
vključenih 740 pripadnikov SV, ki sestavljajo zmogljivost za zaščito, reševanje
in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za delovanje pa so pripravljeni
najpozneje v roku 24 ur.
Dan, ki je bil namenjen ozaveščanju ljudi o vlogi in pomenu civilne zaščite, je
tudi dan, ki nas spomni na dosedanjo vključenost in prispevek pripadnikov
SV v pomoč tistim, ki so se soočili z naravnimi ujmami in drugimi nesrečami,
spomni pa nas še na pomen solidarnosti. Slovenska vojska bo tudi letos uresničevala kadrovski načrt z nadomestnimi zaposlitvami in tako nadomeščala
tiste pripadnike, ki so se upokojili ali jim je potekla pogodba o zaposlitvi.
Po podatkih za februar je v Slovenski vojski 8276 pripadnikov. Od tega jih
je v stalni sestavi 7138, v pogodbeni rezervi pa 1138. Pri tem je delež žensk
pomemben, saj jih je v stalni sestavi 1132, podatki od leta 2004 do novembra
2013 pa kažejo, da je bilo na 15-tedensko temeljno vojaškostrokovno usposabljanje v okviru prostovoljnega služenja vojaškega roka napotenih 2374
vojakov prostovoljcev, od tega 281 žensk.
Pravijo, da fantje ne jočejo in da dekleta skuhamo najboljšo kavo, toda nič
od tega ne drži. Pripadnice nežnejšega spola stopajo na področja, ki so si jih
lastili moški. Sodelovanje je pogoj, da družba začne gledati zunaj ozkogledih
pojmovanj delovanja v skupnosti. Tako bi se izognili težnji, da znova
vzpostavimo jasne ločnice med moškostjo in ženstvenostjo. Raje se osredotočimo na to, da je vsak posameznik pomemben.
Enakopravnost nam nalaga skrb za družbeni napredek. Imeli bomo tisto, kar
si bomo izborili.
29
2
SV
42
Hana Souček Morača
SV
3
AKTUALNO
SV letos načrtuje
zaposlitev
338 pripadnikov
Vlada je v kadrovskem načrtu določila zgornjo mejo števila zaposlenih v SV, in
sicer 7254 ob koncu leta 2015. V preteklih letih se je SV sicer v večjem številu
dopolnjevala z novimi kandidati in kandidatkami. V zadnjih letih se je povečevanje zaradi varčevalnih ukrepov in organizacijskih sprememb v SV ustavilo, z
novimi zaposlitvami pa se nadomeščajo le odhodi. Na Ministrstvu za obrambo
za pridobivanje novih pripadnikov za potrebe Slovenske vojske izvajajo veliko
promocijskih dejavnosti, pri katerih poleg Sektorja za vojaške zadeve (SVZ) sodelujejo tudi uprave za obrambo in SV. Z njihovo pomočjo morajo letos pridobiti 338 kandidatov za zaposlitev v SV.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografija: Bruno Toič
V SV le nadomestne zaposlitve
Na podlagi kadrovskega načrta organov
državne uprave kadrovski načrt SV za leto
2015 predvideva zaposlitev 308 vojakov, 25
kandidatov za častnike, dveh višjih vojaških
uslužbencev in treh civilnih oseb, s čimer
bo zagotovljeno ohranjanje obsega stalne sestave pripadnikov SV s 7254 zaposlenimi. Prostovoljno služenje vojaškega roka
je eden izmed najpomembnejših načinov
predhodnega preizkusa vojaškega življenja oziroma poznejše odločitve za opravljanje poklicne vojaške službe, zato kadrovski
načrt za leto 2015 predvideva tudi napotitev do 100 vojakov in vojakinj prostovoljcev na prostovoljno služenje vojaškega roka
v dveh terminih, in sicer marca ter septembra. Prav tako se letos predvideva zaposlitev do pet štipendistov SV. Načelnik SVZ
polkovnik Borut Flajšman je pojasnil, da bo
v okviru popolne uresničitve kadrovskega
načrta Slovenska vojska tudi letos nadaljevala z dopolnjevanjem stalne sestave SV z
nadomestnimi zaposlitvami vojakov in vojakinj ter tako izboljševala strukturo razmerij v korist vojakov, zato imajo kandidati
in kandidatke, ki menijo, da lahko kakovostno opravljajo vojaški poklic in ki se s svojimi vrednotami poistovetijo z vrednotami
SV, možnost, da se pridružijo stabilnemu
delodajalcu, kar SV gotovo je, predvsem zaradi velikega ugleda in zaupanja slovenske
javnosti, ki ju še vedno uživa med Slovenci.
SV vabi mlade od 18 do 25 let
Ciljna populacija, ki jo SV skladno z zakonom zaposluje, so mladi od 18 do 25 let s
končano IV. in V. stopnjo šolske izobrazbe. Kandidati z visoko strokovno izobrazbo, če so kandidati za šolanje na Šoli za častnike SV, so lahko stari do 30 let. Ob tem
morajo kandidati izpolnjevati nekatera merila in pogoje. Kandidati morajo biti državljani RS in ne smejo imeti dvojnega državljanstva. Morajo biti telesno in psihološko
primerni za poklicno opravljanje vojaške
4
SV
službe, ne smejo biti člani političnih strank
in pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja. Od kandidatov se pričakuje, da
so uspešno opravili preverjanje gibalnih in
motoričnih sposobnosti in da nimajo negativne ocene varnostnega tveganja ob varnostnem preverjanju.
Večino aktivnosti na terenu opravijo uprave za obrambo v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novem mestu in Postojni, kjer
lahko kandidati vložijo prošnjo za zaposlitev. Podsekretar v SVZ Roman Kolar je
povedal, da morajo kandidati vlogi obvezno priložiti potrdilo o državljanstvu, soglasje za varnostno preverjanje, izjavo o
državljanstvu in nečlanstvu v političnih
strankah, potrdilo o izobrazbi ter krajši
življenjepis. Vojaške osebe na upravah za
obrambo z njimi nato opravijo razgovore,
na katerih jim podrobneje predstavijo poklic vojaka in odgovorijo na njihova morebitna vprašanja.
Kolar je razložil, da so uprave za obrambo po vsej Sloveniji lani dobile 455 vlog
za zaposlitev, do sredine marca letos pa
že skoraj 80. Največ vlog so lani dobili
na območju uprave za obrambo Maribor,
kar 112, v Ljubljani 99 in v Celju 82. Najmanj vlog je prispelo na naslova Uprave
za obrambo Kranj in Uprave za obrambo
Postojna, in sicer 45 oziroma 54. Letos so
prav tako največ vlog dobili na mariborsko
in ljubljansko upravo za obrambo. Kolar je
še pojasnil, da je bilo lani največ vlog, in
sicer 195, zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev, v 103 primerih pa so
kandidati od vloge odstopili zaradi druge
zaposlitve.
Po razgovoru, pridobitvi vseh potrdil in
uspešno opravljenem varnostnem preverjanju kandidata napotijo na preverjanje gibalnih sposobnost, kar poteka vsak teden
na različnih lokacijah po Sloveniji. Nato
kandidati opravijo preventivni zdravniški
pregled v vojaški zdravstveni enoti, v kateri jih pregledata zdravnik medicine dela
in športa ter psiholog. Kandidate napotijo
tudi k specialistu kardiologu, pulmologu in
zobozdravniku, da preveri stanje zobovja.
Kolar je pojasnil, da če so uspešni, kandidatom izdajo spričevalo z oznako sposoben
oziroma sposoben z omejitvami. Trenutno
kadra za potrebe SV izvajajo številne promocijske dejavnosti, ki so ciljno usmerjene glede oblik, vsebin in populacije, ki so ji
namenjene. Kot je razložil odgovorni urednik spletnih strani www.postanivojak.
si Slavko Delalut iz SVZ, promocijo izvajajo v sodelovanju s SV, pomembno vlogo
pri tem pa imajo tudi uprave za obrambo,
predvsem pri promocijskih dejavnostih v
lokalnem okolju. Glede na ciljno populacijo, ki je najbolj zanimiva, to pa so mladi od
18. do 25. leta, se predstavijo na različnih
prireditvah, na katerih se ciljna populacija zbere v največjem številu. Najpomembnejši so seznanitve vojaških obveznikov s
pravicami in dolžnostmi, športne prireditve, sejmi, občinski in krajevni prazniki, obiski vzgojno-izobraževalnih ustanov,
dnevi odprtih vrat, karierni sejmi in druge
prireditve.
Delalut je povedal, da so ena izmed pomembnejših oblik komuniciranja z mladiPridobivanje kadra podprli
mi in možnost za predstavitev vsakoletne
s 100 promocijskimi dogodki
seznanitve s pravicami in dolžnostmi vojaDa bi Ministrstvo za obrambo pridobilo ških obveznikov, ki v tekočem letu dopolnidovolj kandidatov, v SVZ za pridobivanje jo 18 let. Na letošnje seznanitve bodo povabili 9420 fantov, ki bodo letos dopolnili 18
let. Prav tako bodo v sodelovanju z upravami za obrambo po vsej Sloveniji sodelovali na več kot 100 dogodkih, na katerih bodo
promovirali vojaški poklic in zaposlovanje v SV. Delalut je še dodal, da bodo med
najbolj odmevnimi promocijskimi dogodki marca smučarski skoki v Planici, rekrutacija, kot je bila nekoč, 8. maja v Beltincih
in Vista v Vipavi, prav tako tudi argonavtski dnevi na Vrhniki, avgusta največja sejemska prireditev Agra v Gornji Radgoni,
septembra pa šuštarska nedelja v Tržiču in
Mednarodni obrtni sejem v Celju. Med bolj
obiskanimi bodo tudi promocijske dejavnosti v večjih nakupovalnih središčih po
vsej Sloveniji. Na teh prireditvah predstavijo osnovne informacije o SV, možnostih sodelovanja in vse drugo, kar mlade zanima
o SV, dajo pa jim tudi promocijsko gradivo v obliki informativnih brošur, plakatov
in zgibank. Obiskovalcem podarjajo promocijska pisala in bombone, na nekaterih
dogodkih pa je na voljo tudi neformacijska
vojaška oprema.
Analiza dela kaže, da prav spletne strani www.postanivojak.si najbolje obveščajo ciljno populacijo o možnostih in oblikah
sodelovanja s SV, o oborožitvi in opremi SV
ter aktivnostih, ki jih SV izvaja na terenu
in v vojašnicah. Velika večina dobi prve informacije in osnovne podatke o možnostih
sodelovanja s SV prav na spletu. Delalut je
povedal, da je bilo v šestih letih delovanja
skoraj 700.000 obiskov in več kot 380.000
obiskovalcev. Družbena omrežja so realnost spletnega komuniciranja, zato so dejavnosti razširili tudi na facebook, na katerem imajo 3700 sledilcev, in youtube, na
katerem so objavili že več kot 200 filmov,
ki si jih je ogledalo več kot 280.000 obiskovalcev. Z javnostjo komunicirajo tudi
na portalu E-uprava, spletnem naslovu in
brezplačni telefonski številki 080 13 22.
Navzočnost v elektronskih medijih dopolnjujejo z oglaševanjem vojaškega poklica
prek največjega slovenskega spletnega iskalnika najdi.si.
se lahko zaposlijo le, če imajo zapisano
kontrola pred mednarodnimi operacijami
in misijami ali imajo omejitve zaradi očal.
Če je kandidat začasno nesposoben, po določenem času lahko ponovno vloži vlogo za
zaposlitev v SV, pri tem pa lahko predloži
zdravniške oziroma specialistične dokumente, ki se neposredno nanašajo na njegovo začasno nezmožnost opravljanja vojaške službe. Za nesposobne kandidate se
postopki ustavijo. Na podlagi sklepa o izbiri, ki ga izda kadrovska služba GŠSV, se
izvede zaposlitev na datume, ki so predvideni za zaposlitev. Kolar je dopolnil, da
so letos predvideni štirje termini, in sicer
2. marec, 11. maj, 7. september ter 23. november. Poleg tega je še dodal, da celoten
postopek od vloge do zaposlitve traja približno tri mesece, kar je odvisno od opravljenih zdravniških pregledov in terminov
zaposlitve.
SV
5
izpostavljamo
Kot je ob nedavnem uradnem obisku ministrice za
obrambo Italijanske republike dejal minister za obrambo Janko Veber, nas sodelovanje na operativni ravni v
obliki vaj, usposabljanj in izmenjave izkušenj še tesneje povezuje, krepi sposobnost povezovanja in skupnega delovanja ter nam daje samozavest pri delovanju v
večnacionalnih pobudah v okviru Evropske unije in Nata, na regionalni ravni ter v mednarodnih operacijah in
na misijah.
Neformalno zasedanje
ministrov za obrambo EU
V Rigi se je 19. februarja končalo neformalno zasedanje ministrov za obrambo EU, ki se ga je udeležil tudi minister za obrambo Janko Veber. V središču razprave so bile priprave na junijski
Evropski svet (ES15), ki bo obravnaval varnost in obrambo. Ministri so si izmenjali mnenja o aktualnih varnostnih razmerah in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP)
ter na nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU. Glede na to so
pozornost namenili tudi aktualnim operacijam in misijam SVOP.
Razprava v okviru zasedanja o pripravah na junijski Evropski
svet je bila namenjena izmenjavi stališč o bistvenih vprašanjih,
ki naj bi jih obravnaval, ter kakšne usmeritve se pričakujejo od
voditeljev držav in vlad, ki se bodo udeležili junijskega dogodka. Glede na to so bili ministrom predstavljeni konkretni dosežki na področjih, ki so bili v kontekstu razvoja skupne varnostne
in obrambne politike (SVOP) opredeljeni kot strateško pomembni na zasedanju Evropskega sveta decembra 2013. Ta področja
so izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP, krepitev razvoja zmogljivosti ter krepitev evropske obrambne industrije (EDA).
Minister Janko Veber na obisku v
logistični brigadi Slovenske vojske
Minister za obrambo je bil 13. februarja na obisku v logistični
brigadi Slovenske vojske. Najprej je obiskal Vojašnico Petra Petriča v Kranju, kjer sta ga pričakala načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik logistične brigade polkovnik Milan Žurman, ki je ministru skupaj s
poveljniki 157. logističnega polka, 670. logističnega polka in vojaške zdravstvene enote predstavil dosežke in aktualne naloge
brigade ter enot v njeni sestavi. V nadaljevanju se je minister Veber v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani seznanil s potekom
dela v zdravstveni ambulanti in si ogledal zmogljivosti, ki jih ob
naravnih nesrečah in drugih povečanih potrebah dajemo na voljo tudi civilnim zdravstvenim ustanovam. V Vojašnici Edvarda PePredstavitveni obisk veleposlanika
perka so ministru Vebru predstavili še sistem vzdrževanja vozil
ZDA Brenta Roberta Hartleyja
Minister za obrambo Janko Veber je v torek, 3. marca, na pred- in fizikalno-kemijski laboratorij. V zadnjem delu obiska si je mistavitvenem obisku na Ministrstvu za obrambo sprejel velepo- nister Veber ogledal delavnico za vzdrževanje streliva in skladislanika Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Brenta šče v Borovnici.
Roberta Hartleyja. Pogovarjala sta se o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju ter o priložnostih za
njegovo nadaljnjo krepitev in razvoj. Minister Veber je veleposlaniku Hartleyju predal čestitko ob imenovanju novega ameriškega sekretarja za obrambo, tako pa je hkrati obnovil vabilo
za njegov uradni obisk v Sloveniji.
Fotografija: Jerica Pavšič
Fotografija: Bruno Toič
Pripravila: Hana Souček Morača
Posvet z župani severnoprimorske regije
Minister za obrambo Janko Veber se je 23. februarja na Izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Nova Gorica udeležil posveta o delovanju sistema zaščite, reševanja in
pomoči. Gre za srečanje z župani severnoprimorske regije, kot
tretjega od načrtovanih trinajstih po Sloveniji pa ga je spodbudil
poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Na srečanju je minister Veber predstavil prizadevanja vodstva ministrstva za učinkovitejše ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Kot je dejal minister za obrambo Janko Veber, je regija izpostavljena različnim nevarnostim, zato je srečanje s poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in poveljnikom Civilne zaščite severnoprimorske regije mag. Samom Kosmačem označil kot
pomembno priložnost za izmenjavo izkušenj. »Še posebej zdaj,«
je poudaril minister Veber, »ko na ministrstvu pripravljamo nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med
letoma 2016 in 2022, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj sistema.«
Poveljnik CZ RS Srečko Šestan je župane podrobneje seznanil
s sistemom zaščite in reševanja, silami, ki jih imamo na državni
ravni na voljo ob različnih vrstah nesreč, ter z načinom dela reševalcev ob nesrečah, od aktiviranja državnega načrta do zaprosil ter poročanja in pridobivanja podatkov o nesrečah. Ob koncu je župane opozoril na tista področja in naloge, pri katerih bi
bile občine lahko aktivnejše. Tako je na župane naslovil priporočila, da imenujejo poveljnika CZ občine, ki naj bi bil hkrati svetovalec za zaščito, reševanje in pomoč, imenujejo štab CZ občine, sestavljen iz članov občinske uprave, imajo samostojnega
svetovalca za zaščito, reševanje in pomoč oziroma ga imenujejo za več občin skupaj. Med priporočili republiškega poveljnika
so tudi, da občine vnaprej sklenejo pogodbe za dobavo materiala oziroma storitev, ki bi jih potrebovale ob nesrečah, da pozornost ob nesrečah namenijo delu z novinarji in sprejmejo intervencijske ukrepe.
centru zapolnila dve pomembni mesti, eno od teh pa je mesto namestnika direktorja centra.
V pogovoru sta ministra izpostavila pomen zagotavljanja sredstev za obrambo in s tem ustrezne varnosti državljanov. Govorila
sta o možnostih za sodelovanje na področju obrambne industrije in pri tem poudarila pomen skupnih nastopov za pridobivanje
sredstev znotraj projektov Evropske obrambne agencije ‒ EDA.
V okviru obiska je italijansko obrambno ministrico sprejel tudi
predsednik republike Borut Pahor.
Fotografija: http://eu2015.lv
Nadaljevanje
političnega
dialoga in
krepitev
regionalnega
sodelovanja
Minister Janko Veber gostil ministrico
za obrambo Italijanske republike
Na povabilo ministra za obrambo Janka Vebra je bila 6. marca
na uradnem obisku v Republiki Sloveniji ministrica za obrambo
Italijanske republike Roberta Pinotti. Minister Veber je v uvodu izrazil zadovoljstvo, da na prvem uradnem obisku v svojem mandatu gosti ministrico za obrambo sosednje prijateljske države
Italije, s katero že več let odlično sodelujemo na obrambnem in
vojaškem področju, saj je Italija ena izmed glavnih partneric Slovenije tako v okviru Nata kot tudi Evropske unije. Minister je ob
tem še posebej izpostavil, da je dvostransko obrambno in vojaško sodelovanje kljub omejenim finančnim zmožnostim ostalo na
visoki ravni. Italija vodi regionalno povezovanje (Defence Cooperation Iniciative ‒ DECI) za razvoj večnacionalnih zmogljivosti, s katerimi skupno nastopamo pri opravljanju zavezniških
nalog in ciljev. Ena najboljših praks so že več kot 15 let delujoče večnacionalne sile kopenske vojske (MLF) Slovenije, Italije in
Madžarske. Na podlagi tega sodelovanja bomo leta 2017 skupaj pripravili bojno skupino Evropske unije. Tako minister Veber
kot tudi ministrica Pinotti sta se strinjala, da si državi z odličnim
partnerskim sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah prizadevata za zagotavljanje mednarodnega miru ter varnosti, razvoja in krepitve vladavine prava predvsem na Zahodnem
Balkanu, v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji. Ministrica Pinotti je izrazila željo, da s Slovenijo še naprej uspešno sodelujejo, in pri tem izpostavila, da državi sodelujeta v bojni skupini EU. Minister Veber se je kolegici zahvalil za podporo Italije
pri skupnem sodelovanju v številnih mednarodnih operacijah in
na misijah, na katerih je prav italijanska vojska eden izmed glavnih partnerjev Slovenske vojske, ministrica Pinotti pa je posebej
poudarila, da je Slovenija kot edina država do zdaj z ladjo sodelovala v operaciji Naše morje in tako pokazala razumevanje
za problematiko beguncev v Sredozemskem morju.
Minister Veber se je ob tej priložnosti ministrici Pinotti zahvalil
za vsestransko podporo Italije pri vzpostavljanju in razvoju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, ki se že
približuje polnemu operativnemu delovanju. Italija bo že letos v
Podpis sporazuma o sodelovanju pri
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
Na Brdu je bilo v petek, 20. februarja, srečanje predsednikov
vlad Republike Slovenije dr. Mira Cerarja in Republike Srbije
Aleksandra Vučića ter ministrov, v okviru katerega je poleg skupne seje vlad obeh držav potekalo tudi več dvostranskih srečanj, namenjenih nadaljnji krepitvi sodelovanja v posameznih
resorjih. Ministra za obrambo Janko Veber in Bratislav Gašić sta
v pogovoru pozornost namenila sodelovanju na obrambnem in
vojaškem področju ter vedno bolj intenzivnemu sodelovanju pri
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob tej priložnosti
sta ministra na Brdu podpisala tudi Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
6
SV
SV
7
1. marec je dan
civilne zaščite
V Sloveniji se 1. marca, dneva civilne zaščite, vsako leto spomnimo s podelitvijo priznanj in kipca Civilne zaščite. Komisija za priznanja in nagrade je letos potrdila 960
predlogov za priznanja, od katerih jih je bilo 69 podeljenih na osrednji državni slovesnosti 28. februarja na Brdu
pri Kranju, druga pa na 13 regijskih prireditvah prvi teden marca. Nagrado za življenjsko delo je poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan letos izročil Jošku Berlecu, ki
ima več kot 40 let operativnega gasilskega staža.
POVELJNIK CIVILNE ZAŠČITE RS SREČKO ŠESTAN IZROČA KIPEC CZ JOŠKU BERLECU.
Besedilo: Tanja Novak, URSZR
Fotografiji: Bruno Toič
Osrednje državne slovesnosti na Brdu pri Kranju sta se udeležila tako
predsednik države Borut Pahor kot tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Janko Veber, ki je
v svojem govoru med drugim spomnil na velik dosežek sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu, in sicer na
izredno hitro sanacijo ujme z žledom. Gasilcem, pripadnikom Civilne
zaščite in drugih reševalnih služb ter delavcem elektro podjetij je ob
mednarodni pomoči v mesecu dni uspelo ublažiti posledice žleda in
odpraviti izpad elektrike. To je dosežek, na katerega v obdobju ujme
ni upal nihče, še posebno ker so se v preteklosti v tujini s podobnimi
težavami spopadali po več mesecev.
Lansko leto je bilo za Slovenijo kar zadeva naravne nesreče res izjemno. Bilo je več kot 14.500 različnih dogodkov, ob katerih je bilo aktiviranih več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih
enot, služb in drugih sestav. Škoda je ocenjena na 657 milijonov evrov,
intervencijski stroški so bili 45,5 milijona evrov, iz solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18,3 milijona evrov.
Kljub obilici dela z odstranjevanjem posledic žleda v domovini so se
naši reševalci spomladi odzvali klicu na pomoč Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki so ju prizadele hude poplave. Reševalcem so se pridružili tudi humanitarne organizacije in mnogi posamezniki, ki so za
ljudi v stiski organizirali zbiranje pomoči v obliki najnujnejših življenjskih potrebščin, mogoče tudi iz občutka hvaležnosti za mednarodno
pomoč, ki smo je bili le nekaj mesecev pred tem deležni sami.
Zaradi naštetega je komisija za priznanja in nagrade Civilne zaščite letos potrdila kar 802 bronasta znaka, kar je štirikrat več kot leto
prej. Med prejemniki je tudi 29 tujih organizacij iz 11 držav, ki so ob
8
SV
februarskem žledu Sloveniji pomagale z električnimi agregati in reševalnimi ekipami. Leto pozneje so bili predstavniki teh organizacij ponovno vabljeni v Slovenijo, tokrat kot častni gostje osrednje državne
slovesnosti na Brdu, kjer so za nesebično pomoč dobili priznanja Civilne zaščite.
Poleg bronastih znakov je komisija za priznanja in nagrade Civilne
zaščite potrdila tudi 70 srebrnih in 68 zlatih znakov ter 19 plaket.
Dobili so jih posamezniki in organizacije za večletne zasluge ter dosežke pri krepitvi in razvoju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Nagrado za življenjsko delo, torej kipec Civilne zaščite, je letos dobil
Joško Berlec, ki je s svojim delom veliko prispeval h gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh. Za gasilstvo ga je
navdušil oče in tako se je Berlec že kot osemletni deček pridružil Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kamnik. Na bogati gasilski poti, ki
traja že več kot 40 let, je opravljal številne pomembne in odgovorne funkcije. Bil je poveljnik PGD Kamnik in GZ Kamnik ter tri mandate poveljnik regije Ljubljana 3. Na Gasilski zvezi Slovenije je bil kar
štiri mandate član poveljstva, dva mandata podpoveljnik in tri mandate član predsedstva. Kot večletni vodja komisije za gasilsko tehniko pri Gasilski zvezi Slovenije je veliko časa namenil tipizaciji gasilskih vozil in opreme. Pomembno delo je opravljal tudi kot mednarodni
strokovnjak za tekmovanja, saj je bil dolgoletni član mednarodne tekmovalne komisije pri CTIF in je kot sodnik sodeloval na več gasilskih
olimpijadah.
S sklepom vlade je bil leta 2002 imenovan v štab Civilne zaščite za
ljubljansko regijo, v njem pa je aktivno sodeloval do konca leta 2013.
Za vsestransko in vestno delo je bil že večkrat nagrajen v domovini in
velikokrat tudi zunaj njenih meja. Naj omenimo le najžlahtnejši nagradi ‒ priznanje Matevža Haceta in zlati znak Civilne zaščite.
SV vzpostavila
zmogljivost
za pomoč
v naravnih
nesrečah
Modularno zmogljivost SV sestavlja 740 pripadnikov iz različnih enot SV.
pljaško opremo in vlečni sonar, enota za komunikacijske in informacijske sisteme pa opremo za vzpostavitev ter delovanje zvez
in informacijskih sistemov.
SV je bila že do zdaj močno vključena v opravljanje nalog iz
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj so njeni pripadniki pomagali pri zaščiti prebivalcev in varstvu premoženja ob
naravnih in drugih nesrečah ter pri odpravljanju njihovih posledic, na primer pri gašenju požarov v naravi, pri prevozu osebja
in sredstev za reševanje ter pri evakuacijah prebivalcev v najtežjih razmerah. Glede na to, da so naravne in civilizacijske nesreče v povezavi s spremenjenimi podnebnimi in okoljskimi razmerami med največjimi grožnjami varnosti danes in bodo tudi v
prihodnje, je z oblikovanjem modularne zmogljivosti SV narejen
pomemben korak k večji usklajenosti delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter SV, kar vodi k še učinkovitejšemu reševanju
ob naravnih nesrečah ter k zagotavljanju večje varnosti za vse
državljane in državljanke Slovenije. Ena izmed temeljnih nalog
SV je poleg podpore zagotavljanja varnosti tudi sodelovanje v
sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. SV se aktivira, ko obseg potrebnih dejavnosti presega civilne zmogljivoBesedilo: Marko Pišlar
sti oziroma ko jih je treba dopolniti. Presoja, kdaj naravna nesreFotografiji: Bruno Toič
ča presega zmogljivosti na lokalnem območju in je nujna pomoč
SV je že 26. in 27. februarja pod vodstvom poveljnika Združe- dodatnega moštva iz druge regije oziroma vključitev zmogljivonega operativnega centra izvedla vajo Vihra 2015, med katero sti SV, še vedno ostaja v pristojnosti županov, ki za takšno pomoč
je preverila sistem alarmiranja ter urila moštvo v spremljanju in zaprosijo poveljnika Civilne zaščite RS.
oceni razmer, načrtovanju ter uresničevanju postopkov pri zašči15. polk VL prispeva tudi helikopter za gorsko reševanje.
ti, reševanju in pomoči. Hkrati so z vajo preverili ustreznost povezave med SV in URSZR ter reševanje in možnosti za skupno
sodelovanje. Vaja Vihra se je končala s tehničnim zborom in prikazom modularne zmogljivosti SV, ki jo sestavlja 740 pripadnikov SV. Ti se lahko aktivirajo v roku 24 ur, v 48 urah pa se vanjo
lahko vključijo dodatni pripadniki do skupaj več kot 1000 pripadnikov. Nova zmogljivost bo pod vodstvom poveljnika Civilne
zaščite delovala kot pomoč CZ, gasilcem in drugim reševalnim
službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne in druge nesreče.
Svojo opremo in tehniko v modularno zmogljivost SV za posredovanje ob večjih naravnih in drugih nesrečah prispevajo različne
enote SV. 1. brigada zagotavlja sistem za dekontaminacijo, lahka izvidniška vozila kobra, tovorna vozila in alpinistično opremo,
72. brigada pa most compact-200, kombinirane delovne stroje,
bager, vlečno vozilo, čoln, vozila in drugo opremo. Logistična
brigada SV ima v sestavi modularne zmogljivosti, in sicer premično terensko kuhinjo, premično pekarno, tuširno-umivalno enoto,
pralno-sušilno opremo, modul za prečiščevanje vode, avtomobilsko cisterno, nujno reševalno vozilo z medicinsko opremo, opremo za skupino, ki lahko deluje ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, mobilne RKB-laboratorije, avtomobilsko dvigalo,
agregate in avtobuse. 15. polk vojaškega letalstva sodeluje s helikopterjem za gorsko reševanje, s helikopterjem za medicinsko
evakuacijo in z gasilsko opremo za gašenje požarov iz zraka.
430. mornariški divizion prispeva gumijast patruljni čoln s potaV soboto, 28. februarja, je v Vojašnici Petra Petriča v
Kranju potekala predstavitev modularne zmogljivosti
SV za posredovanje v sistemu varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami s tehničnim zborom. Vanjo je s specialistično tehniko in opremo vključenih 740 pripadnikov SV, ki sestavljajo zmogljivost za zaščito, reševanje in
pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za delovanje pa
so pripravljeni najpozneje v roku 24 ur. Pripadniki SV se
bodo za potrebe tovrstnih posredovanj tudi redno dodatno usposabljali. Postroj pripadnikov je nagovoril minister za obrambo Janko Veber, ki je poudaril, da so z
oblikovanjem zmogljivosti naredili pomemben korak k
še hitrejšemu in učinkovitejšemu odzivu ob različnih naravnih nesrečah. Minister Veber si je v spremstvu načelnika GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana in
poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana na delovnih
točkah ogledal predstavitve zmogljivosti enot SV ter sil
za zaščito, reševanje in pomoč.
SV
9
V Rim po
novo znanje
13. februarja se je s polletnega šolanja na Natovi
obrambni akademiji (NATO Defense College – NDC) v
Rimu v Italiji vrnil uslužbenec Direktorata za obrambno
politiko MO mag. Ivan Hostnik. Uspešno je opravil najvišjo obliko izobraževanja na NDC, tako imenovani višji
akademski študijski program (Senior Course), prav tako
je opravljal funkcijo podpredsednika (Course Vice President), kar je bila zanj velika čast in odgovornost, ki pa
mu je prinesla tudi veliko dodatnih obveznosti ter novega znanja. Višji akademski študijski program, ki se ga je
udeležil, je bil že 125. v zgodovini NDC. Na njem je sodelovalo 68 udeležencev iz 26 držav, od tega je bilo kar
enajst diplomatov in civilnih uslužbencev, med njimi tudi
štiri ženske. Na akademiji si želijo, da bi na šolanja pridobili čim več civilnih udeležencev, predvsem pa povečati število slušateljic.
zaveznicah in njenih partnerskih državah. Ustanovljena je bila leta
1951 v Parizu, leta 1966 pa se je zaradi izstopa Francije iz integrirane
vojaške strukture Nata akademija preselila v Rim. Od leta 1999 deluje
v novih, sodobnih prostorih na južnem obrobju italijanske prestolnice. Slovenija sodeluje z NDC že od leta 1994, ko je postala članica Partnerstva za mir. Od takrat je na tej ustanovi diplomiralo že 32 slovenskih udeležencev, od tega je bila velika večina častnikov, med njimi
pa so bili tudi policijski častnik in dva civilna uslužbenca MO. Še več
slovenskih udeležencev je obiskovalo krajše oblike izobraževanja, kot
so seminarji in konference. »V zadnjih letih poskuša Slovenija vsaj
enkrat na leto poslati udeleženca na polletni višji akademski študijski program, ki je najpomembnejše izobraževanje na NDC,« je pojasnil Hostnik. Tako kot vse zaveznice ima namreč tudi Slovenija zagotovljeno določeno število mest, in sicer ji pripada eno mesto na tečaj.
Šolanje na NDC je precej drago, saj država pošiljateljica plača vse
stroške šolanja, študijskih potovanj, nastanitve in bivanja slušatelja.
Na študij z ustreznim jezikovnim
in strokovnim znanjem
Višji akademski študijski program je podiplomski in je pripravljen
tako, da je enakovreden nacionalni obrambni akademiji ali generalštabnemu tečaju. Namenjen je najvišjim častnikom oziroma civilnim uslužbencem. »Pomembno je, da so kandidati ustrezno jezikovno in strokovno usposobljeni ter pripravljeni za razprave na strateški
ravni,« je razložil mag. Hostnik. Dodal je, da morajo tečajniki pred
začetkom izobraževanja na NDC na daljavo prek interneta opraviti tečaja iz poznavanja Nata in EU. Cilj programa je doseči strateški pogled na svet in strateško razmišljanje ter razumevanje značilnosti sodobnega sveta in varnostnih izzivov, vzrokov za spopade v
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: arhiv NDC
mednarodnem okolju, zapletenosti učinkovitega preprečevanja kriz
in kriznega upravljanja. Slušatelji se usposobijo tudi za sprejemanje
odločitev v okolju sodelovanja in se naučijo konsenzualnega sprejeNa NDC diplomiralo že 32 Slovencev
manja odločitev. Usposabljaje prispeva k razvijanju zmožnosti za raNDC je edinstvena Natova izobraževalna ustanova, ki že 64 let uspo- zumevanje, k analiziranju in ovrednotenju strategije kolektivne varsablja in izobražuje visoke državne uslužbence, diplomate ter ča- nosti zavezništva in njegovega prispevka k regionalni stabilnosti,
stnike za delo v Natu in drugih mednarodnih organizacijah ter mednarodnih in regionalnih teženj, izzivov in priložnosti, prehoda v
VODSTVO NDC S SLUŠATELJI VIŠJEGA AKADEMSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
liberalno demokracijo, tržno ekonomijo, vladavine prava in reforme
varnostnega sektorja. Usposabljanje tako obravnava splošna in regionalna varnostna vprašanja, temelje mednarodnih odnosov, mednarodne organizacije v evro-atlantskem okolju, obrambno načrtovanje
v Natu in krizno upravljanje z osnovami mednarodnih pogajanj.
Med študijem tri študijska potovanja
Višji akademski študijski program temelji na treh izobraževalnih
dejavnostih. Prva so predavanja znanih mednarodnih strokovnjakov s političnih in obrambno-vojaških vidikov varnosti. Slušatelji se
na predavanje pripravijo z branjem obvezne in priporočene študijske literature ter razpravo v okviru študijske skupine. Druga oblika je individualno in kolektivno študijsko delo. Slušatelji pripravijo
individualna seminarska dela, dejavno sodelujejo in vodijo razprave v skupinah ter pripravljajo skupinske raziskovalne projekte. Tretja
dejavnost so študijska potovanja, na katerih se slušatelji seznanijo z
delom posameznih mednarodnih organizacij, poveljstev in enot, obiščejo posamezne države, v katerih se seznanijo z aktualno politiko
in stališči, varnostno-obrambnim sistemom ter procesom odločanja.
Mag. Hostnik je poudaril, da usposabljanje poteka v obliki predavanj
in dela v skupinah oziroma komitejih, v katerih poteka poglobljena
razprava o učni problematiki z aktivno udeležbo slušateljev. Predavanja so v angleškem in francoskem jeziku s simultanim prevajanjem.
Delo v skupinah poteka v angleškem jeziku, razen v dvojezični skupini, v kateri sta jezika enakomerno uporabljana brez prevajanja. Vsak
udeleženec je pripravil dve seminarski nalogi, ki ju je moral predstaviti in zagovarjati, skupina pa je pripravila zaključno študijsko nalogo. »Prav tako smo bili mentorji slušateljem iz partnerskih držav, ki
so se udeležili krajših tečajev v okviru NDC,« je še dodal Hostnik.
V okviru študijskih potovanj so obiskali nekatere države članice Nata
in partnerice ter mednarodne organizacije. »Gostitelji so nam predstavili značilnosti varnostne, obrambne in gospodarske politike svojih držav ali organizacij in stališča do aktualnih vprašanj zavezništva.« V okviru prvega potovanja so obiskali Berlin, Amsterdam,
Pariz in London. Drugo študijsko potovanje je bilo v ZDA. Obiskali so Washington, kjer so bili v Pentagonu, kongresu, Mednarodnem
denarnem skladu ‒ IMF in Svetovni banki za razvoj, ogledali pa so
si tudi Zavezniško poveljstvo za transformacijo v Norfolku in sedež
OZN v New Yorku. Tretja študijska pot jih je vodila na Dunaj, kjer
so obiskalo Zvezno obrambno akademijo in Mednarodno organizacijo za atomsko energijo pri OZN, v Bratislavo, Prago, Istanbul in
Amman.
Med predavatelji na NDC akademiki, diplomati
in predstavniki mednarodnih ustanov
NDC nima svojega predavateljskega kadra oziroma katedre, temveč vabi predavatelje z vsega sveta. Večinoma so to posamezniki z
akademskim ozadjem, prav tako predavajo diplomati in uslužbenci
iz mednarodnih organizacij. »Poleg plenarnega dela s predavanjem
in diskusijo so predavatelji tečajnikom na voljo med odmori, kosilom in na popoldanskih seminarjih. Predavanja in razprave potekajo
po pravilih nenavajanja vira 'Chattam House rules',« je povedal mag.
Hostnik. Razprava in popoldansko delo sta potekala v skupinah oziroma komitejih z osem ali devet slušatelji. Od osebja akademije je v
komiteju nenehno navzoč mentor (Faculty Adviser). Slušatelji imajo
v komiteju različne stalne in začasne vloge, kot so predsedujoči modula, tajnik, strokovnjak dneva za določeno temo, poverjenik za družabne dejavnosti, poverjenik za informatiko, blagajnik in drugo. »Ob
koncu modulov je bilo treba pripraviti sklepe oziroma Consolidation
Paper, po koncu študijskih poti pa tudi logistično in akademsko poročilo.« Glavna je bila zaključna naloga (Study Project). »Naša skupina je pripravila študijo o tem, ali se je treba lotiti rebalansiranja treh
bistvenih nalog zavezništva,« je razložil mag. Hostnik. Slušateljem je
bila kot pomoč pri študiju na voljo bogata knjižnica. »Prav tako smo
dobili osebne prenosnike, prek katerih smo dostopali do veliko študijskih portalov, jih uporabljali za komuniciranje in delo ter prek njih
vsak dan dobivali študijsko gradivo in pošiljali svoje izdelke,« je razložil Hostnik.
Del študija je tudi spoznavanje umetnosti in zgodovine, tako imenovani Art&History programme. Gre za organizirane in strokovno
vodene obiske kulturnozgodovinskih znamenitosti, organizira pa jih
NDC v Rimu oziroma Italiji in tudi v državah, v katerih je potekalo
študijsko popotovanje. »Te dejavnosti so bile navadno organizirane v
prostem času oziroma ob dela prostih dnevih,« je poudaril Hostnik
10
SV
OB OBISKU NATOVEGA POVELJSTVA ZA TRANSFORMACIJO V NORFOLKU V ZDA
in dodal, da so jim pripravili tudi druge družabne dejavnosti, kot so
obiski galerij in muzejev, pohod ob rimskem obzidju, mednarodni
večer, športno popoldne in zaključni ples. »Med bivanjem v Rimu
sem vzdrževal redne stike z našim obrambnim atašejem. Polkovnik
Rutar mi je pomagal pri predstavitvi Slovenije na mednarodnem večeru, udeležil pa se je tudi zaključne prireditve in podelitve diplom.
Tam je bil častni gost nekdanji italijanski obrambni minister in nekdaj predsedujoči Natovemu vojaškemu odboru admiral Giampaolo
di Paola,« je dopolnil Hostnik.
Dobil povabilo za mentorja na NDC
Mag. Hostnik je prepričan, da je bil za šolanje na NDC ustrezno pripravljen, saj je pred odhodom v Rim opravil tečaja prek interneta na daljavo, veliko pa so mu pri študiju pomagali tudi dolgoletne izkušnje z
mednarodnega področja dela in poznavanje tujih jezikov. Dober vtis
je naredil na začetnih pogovorih, saj ga je poveljnik NDC imenoval za
podpredsednika tečaja. Po tradiciji je predsednik tečaja vedno slušatelj z najvišjim vojaškim činom, podpredsednika pa izberejo med civilnimi udeleženci. Hostnik je povedal, da mu je bila ta funkcija v veliko
čast, saj je lahko sodeloval na mnogih sestankih vodstva NDC, srečanjih in sprejemih s častnimi gosti, predavatelji ter gostitelji v državah
in ustanovah, ki so jih obiskali v okviru študijskih potovanj. Kot podpredsednik je imel tudi veliko dodatnih obveznosti, hkrati pa mu je
to omogočilo vpogled v informacije o stanju in prihodnjih načrtih ter
viziji NDC. Na Natovi obrambni akademiji ima poleg poveljnika pomembno mesto dekanka, to je zdaj uslužbenka MO dr. Daria Daniels
Škodnik, ki je druga v hierarhiji akademije. »Gre za najvišji položaj slovenskega predstavnika v Natovi vojaški strukturi, hkrati pa za najvišji položaj, ki ga v Natovi vojaški strukturi zaseda ženska,« je dejal mag.
Hostnik in ocenil, da bi tako mesto morala bolj podpreti tudi država
pošiljateljica, predvsem v smislu primerne kadrovske podpore. Tako
poveljnik kot vodstvo NDC opozarjata na vedno večji problem nepopolnjevanja delovnih mest mentorjev. Njihovo pomanjkanje že ovira
redno izobraževalno delo na NDC, zato je poveljnik NDC izrazil željo
oziroma povabilo Hostniku za delo mentorja na NDC.
MAG. HOSTNIK PO PODELITVI DIPLOME S POVELJNIKOM IN DEKANKO NDC TER
NEKDANJIM ITALIJANSKIM OBRAMBNIM MINISTROM
SV
11
INTERVJU
Misije omogočile
razvoj
zmogljivosti SV
V svoji vojaški karieri ste opravljali številne poveljniške dolžnosti v enotah in poveljstvih SV. Kaj vam pomeni ta nova dolžnost in kako vam bodo pretekle izkušnje
pomagale pri vodenju Združenega operativnega centra?
To dolžnost vidim kot velik izziv in odgovornost. Gotovo mi bodo pri tem pomagale izkušnje z vseh poveljniških dolžnosti, ki
sem jih v preteklosti opravljal. ZOC oziroma prej POVC sem doživljal in z njim sodeloval na dolžnostih poveljnika bataljona,
namestnika poveljnika brigade, poveljnika
dveh kontingentov v MOM, in sicer na Kosovu ter v Afganistanu, kot načelnik štaba
Poveljstva sil ter načelnik operativnega sektorja na GŠSV.
ZOC ima poveljniško pristojnost nad slovenskimi kontingenti v MOM. Koliko
naših vojakov je trenutno na mirovnih nalogah v tujini in kje so?
Na misijah trenutno deluje 347 pripadnic in
pripadnikov SV, in sicer na misijah na Kosovu, v BiH, Srbiji, Makedoniji, Libanonu,
Izraelu, Afganistanu ter Maliju.
Pogovor s poveljnikom Združenega operativnega centra polkovnikom Klemenom
Medjo
SV bo aprila presegla več kot 10.000 napotenih pripadnic in pripadnikov v
MOM, kar je velik uspeh za vojsko mlade države, ki je leta 1997 v mednarodno operacijo Alba v Albanijo napotila svoje prve vojake. Statistika kaže, da
je bilo med več kot 10.000 pripadniki skoraj 800 pripadnic, kar nekaj pripadnikov pa je na misijah v tujini sodelovalo tudi petkrat. Da je sodelovanje SV
na nalogah v tujini tako uspešno, je zasluga vsakega posameznika in njihovih poveljujočih. Delno k temu prispeva tudi strokovni kolektiv Združenega
operativnega centra (ZOC), ki danes operativno poveljuje vsem slovenskim
kontingentom v MOM in redno spremlja razmere na območjih delovanja SV v
MOM v tujini. Kot je ocenil poveljnik Združenega operativnega centra polkovnik Klemen Medja, je bilo skoraj osemnajstletno delovanje SV v MOM uspešno. Poleg več kot 10.000 napotenih tudi noben pripadnik SV v MOM ni izgubil življenja.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
12
SV
Ob koncu leta 2014 se je v Afganistanu
končala operacija Isafa, z novim letom pa
se je že začela nova misija Odločna podpora (Resolute Support), na kateri deluje
tudi SV. Kakšne so naloge slovenskih vojakov in ali se bo slovenski prispevek kaj
povečal?
Glavni namen misije Odločna podpora je,
da po tranziciji in koncu misije Isafa zagotovi podporo, svetovanje ter pomoč afganistanskim varnostnim silam na višji ravni
poveljevanja in kontrole. Svetovanje pripadnikom afganistanske vojske (ANA) oziroma širše pripadnikom afganistanskih
varnostnih sil (ANSF) poteka na ravni korpusnih poveljstev in v nekaterih specializiranih enotah. Temu so prilagojene tudi naloge pripadnikov SV. Del pripadnikov SV
deluje v poveljstvu za usposabljanje, svetovanje in pomoč na zahodu države v Heratu, del pripadnikov SV pa opravlja naloge v
svetovalni ekipi na korpusni ravni prav tako
v Heratu. Marca bomo slovenski prispevek
v tej operaciji okrepili s pripadniki SV, ki
odhajajo na misijo v Afganistan kot del poveljstva večnacionalnih sil kopenske vojske
(MLF), ki bo prevzelo naloge poveljevanja
na zahodu države. V prihodnje lahko pričakujemo, da bomo skladno z razvojem misije in odločitvami ter usmeritvami GŠSV in
MO prilagajali naš prispevek v tej operaciji.
V čem je posebnost izkušenj, ki jih je pridobila SV z delovanjem v tej oddaljeni in
nevarni deželi pod Hindukušem?
Prva posebnost je delovanje v oddaljenem
okolju, ki ga manj poznamo. S sprejemom
nalog na misiji v Afganistanu smo začeli delovati v oddaljenem in kulturno drugačnem
okolju, kar je od nas zahtevalo priprave, ki
so bistveno bolj poglobljene tudi v smislu
zavedanja o območju delovanja, zgodovini in kulturi. Poudaril bi, da je sodelovanje
v Afganistanu imelo velik vpliv na profesionalni razvoj pripadnikov in enot, ki so v
slovenske kontingente prispevale svoje pripadnike. Z novim znanjem smo si pomagali
pri oblikovanju zmogljivosti SV, glede tega
pa je pomembno, da smo zagotavljali razvoj
našega delovanja na podlagi sproti prenovljenih Natovih standardov in postopkov.
Izkušnje iz Afganistana so vplivale na usposobljenost posameznikov in enot, opremljenost pa se je ob delovanju na misiji postopno
izboljševala. Veliko znanja smo pridobili pri
logističnih procesih, pomembne pa so tudi
izkušnje iz komunikacijsko-informacijskih
sistemov. Bistveno bolje znamo izkoriščati
posamezne sporazume in tehnične dogovore. Ocenjujem, da smo z delovanjem v Afganistanu dopolnili našo sposobnost za delovanje v nam oddaljenem mednarodnem
okolju, kar smo dokazali tudi s postopnim
prevzemanjem zahtevnejših nalog, ki smo
jih uspešno opravili.
Kosovo ostaja težišče mednarodnega sodelovanja SV. Ali bo tako tudi v prihodnje?
Letos ostaja naše sodelovanje na Kosovu v številčnih in vsebinskih okvirih, kot
jih poznamo že nekaj let. Na podlagi prejetih usmeritev je prihodnje leto predvidena
možna sprememba. Z razvojem misije Kforja se predvideva povečana vloga nekinetičnih zmogljivosti, kot so na primer skupine
za povezavo in nadzor (LMT) ter nekateri
drugi elementi, naše prilagoditve pa bodo
potekale na podlagi odločitev in usmeritev
GŠSV ter MO.
Misija EUTM v Maliju, kjer deluje že četrti
kontingent SV, je posebna. Kako koristne
bodo za SV izkušnje iz Afrike?
Te izkušnje bodo koristne prav zaradi posebnosti misije v Maliju. Po eni strani gre
tudi v tem primeru za okolje, ki ga manj poznamo. Naslednji vidik je sodelovanje SV
na francoskem govornem območju, kjer
je za naše pripadnike lahko do določene
mere omejitev tudi poznavanje jezika, vendar jezikovne ovire uspešno premagujemo.
Kot tretji zelo pomemben vidik bi poudaril, da imamo v Maliju majhen kontingent,
ki opravlja zahtevne naloge in ki mora biti
sposoben, da se prilagodi stanju v tem oddaljenem ter precej drugačnem okolju.
V Afriki obstajajo številne nevarnosti,
predvsem nevarne so nalezljive bolezni,
kot je na primer ebola. Kako SV skrbi za
zdravstveno varstvo njenih pripadnikov
med misijo in po vrnitvi v domovino?
Pripadnike SV pred odhodom na misijo seznanimo z vsemi tveganji delovanja v okolju, v katerega bodo napoteni, tudi z nevarnostjo nalezljivih bolezni. V Sloveniji pred
odhodom zagotovimo cepljenja, ki so prilagojena posebnostim dela na misiji. To velja
tudi za delovanje naših vojakov v Maliju,
pri čemer pa je treba poudariti, da cepiva
za ebolo še ni. V SV tudi redno spremljamo
stanje na območjih delovanja glede na nevarnosti nalezljivih bolezni in drugih zdravstvenih tveganj. Za to je posebej odgovorna vojaška zdravstvena enota in lahko, če je
treba, zagotovimo neposredno komunikacijo in svetovanje njihovih strokovnih sodelavcev. Zdravstveno stanje pripadnikov, ki
se vračajo iz Malija, že med misijo spremljajo strokovnjaki, prav tako jih pregledamo
takoj po prihodu v domovino.
Aprila bo SV presegla 10.000 napotenih
pripadnic in pripadnikov SV v MOM, kar je
velik uspeh. Kako ocenjujete prispevek SV?
Sodelovanje SV v MOM je bilo po moji oceni
z vojaškega zornega kota uspešno. Govoril
sem že o izkušnjah, ki so nam omogočile razvoj zmogljivosti tudi v domovini. Opravili smo naloge, ki jih je ob opredelitvah sodelovanja v posameznih MOM dobila SV.
Menim, da smo s strokovnim delom prispevali h krepitvi ugleda SV in slovenske države.
Prav tako smo dopolnili svoje znanje, pridobili nove izkušnje in jih uspešno vključevali
v procese načrtovanja ter odločanja v domovini. Obstajajo tudi možnosti za izboljšave,
zato moramo svoje delo nenehno analizirati
in ga ustrezno dopolnjevati.
Za uspešno in varno delovanje v MOM je
pomembno učenje iz izkušenj. Kako uspešno je SV izkušnje in znanje predhodnih
kontingentov vključevala v priprave bodočih kontingentov?
Povem lahko, da smo znanje in izkušnje
sproti vključevali v priprave bodočih kontingentov. Bazo poročil in zaznanih izkušenj
posameznih kontingentov so poveljujoči ter
kontingenti upoštevali in vključevali v priprave, nismo pa mogli uresničiti vsega, kar bi
si želeli, saj smo omejeni z viri. Glede procesa
učenja iz izkušenj ocenjujem, da ga je smiselno dopolnjevati in zagotoviti še boljši sistemski prehod z zaznanih na naučene in uporabljene izkušnje.
Kakšna je primerljivost opreme slovenskih
vojakov z opremo vojakov drugih vojsk, s
katerimi sodelujemo v MOM?
Opremljenost pripadnikov SV na misijah se
je v vseh letih izboljševala ob upoštevanju
omejenosti s finančnimi viri. Lahko ocenim,
SV
13
iz naših enot
da so naši pripadniki primerljivo opremljeni kot kolegi iz vojsk partnerskih držav. Prepričan sem, da si prizadevamo zagotoviti
vsem pripadnikom SV ustrezno opremo, ki
bo zagotavljala čim večjo varnost pri njihovem delu.
Delovanje na nam oddaljenih območjih je
zahtevno tudi z logističnega vidika. Kje so
še možnosti za učinkovitejšo in cenejšo logistično podporo slovenskim kontingentom v MOM?
Menim, da smo se v času našega sodelovanja v MOM marsikaj naučili in da smo v izvajanju ter uporabi logističnih procesov v
MOM napredovali. Na misijah sodelujemo
s partnerji, zato sta pomembna razumevanje ureditve vseh podrobnosti med partnerji ter oblikovanje ustreznih sporazumov in
tehničnih dogovorov, sporazume in tehnične dogovore pa moramo tudi učinkovito uporabljati. Bistveno je dobro, korektno
sodelovanje s partnerji. Imamo precej zelo
pozitivnih izkušenj na primer z Italijani,
Američani in drugimi. To je področje, ki ga
je treba spremljati in gotovo je v prihodnje
možno še kaj izboljšati.
poveljnik Združenega operativnega centra
imam nalogo in dolžnost, da ocenim predloge poveljnikov kontingentov v MOM ter
na podlagi njihovih ugotovitev podam svoje
predloge, na kaj moramo biti pri tem posebno pozorni.
odobritvijo ministra za obrambo oziroma
načelnika GŠSV. Kot poveljnik Združenega
operativnega centra imam nalogo zagotoviti strokovno in hitro pomoč SV v teh primerih. V zadnjem obdobju se je sistem, ki
ga ima SV za te primere, dopolnil. Imamo
zmogljivosti, ki so namenjene sodelovanju
pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči.
Pomembno je, da smo se sposobni zelo hitro
odzvati z delom zmogljivosti, na primer s
helikopterjem v 15 minutah, da zagotavljamo oblikovanje zmogljivosti, ki je prilagojena posamezni zahtevi, in da zagotavljamo ustrezno vzdržljivost pri opravljanju
nalog. Glavna zmogljivost, ki vključuje različna specialistična sredstva in ima številčni obseg 740 pripadnikov SV, se je sposobna
odzvati v roku 24 ur. Zmogljivost, v katero
so vključene različne strukture SV, običajno
ne bo uporabljena skupaj, temveč bo prilagojena trenutni potrebi na terenu. V posebnih primerih nesreč z večjimi razsežnostmi
se lahko ta zmogljivost dopolni z dodatnimi
elementi, saj je na primer z naraščanjem obsega nesreče predvidena dopolnitev z dodatnima pehotnima četama. Pomembno je, da
smo prilagodljivi in da zmogljivost dopolnjujemo, kadar je treba.
SV se lahko pohvali, da so bili njeni pripadniki udeleženi le v nekaj manjših incidentih, ne pa v resnih dogodkih, v katerih bi nekdo izgubil življenje ali bil trajno
telesno poškodovan. Zakaj smo bili tako
uspešni?
Razlogov za tak uspeh je več. Da ni bilo
nekih večjih izrednih dogodkov s tragičnimi posledicami je po mojem mnenju zasluga našega pristopa do priprav, usposabljanj in opravljanja nalog, še posebno to
velja za zahtevnejše misije. Tudi glede opremljenosti smo v tem obdobju naredili veliko. Moram reči, da čeprav smo naredili vse,
kar je treba, smo imeli precej sreče, saj si na
koncu lahko le v napačnem trenutku na napačnem kraju in hitro se lahko zgodi tragičen dogodek. Mi moramo naredimo tisto,
kar lahko, da se kaj takega ne bi zgodilo. Pomemben je naš odnos do okolja, v katerem
delujemo, vplivamo pa lahko na priprave,
Kako vam bo v SV kljub finančnim omeji- usposabljanje, opremljenost, strokovnost in
tvam uspelo zagotoviti, da bodo njeni pri- varnostne ukrepe, da lahko potem rečemo, Pred slabim mesecem ste od brigadirja
padniki na naloge v tujino odhajali pri- da smo naredili vse. Na srečo, žal, ne more- Milana Obreze, ki se je upokojil, prevzeli
merno usposobljeni in opremljeni?
mo vplivati.
poveljevanje Združenemu operativnemu
Ocenjujem, da je bila ob finančnih omejicentru. V kakšnem stanju je ta 90-člantvah temu namenjena posebna pozornost. Pomembna naloga Združenega operativ- ski kolektiv in katere bodo vaše prednoSV je poskrbela, da so bile opravljene celo- nega centra je tudi operativno poveljevanje stne naloge?
vite priprave kontingentov pred odhodom, silam SV ob naravnih in drugih nesrečah. Prišel sem v dober in izkušen kolektiv, zato
prav tako je prednostno kupovala nujno vo- Pred kratkim je SV v Kranju predstavila ocenjujem, da je Združeni operativni center
jaško opremo, ki so jo pripadniki potrebo- novo modularno zmogljivost SV za ukre- v dobrem stanju. V preteklem obdobju prevali za uspešno in varno opravljanje nalog. panje v teh primerih. Kakšna je njena se- oblikovanja SV je center veliko pripomogel
Kljub temu moramo biti nenehno pozor- stava in kolikšen je njen odzivni čas?
k temu, da so bile opravljene vse operativni na ustreznost zaščitne opreme in usposa- SV mora zagotoviti ustrezno sodelovanje v ne naloge SV. Prednostna naloga ZOC bo
bljanja, s katerimi moramo zagotoviti stro- sistemu varstva pred naravnimi in drugimi še naprej zagotoviti uspešno delovanje SV
kovnost delovanja kontingentov SV skladno nesrečami skladno s potrebami ter zahteva- tako v domovini kot tujini. Kot poveljnik
s standardi delovanja v zavezništvu. Kot mi, ki jih izrazi poveljnik CZ, in skladno z Združenega operativnega centra imam pristojnost na podlagi pooblastil glede stalnih
in odzivnih sil za različne primere uporabe, vključno z v javnosti zelo prepoznavno
uporabo SV ob naravnih in drugih nesrečah. Prizadeval si bom zagotoviti ustrezno delovanje kontingentov SV v MOM ter
tudi stalnih in odzivnih sil. Prav tako bom
poskrbel za uspešno opravljanje vseh drugih nalog Združenega operativnega centra, kot so vzdrževanje združene operativne slike, usklajevanje strateških premikov
in transportov ter podpora države gostiteljice. Lani se je ZOC preoblikoval in prevzel nekatere nove naloge po funkcijskih
področjih, zato moramo biti pozorni tudi
na analiziranje stanja organiziranosti in po
potrebi predlagati izboljšave. Temelj našega dela morata biti strokovnost in pravočasnost opravljanja nalog skladno s predpisi
ter pooblastili. Kot nadrejeni vedno spodbujam proaktivnost, podajanje predlogov,
kako naloge opraviti bolje ali učinkoviteje, še bolj pa lastno aktivnost pri uresničevanju predlogov. Uspešnost dela temelji na
kohezivnem kolektivu, oblikovanem iz izkušenih in strokovnih pripadnikov. Kolektiv Združenega operativnega centra moramo še naprej oblikovati ob skrbi za svoj in
skupni razvoj ter sodelavce in ob uveljavljanju vojaških vrednot nasploh.
14
SV
T
udi letos bo glavni namen vaje usposabljanje usmerjevalcev združenega
ognja s sodelovanjem z zavezniškimi
državami ob podpori vojaškega letalstva. Lani
so organizacijo vaje v 15. polku vojaškega letalstva prevzeli od 1. brigade, tako da letos, kot
je dejal stotnik Gregor Virant iz 15. POVL, z
dodatnimi izkušnjami iz preteklega leta pripravljajo vajo, ki bo precej kompleksnejša, kot
je bila lani. »Vaja pridobiva prepoznavnost
v mednarodnem okolju, tako da bomo letos
imeli že 35 skupin usmerjevalcev, ki se bodo
urili v Sloveniji. Prav tako bomo pripravili scenarije, ki bodo čim bolj podobni realnim razmeram na terenu. Treba je vedeti, da danes na
terenu delujeta usmerjevalec in pilot vojaškega
letalnika kot tandem, kar pomeni, da usmerjevalec s svojega položaja da pilotu vse podatke,
ki jih potrebuje. Tako v minimalnem času in
zelo natančno napade tarčo z majhno izpostavljenostjo samega sebe, poleg tega se ne povzroča nepotrebna škoda.« Kot je dejal, so naši
usmerjevalci in piloti poznani v tujini po znanju ter izkušnjah, ki so jih pridobili na mednarodnih vajah in misijah.
Pripadnike 15. polka vojaškega letalstva po
konferenci čaka še kar nekaj dela, saj bodo čas
namenili pripravi scenarijev, da bo vaja, kot
pravi stotnik Gregor Virant, veliko bolj dinamična. »Skupine ne bodo vedele, kaj in kdaj
natančno se bo dogajalo. Tako bomo razmere na terenu približali realnosti, vključen pa bo
tudi dejavnik presenečenja. Le tako se lahko
največ naučijo,« še poudari.
Priprave na Adriatic
Strike 15 že potekajo
V Sloveniji bo tudi letos med 1. in 6. junijem organizirana vaja Adriatic Strike 15, ki z dobrimi praksami pridobiva vedno večjo prepoznavnost. Pred vajo
poteka veliko aktivnosti, med njimi pa je bila 11. in 12. februarja glavna načrtovalna konferenca, ki so se je udeležili pripadniki oboroženih sil trinajstih
držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Litve, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Romunije, Slovaške, Velike Britanije in Združenih
držav Amerike.
Besedilo in fotografija: Nataša Oblak
SV
15
Delovanje
v urbanem okolju
Pretekli mesec je potekal prikaz delovanja v urbanem okolju specializiranega voda vojaške policije PEST študentom Fakultete za družbene vede, smer
obramboslovje. Enota je po transformaciji leta 2013 prešla pod specializirane enote vojaške policije (SEVP), ki poleg specializiranega voda vojaške policije PEST združuje tudi oddelek protibombne zaščite in kriminalistično skupino, neposredno pa so podrejeni enoti za podporno delovanje Generalštaba
Slovenske vojske.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Bruno Toič
P
o transformaciji so takratni 17. BVP,
v katerem je deloval tudi vod posebne policijske taktike, ukinili in nastale so tri večje enote vojaške policije v Slovenski vojski. Operativni četi delujeta v 1.
in 72. brigadi v okviru mirnodobnih nalog
v podporo brigadam. Tretja enota je, kot je
pojasnil poveljnik specializirane enote vojaške policije stotnik Jernej Kosmač, zbrala
specialiste vojaške policije in jih združila v
SEVP. »Vojaška policija in predvsem njena
specializirana enota vojaške policije je ena
izmed pomembnejših enot, ki je v okviru
svojih zakonskih pristojnosti zmožna opraviti najbolj zahtevne in varnostno kompleksne naloge. Za reševanje teh razmer je
treba uporabiti ustrezno usposobljene in
opremljene pripadnike vojaške policije in
tiste, ki smejo to narediti, torej pooblaščene uradne osebe.« SEVP skladno s svojim
poslanstvom opravlja specialistične naloge
vojaške policije, zagotavlja bojno podporo
podpornim elementom v RS in enotam SV
v mednarodnih operacijah in na misijah.
Skladno z določili skrbi za preprečevanje,
odkrivanje in preiskovanje deviantnih pojavov v SV. Poleg tega je struktura enote
taka, da je jedro za specialistično usposabljanje drugih enot vojaške policije.
Znotraj SEVP deluje vod PEST, ki zagotavlja pripadnike za opravljanje nalog v
mednarodnih operacijah in na misijah ter
takojšnje odzivne sile ter opravlja specialistične vojaškopolicijske naloge. Pot do
pripadnika enote je razmeroma dolga, saj
kandidate po uspešno opravljenem izbirnem postopku, katerega intenziteta je načrtovana v obliki sinuse krivulje fizičnega
in psihičnega napora, čakajo še nadaljnja
usposabljanja, dokler ne postanejo pripadniki enote. Eno izmed najpomembnejših
usposabljanj je prav gotovo tisto za pridobitev policijskih pooblastil, saj le kot pooblaščene uradne osebe svoje naloge lahko
opravijo zakonito. Pripadniki enote PEST
delujejo kot intervencijska enota za ukrepanje v kriznih razmerah na območjih, ki
so posebnega pomena za obrambo. Krizne
Pri vstopu v objekt največkrat uporabijo varovanje šestice, pri kateri je en pripadnik na eni strani
vrat, eden ima bat za razbijanje vrat, drugi pa so na drugi strani vrat pripravljeni za vstop v objekt.
16
SV
Varnost je pri pregledu prostora najpomembnejša.
razmere lahko obsegajo dogodke s talci,
poskus samomora, težje kršitve javnega
reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom SV, osumljenih hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka itn. Posredujejo tudi ob prijetju vojaških oseb, če je
možno večje varnostno tveganje za pripadnike vojaške policije, ki bi takšno nalogo opravili. Sodelujejo pri varovanju poveljstev in varovanih oseb, ko je povečana
stopnja varovanja ali ogrožanja. Varujejo
pomembne predstavnike SV, ko so na območjih, kjer je večje varnostno tveganje,
torej v mednarodnih operacijah in na misijah, drugih kriznih žariščih itn. Sodelujejo pri varovanju varnostno občutljivih
prevozov, in sicer pri prevozih denarja, pomembne vojaške opreme ter strogo tajnih
dokumentov, ter s kriminalisti SEVP pri
opravljanju posebnih nalog vojaške policije, in sicer pri zasedah vojaške policije,
nadzoru območja, blokadah in pregledih
območja, odkrivanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter podobnem.
Za opravljanje nalog v najvišji stopnji ogroženosti je v tej enoti najpomembnejše, da
so pripadniki medsebojno usklajeni in povezani. Usposabljajo se v vsebinah, kot so
bojevanje v urbanem in neurbanem okolju,
pregled naselja in objekta, vstop v objekt,
gibanje po objektu in čiščenje tega, taktika
majhnih enot, zasede, izvidovanje, opazovanje, sledenje, preživetje itn. Posebna pozornost se namenja streljanju z različnimi
orožji na kratkih in dolgih razdaljah, ostrostrelstvu, borilnim veščinam, praktičnim
postopkom in drugemu. Uporabljajo vertikalne premike enot (padalstvo itn.) in so
usposobljeni za delovanje v različnih razmerah in na različnih terenih, torej v gorskem svetu, na urbanem ali neurbanem območju in drugod.
»Zakon o obrambi točno določa, kje in
zoper koga smo pristojni. Svoja pooblastila lahko izvajamo zoper vojaške osebe in
na območju, ki je posebnega pomena za
Prikaz zajetja nevarne osebe so si ogledali tudi študentje obramboslovja.
obrambo. V izrednih razmerah ali varnostno zahtevnih dogodkih lahko vlada območje razširi, kar pomeni, da ima vojaška
policija tam vsa pooblastila,« razloži poveljnik enote PEST.
Ob obisku so pripadniki voda PEST predstavili del usposabljanja, in sicer taktiko
prijetja storilca hujšega kaznivega dejanja
ter vstop v objekt in pregled objekta.
Vpad v objekt
in zajetje nevarne osebe
Študentom obramboslovja je enota PEST
prikazala delovanje ob zajetju storilca hujšega kaznivega dejanja ob domnevi, da je
v objektu oseba, ki je nevarna, ima pištolo
in grozi. Osebo, ki se je skrivala v objektu,
so morali zajeti in aretirati z vsemi pravnimi elementi. Gibanje po prostoru oziroma
objektu mora potekati hitro, natančno, odločno in usklajeno, je povedal enotovni
podčastnik PEST. Kot je dejal, ne gredo v
objekt, dokler niso vsi pripravljeni. »Šele takrat, ko tisti, ki je poleg mene, da znak o
pripravljenosti, se začnemo premikati, nikoli prej. Pomembno je tudi, da ko za menoj
prihajajo pripadniki enote v prostor, nihče
ni v liniji ognja, niti ne ogrožajo z orožjem
svojih pripadnikov in zavzamejo določen
položaj,« razloži.
Pri urjenju urbanega bojevanja, če je le mogoče, uporabljajo vadbeno strelivo simunition, katerega prednost je v tem, da uporabljajo svoje pištole SIG 226, prav tako H&K
MP5, ki so jim le zamenjali cevi in del zaklepa. »Tako se najbolj približamo realnim
razmeram, ko streljamo na žive tarče, naznačevalce, poleg tega pa tudi tarče streljajo
na nas, tako pa se najbolj vidi pravilnost izvedbe določenih postopkov,« razloži enotovni podčastnik PEST. »Posebno pazljivi moramo biti pri opravljanju nalog, ki smo jih
prikazali tudi danes, torej pri uporabi strelnega orožja. To lahko uporabimo šele takrat,
ko ima osumljenec strelno orožje usmerjeno v nas ali talca in se ne odzove na naše
Pred aretacijo sledi postopek aretacije s pravnimi elementi.
večkratne pozive. Če je strelno orožje usmerjeno v tla, ne smemo streljati, lahko pa uporabimo druga prisilna sredstva, ki so sorazmerna sili, ki grozi, je pa vsak dogodek zelo
poseben in upoštevati je treba veliko stvari.
Časa za odločitev ni veliko, le del sekunde,«
opozori poveljnik PEST. »Lahko je le stotinka, da se pravilno odzoveš. Zakonska dikcija je jasna in nalaga, da če ne moreš drugače
odvrniti od sebe ali drugega napada oziroma nevarnosti, ki ti grozi, če kljub pozivom
tisti, ki grozi z ubojnim sredstvom, ne upošteva pozivov, gre proti tebi ali usmeri orožje vate ali v drugega, je to pokazatelj, da se
zadeve lahko slabo končajo za nas ali ljudi,
ki jih varujemo. Šele takrat lahko uporabimo
določeno zakonito pooblastilo,« poudari. Pri
prijetju osumljenca si zato vedno prizadevajo odvzem prostosti opraviti zakonito, predvsem pa varno, saj je pogosto v neposredni
bližini tudi žrtev, ki je lahko ogrožena.
Aretacija nevarne osebe
SV
17
V SV novi
vojaški policisti
Z zaključnim dvodnevnim preverjanjem se je v četrtek, 19. februarja, končalo trimesečno usposabljanje vojaških policistov za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti A 11106 vojaški policist. Končanega usposabljanja, ki je pogoj za
delo v enotah vojaške policije SV, se je udeležilo devet kandidatov iz različnih
enot SV. Vodja specialističnega usposabljanja za VED A 11106 višji štabni vodnik Toni Turšič iz specializirane enote vojaške policije (SEVP), ki je bila nosilec usposabljanja, je pojasnil, da so kandidati pokazali visoko motiviranost za
delo in pridobivanje novega znanja, saj si želijo delati v enotah vojaške policije. Kandidate smo med preverjanjem obiskali v Vojašnici Edvarda Peperka
v Ljubljani, kjer so morali prikazati znanje iz borilnih veščin in pri obravnavi
prometne nesreče.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
policist, ki je v nasprotju z drugimi vojaškimi
osebami v SV tudi pooblaščena uradna oseba,
mora zato poleg splošnega vojaškega znanja
zelo dobro poznati pooblastila, saj sta zakonitost in strokovnost temeljni vodili, ki ju poskušajo upoštevati pri vsakdanjem delu.
Vojaška policija tudi za ženske
Da lahko nekdo postane vojaški policist v SV,
mora uspešno opraviti predpisano trimesečno
usposabljanje za pridobitev VED A 11106 vojaški policist. Višji štabni vodnik Planinc je razložil, da se vojaški policiji lahko pridružijo vojaki iz vseh enot SV, ki že tri leta delajo v SV
in ki uspešno opravijo specialistično usposabljanje. »Javi se lahko vsak pripadnik SV, ki izpolnjuje predpisane pogoje,« je razložil Planinc
in dodal, da izberejo le najboljše. Prav tako je
pomembno, da ima nekdo rad vojaškopolicijsko delo. Tako poskušajo v vojaško policijo dobiti vojake s čim več izkušnjami in ki so obenem motivirani za poklic vojaškega policista.
V tej generaciji kandidatov na usposabljanju
za VED A 11106 vojaški policist je sodelovalo devet kandidatov, približno toliko pa jih je
urami so kandidati začeli 1. decembra 2014.
Usposabljanje je bilo zelo intenzivno in je zahtevalo dobro psihofizično pripravljenost. Vodja
usposabljanja za VED A 11106 vojaški policist
višji štabni vodnik Toni Turšič iz SEVP je pojasnil, da je bilo usposabljanje razdeljeno na dva
dela. V prvem so morali kandidati na Policijski
akademiji v Tacnu opraviti dvomesečno usposabljanje za pridobitev osnovnih policijskih
pooblastil. Na njem so se seznanili z zakoni in
predpisi iz delovanja Policije. V drugem delu so
se kandidati v SV seznanili z delom vojaškega
policista. Med usposabljanjem so jih inštruktorji, večinoma iz SEVP in čet VP iz 1. ter 72.
brigade SV, seznanili s splošnimi in specialističnimi vsebinami ter zakonodajo, ki jih zavezuje pri delu vojaškega policista. V splošnem
delu so spoznali tudi državljansko vzgojo, vojaškopolicijsko etiko in varstvo okolja, v specialističnem delu pa opremo in oborožitev vojaške
policije ter vadili praktične postopke in taktiko
delovanja vojaške policije. Psihofizično kondicijo in gibalne sposobnosti so kandidati izboljševali pri pouku o borilnih veščinah, obsegal
pa je pridobivanje osnovnega znanja iz samoobrambe in uporabe prisilnih sredstev. Višji
štabni vodnik Turšič je dodal, da morajo bodoči vojaški policisti spoznati tudi vsa materialno-tehnična sredstva, ki jih uporabljajo pri
delu, od merilcev hitrosti do merilcev alkoholiziranosti in podobnega. Ko uspešno končajo
usposabljanje, pridobijo VED vojaški policist,
ki jim skladno s kadrovskim načrtom SV omogoča prerazporeditev v enote vojaške policije SV. Višji štabni vodnik Turšič je še poudaril,
da potrebujejo veliko novih vojaških policistov,
predvsem v četah VP v 1. in 72. brigadi SV.
Poddesetnik
Aleš Kolar:
Poddesetnik
Peter Jaksetič:
Na usposabljanje sem prišel iz 10. pehotnega polka, za to pa sem se odločil zaradi
novih izkušenj in ker bi rad delal v vojaški
policiji. Program usposabljanja za vojaškega policista je izpolnil moja pričakovanja,
saj je bil zanimiv, prav tako sem pridobil veliko novega znanja. Najbolj všeč so mi bile
borilne veščine, ki jih bomo morali kot vojaški policisti dobro obvladati. Seznanili smo
se tudi z zakoni in predpisi iz vojaške policije, zato smo se morali veliko učiti. Moja
velika želja je, da bi v vojaški policiji delal
v enoti s službenimi psi. Upam, da bom pri
tem uspešen.
Sem pripadnik 45. centra goseničnih bojnih vozil iz Pivke. V vojaški policiji bi rad
pridobil nove izkušnje in znanje, ki ga kot
pripadnik SV še nimam. Všeč mi je, da so se
inštruktorji zelo potrudili, da bi pridobili čim
več novega znanja. Usposabljanje za pridobitev policijskih pooblastil v Tacnu je bilo
zelo obsežno in naporno. Želim si najprej
opravljati splošne naloge vojaškega policista in v spremstvu izkušenejših kolegov hoditi na patrulje, na katerih bi pridobil dovolj
znanja za samostojno delo, nato pa bi se
specializiral za tisto področje, ki bi me najbolj zanimalo.
Prikaz urjenja borilnih veščin
Obravnava prometne nesreče
Delo opravljajo kot kolegi
iz civilne Policije
Vojaška policija SV je namenjena bojni podpori enotam SV v Sloveniji ter mednarodnih operacijah in na misijah v tujini. Vojaški policisti
skrbijo za vojaški red in disciplino, preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo kazniva dejanja
ter prekrške v SV, urejajo in nadzirajo vojaški
promet ter varujejo osebe na obrambnem področju in vojaške objekte ter okoliše. Enotovni podčastnik v SEVP višji štabni vodnik Mitja
Planinc je pojasnil, da delo vojaških policistov poteka skoraj tako kot pri kolegih v civilni
18
SV
Policiji, le da vojaška policija uporablja pravice
in pooblastila v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo, na območju tabora, če je enota zunaj vojašnice, ter zoper vojaške osebe. Pristojnosti vojaške policije so
natančno zakonsko opredeljene. Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za Policijo,
pravico in pooblastila, da opozarja ter ukazuje,
ugotavlja identiteto, privede, pridrži, omeji gibanje in odvzame prostost. Prav tako opravlja
varnostne in protiteroristične preglede, lahko
zaseže predmete, uporablja prisilna sredstva
ter ureja in nadzira vojaški promet. Vojaški
vsako leto glede na potrebe enot vojaške policije in kadrovski načrt SV. Višji štabni vodnik
Planinc je razložil, da je vojaška policija tudi za
pripadnice SV. »Ženske so zaradi narave dela
in zakonskih določil celo zaželene v vojaški policiji,« je poudaril in dodal, da kolegice v enotah vojaške policije praviloma opravljajo policijske postopke s pripadnicami SV.
Od splošnega do specialističnega vojaškopolicijskega znanja
Trimesečno specialistično usposabljanje za
VED A 11106 vojaški policist s 520 učnimi
SV
19
Od kdaj sabljamo?
Sabljanje – najstarejši
olimpijski šport
Nekoč, pred davnimi časi … Začetki sabljanja segajo tako daleč, da tak pravljični začetek zgodbe ni nič nenavadnega. Postavljeni so kar v prazgodovino,
saj je razvoj sabljanja tesno povezan z zgodovino bojevanja. In človek je bojevnik od nekdaj. Uporaba orožja je torej pripeljala do prvih poskusov sistematičnega razvoja sabljaških tehnik. Posameznike naj bi sabljaških tehnik poučevali učitelji sabljanja že stoletja pred našim štetjem v Indiji in na Kitajskem.
V Mariboru je od 24. februarja do 5. marca prvič potekalo evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v sabljanju 2015. Na njem je nastopilo več kot tisoč mladih sabljačev in sabljačic iz Evrope iz skoraj 40 držav, med njimi je bila številčno dobro zastopana tudi slovenska sabljaška ekipa. V Sabljaški zvezi
Slovenije si želijo s to in podobnimi prireditvami popularizirati ta šport, povečati število sabljačev in postopno dosegati najvišje uvrstitve na mednarodnih
tekmovanjih. Prav zaradi tradicionalne povezanosti sabljanja in vojske že skozi zgodovino bi v Sabljaški zvezi Slovenije radi okrepili tudi sodelovanje s SV.
Besedilo: Simona Pörš
Vir fotografij: fotoalbum Rudolfa Cvetka, last Andreja Zajca iz Ljubljane
P
rvi slikovni zapis, ki govori o boju
s hladnim orožjem, ki spominja na
meč, je iz Starega Egipta in sega v leto
1190 pr. n. št. Gre za risbo v templju v Medinet
Habu, prikazuje pa tekmovanje v sabljanju v
čast faraonove zmage nad Libijci. Orožje, ki so
ga uporabljali, je bilo v obliki palice, na koncu
prevlečeno z bronom, imelo pa je topo konico. Posamezni tekmovalci so si obraz zaščitili z masko s ščitnikom za brado in ušesi, zataknili pa so si jo za lasuljo. Roka brez meča je
bila zavarovana s ščitnikom. Dvoboj se je začel
z besedami: »Pripravljena.« Zmagovalec je ob
koncu dvoboja nasprotnika in publiko pozdravil z orožjem. V antični Grčiji je bila poznana
tako imenovana hoplomahia, veščina boja, v
kateri so se urili grški vojaki pešci oziroma hopliti. Ta oblika boja je bila vključena tudi v program prvih olimpijskih iger antične dobe leta
776 pr. n. št.
Rimljani so neobremenjeni z grško tradicijo olimpijske igre spremenili v predstavo, ker
so uvedli gladiatorske borbe. Ti spopadi niso
imeli veliko skupnega z mečevanjem, saj sta
se v areni spopadla nasprotnika z različnim
orožjem, tako da njuno začetno stanje ni bilo
DVOBOJ NA OLIMPIJSKIH IGRAH LETA 1936
20
SV
enakopravno, ker je nekdo vedno imel prednost. Rimljani so poznali tudi vojaško sabljanje
oziroma armaturo. Bodoči legionarji so vadili udarce na v tla zabitem kolu z lesenimi meči
in ščiti, ki so bili dvakrat težji od prave bojne
oprave in orožja. Po razpadu rimskega imperija in kljub invaziji barbarskih ljudstev v Evropo borilne veščine ne doživijo zatona. Tudi
barbari so te spretnosti zelo cenili, saj je nošenje orožja pomenilo znak svobodnega moža,
podeljevalo pa se je tudi v obredih ob prehodu
mladeniča v polnoletno dobo. V času vitezov
je tako imenovanim ljudem pod orožjem vojskovanje poslanstvo in sredstvo za preživetje.
Viteška konjenica obvladuje bojišča do uvedbe
strelnega orožja. Njena suverenost se skriva v
sistematičnem urjenju, saj so bodoče viteze začeli vzgajati že kot dečke plemiških družin pri
šestih ali sedmih letih, ko so spoznali osnove
konjeništva in borilnih veščin.
V 16. stoletju, ko na bojišču vse večji pomen pridobiva ognjeno orožje, individualna spretnost
vihtenja hladnega orožja izgublja svoj tradicionalni pomen in se seli v civilno okolje. Težki
dvoročni meč se umakne rapirju, enoročnemu
meču z zelo dolgim dvoreznim rezilom. V tem
Besedilo: predsednik Sabljaške zveze Slovenije Boštjan Smrekar
Fotografiji: Bruno Toič
Sabljanje z mečem, floretom in
sabljo
FLORETISTKE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU LETA 1930
času se na mečih razvije tudi rokobran. Sledi
mu spada, ki velja za neposredno predhodnico
meča. Čeprav je veljala bolj za modni dodatek
h gosposki noši, za pasovi uniform pa so jo nosili tudi častniki in ni bila pravo vojaško orožje, je bila nevarna. Njena uporaba v dvobojih je
zahtevala veliko smrtnih žrtev. K temu, da se je
sabljanje obdržalo kot veščina, so najbolj pripomogle uvedba floreta in leta 1780 oblikovane maske za zaščito obraza. Sledili sta uvedba
pravil in definicija zadevnih površin, tako da je
sabljanje lahko iz borilne prešlo v športno disciplino. V tem obdobju je bila zelo priljubljena
prav posebna oblika sabljanja, in sicer mensura ali študentsko sabljanje. Cilj teh dvobojev je
bil nasprotnika porezati po obrazu do krvi in
mu tako pustiti trajno vidno brazgotino, ki je
veljala za cenjen zunanji simbol moških vrlin.
Dodaten zagon razvoju športnega sabljanja je
dalo tudi približevanje te veščine meščanom.
K temu so največ prispevale sabljaške šole, ki so
bile tudi na Slovenskem. V Ljubljani jo je sredi
19. stoletja vodil Štefan Mandić, v Mariboru pa
jo je leta 1870 ustanovil Max Prieger iz Gradca.
Športno sabljanje, kot ga poznamo danes, zaživi z uvrstitvijo sabljanja na prve olimpijske igre
moderne dobe leta 1896. Z ustanovitvijo mednarodne sabljaške zveze in mednarodnim priznanjem pravil leta 1913 se začne pravi razvoj
te discipline.
Večina odličnih sabljačev športnega sabljanja
prihajala iz vojaških vrst. V času Avstro-Ogrske so se bodoči častniki in podčastniki s sabljanjem srečali že med šolanjem v kadetnicah,
tisti najboljši pa so lahko nadaljevali šolanje na
sabljaških šolah oziroma tečajih v okviru vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu in
postali učitelji sabljanja. Ti sabljaški mojstri in
športniki so nadaljevali viteško tradicijo urjenja v sabljanju ter svojo spretnost prikazovali
na različnih tekmovanjih. Med njimi je bil tudi
častnik Rudolf Cvetko, ki si je leta 1912 kot
prvi Slovenec nadel bronasto olimpijsko kolajno. Mogoče je čas za njegovega naslednika, da
se sabljaške zgodbe ne bi več vedno znova začenjale s pravljičnim uvodom. »Nekoč, pred davnimi časi …«
temeljito ogreti, med izvajanjem vaj in borbami pa je treba nositi dobro vzdrževano zaščiSabljanje je eden izmed devetih športov, v ka- tno sabljaško opremo.
terem so na prvi olimpijadi moderne dobe v
Atenah tekmovali športniki iz štirinajstih V Sabljaški zvezi Slovenije želidržav. Sabljači, med njimi ni bilo žensk, so se jo sodelovati s SV
pomerili v sabljanju s sabljo in floretom. Žen- V samostojni Sloveniji je bila Sabljaška zveza
ske so na olimpijskih igrah v sabljanju prvič Slovenije ena izmed prvih športnih organizacij,
nastopile leta 1925 v Parizu. Sabljanje je eden ki je dosegla mednarodno priznanje. Kot souizmed štirih športov, ki so bili na vseh pole- stanoviteljica olimpijskega komiteja Slovenije je
tnih olimpijskih igrah moderne dobe. Danes bila kot četrta od vseh slovenskih asociacij sprese sabljači tako v ženski kot moški konkurenci jeta v krovno mednarodno organizacijo, Medbojujejo z mečem, floretom in sabljo. Orožja se narodno sabljaško zvezo (FIE), v kateri je danes
med seboj razlikujejo po obliki in teži, veljavni 136 članic. Sabljaška zveza Slovenije združuje
površini in načinu zadetka, pravilih ter opre- enajst sabljaških klubov in je zastopana v vseh
mi. Tekmovalca v sabljanju tekmujeta na sa- treh orožjih. Mednarodnih tekmovanj se udebljaški stezi, sodnik pa si pri sojenju pomaga z ležuje predvsem v kategorijah posameznikov, ki
elektronsko napravo za registracijo zadetkov. glede na svetovno konkurenco dosegajo odličTekmovanja potekajo v dveh delih, in sicer v ne uspehe. Zaradi že tradicionalne povezanokvalifikacijah borbe potekajo do pet zadet- sti sabljanja in vojske skozi zgodovino je Sabljakov, v eliminaciji, v kateri zmagovalec izloči ška zveza Slovenije izrazila željo po sodelovanju
poraženca, pa do 15 zadetkov. Na olimpijskih s predstavniki Slovenske vojske. Po pogovoigrah tekmovalci sabljajo tudi za bronasto ko- rih je bilo sklenjeno, da se športno sabljanje v
lajno, sicer pa v sistemu sabljaških tekmovanj vseh treh orožjih predstavi v enotah in poveljv okviru Mednarodne sabljaške zveze v polfi- stvih SV ter različnih organizacijah, zvezah in
nalih poražena sabljača dosežeta tretje mesto.
Od leta 1930, ko sta se na enem izmed sabljaških tekmovanj nasprotnika borila kar sedem
ur, so borbe tudi časovno omejene.
društvih, ki so pomembni za obrambni sistem,
na primer Zveza slovenskih častnikov, Zveza
veteranov vojne za Slovenijo in drugi. Sabljaška zveza Slovenije vidi možnost sodelovanja in
poznejšega razvoja te discipline prek Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM), v katerem
je sabljanje stalnica, k temu pa želi pritegniti
čim več pripadnikov SV. Sabljaška zveza Slovenije bo skupaj s sabljaškimi klubi in trenerskim
kadrom v Sloveniji omogočila pripadnikom
Slovenske vojske, da se vključujejo v klube, v
njih trenirajo in se udeležujejo tekmovanj v Sloveniji ter mednarodnem okolju kot pripadniki
Slovenske vojske.
Sabljanje spodbuja fizično in
psihično pripravljenost
Sabljanje kot šport se je s časom preoblikovalo v sodoben olimpijski šport s posebno opremo, pravili in sistemom tekmovanj, temelj sodobnega sabljanja pa ostajata viteško vedenje
do nasprotnika in poštena igra. Sodobno sabljanje je vadba, ki spodbuja tako fizično kot
psihično pripravljenost posameznika, saj razvijamo natančnost gibanja, gibljivost, hitrost
in koordinacijo. Intenzivno gibanje krepi srčno-žilni sistem in pozitivno vpliva na zdravje. Sabljanje izboljšuje tudi psihično pripravljenost, saj povečuje sposobnost opazovanja
in abstraktnega mišljenja ter pozitivno vpliva na samopodobo. Ta šport je primeren tako
za moške kot ženske ter mlade in mlade po
srcu, poleg tega je dostopen vsem, ki jih ta
starodavna veščina zanima. Sabljanje je zelo
varen šport, seveda pa moramo upoštevati
nekaj osnovnih pravil. Pred vadbo se je treba
SV
21
V 157. LOGP
usposobili nove
častnike in
podčastnike
za tehnično
vzdrževanje
Letos bo Slovenska vojska pridobila nove usposobljene častnike in podčastnike za tehnično vzdrževanje materialnih sredstev. Januarja sta se že končali
vojaško izobraževanje in usposabljanje častnikov za pridobitev VED A 52015, usposabljanje in menjava izpušnega kolektorja
1. aprila pa se bo končalo specialistično vojaško usposabljanje podčastnikov
za VED A 32015. Tako bo v Slovenski vojski 14 novih častnikov in podčastni- SV, materialno in skladiščno poslovanje,
kov za tehnično vzdrževanje materialnih sredstev.
taktiko delovanja enot tehničnega vzdrževanja in vzdrževanje materialnih sredstev.
Besedilo in fotografije: 157. logistični polk
Obsegalo je tako teoretične kot praktične
vsebine, zato sta se častnika pogosto zadrrogram usposabljanja za pridobitev 2014 do januarja 2015 in je obsegal 611 pe- ževala tudi v delavnicah in med tehnoloVED častnik za tehnično vzdrže- dagoških ur. Glavni cilj usposabljanja je bil gi, ki so opravljali redno delo, tako pa sta
vanje so izvajali v 2. četi za vzdrže- dosežen, saj sta častnika pridobila znanje, poleg znanja pridobivala neposredne izkuvanje 157. LOGP, in sicer največ v Vojašni- spretnosti in veščine, ki jih bosta potrebo- šnje pripadnikov izvajalcev vzdrževanja.
ci generala Maistra v Mariboru. V okviru vala med tehničnim vzdrževanjem materi- Med usposabljanjem sta spoznala procese
programa specializacije sta se usposabljanja alnih sredstev oziroma na dolžnostih po- načrtovanja vzdrževanja, njihovega spreudeležila dva častnika, usposabljanje pa so veljnika voda za vzdrževanje v enotah SV. mljanja, tehnološke priprave dela, materiizvajali v sodelovanju s Šolo za častnike ozi- Usposabljanje je bilo razdeljeno na predme- alne zagotovitve in konkretne težave, izzive
roma CVŠ. Program je potekal od septembra tne sklope, in sicer logistično podporo enot in rešitve s področja strojnih elementov ter
popravil oklepnih vozil in njihovih nadgradenj. Z uspešno opravljenimi obveznostmi
po programu usposabljanja sta pripadnika
pridobila VED A 52015 in tako postala častnika za tehnično vzdrževanje.
V 1. četi za vzdrževanje 157. LOGP v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani od decembra 2014 poteka program usposabljanja za VED A 32015 podčastnik za tehnično
vzdrževanje. Program, ki se ga udeležuje 12 podčastnikov, se bo končal 1. aprila, poteka pa v okviru specializacije, ki so
jo v polku izvajali s sodelovanjem Šole za
podčastnike oziroma CVŠ, in obsega 500
Načrtovanje delovnih procesov
Spremljanje postopkov vzdrževanja SKOV svarun za VED A 52015
P
22
SV
Preverjanje kontrolnih točk motorja vojaškega vozila za VED A 32015
ur usposabljanja. Programski sklopi usposabljanja so v osnovi podobni programskim sklopom usposabljanja častnikov, pri
čemer je pri usposabljanju podčastnikov
veliko več pozornosti namenjene praktičnemu delu usposabljanja. Novi podčastniki
tehničnega vzdrževanja bodo tako pridobili
novo znanje in veščine na področju vzdrževanja vseh vrst vozil, orožja in oborožitvenih sistemov, optičnih in elektro-optičnih
sistemov, elektronskih naprav, streliva in
minskoeksplozivnih sredstev. Podčastniki se bodo usposobili za delo iz načrtovanja
vzdrževanja, tehnologije ter materialnega
in finančnega poslovanja. Kandidati, ki so
na usposabljanje napoteni tako iz poveljstev in enot SV kot tudi s Šole za podčastnike, so do zdaj pokazali zelo veliko zanimanja za obravnavane vsebine in v polku
so prepričani, da bodo osvojili vse znanje
ter veščine za pridobitev VED A 32015 in
bodo tako postali podčastniki za tehnično
vzdrževanje.
V 157. LOGP se že pripravljajo na začetek
novih usposabljanj, s katerimi bodo vojaki
letos pridobivali znanje in veščine iz vzdrževanja materialnih sredstev ter streliva,
minskoeksplozivnih sredstev in raket.
SV
23
24
SV
SV
25
1
sv
4961.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13)
izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. medaljo za hrabrost
prejme:
Ljubo PAJIČ, 1959
II. zlato medaljo generala Maistra
prejmejo:
Alan GEDER, 1958
Venčeslav LORBEK, 1966
Anton VAVROŠ, 1961
III. srebrno medaljo generala Maistra
prejmejo:
Žarko HENIGMAN, 1963
Zlatka KNEZ, 1959
Viljem KOBAL, 1966
Silvo LOZINŠEK, 1973
Miha STRNAD, 1976
Jožef VALENTINČIČ, 1967
Borut VITEK, 1962
IV. srebrno medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Dušan BABIČ, 1967
Dušan BELOVIČ, 1970
Matjaž BREMEC, 1972
Miran ČADEŽ, 1970
Janko ERKLAVEC, 1956
Rafael KOLBL, 1963
Miha LARISI, 1973
Polonca LEVAK, 1958
Rajko LOTRIČ, 1962
Dragan LUČIĆ, 1959
Janez PIRIH, 1976
Peter SAJE, 1962
Simon ŠKOF, 1974
Marko UNGER, 1967
Št. 315, 16. februar 2015
4962.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin višji štabni vodnik:
Srečko KOTNIK, 1959
Številka: 094-1/2014-43
Datum: 17. 10. 2014
Janko VEBER
MINISTER
V. bronasto medaljo generala Maistra
prejmejo:
Edvin AJDAROVIĆ, 1974
Josip BIRO, 1962
Marko BUTARA, 1977
Daniel GREGOR, 1978
Katja JOVANOVIČ BERČIČ, 1980
Erna KODRA, 1962
Petra MAROLT, 1977
Jernej MODIC, 1984
Anton PAKAR, 1969
Bojan PAVLOVIĆ, 1978
Jože PLUT, 1964
Jadran PRIMC, 1961
VI. bronasto medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Kristian BOGDAN, 1978
Tomaž HRVATIN, 1981
Aljoša KAUČEVIČ, 1979
Tatjana KVARTUH, 1969
Simon LINDIČ, 1976
Dušan UTROŠA, 1975
VII. srebrno medaljo za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič
prejme:
Uroš SVETE, 1975
Številka: 094-1/2014-51
Datum: 15. 12. 2014
Janko VEBER
MINISTER
4970.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za zasluge
prejme:
Renato PETRIČ, 1958
Številka: 811-12/2014-23
Datum: 3. 12. 2014
Janko VEBER
MINISTER
4969.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin polkovnik:
Ljubo PAJIČ, 1959
Boris POŽEK, 1955
II. v čin podpolkovnik:
Mladen BERGER, 1959
Srečko CEHNAR, 1957
Darko HRABAR, 1959
Številka: 094-1/2014-50
Datum: 27. 11. 2014
Janko VEBER
MINISTER
znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
zlato medaljo Slovenske vojske
prejme:
20. PEHOTNI POLK
4968.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
4971.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Na podlagi tretjega in petega odstavka
dilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št.
Številka: 094-1/2014-49
Datum: 27. 11. 2014
Janko VEBER
MINISTER
Številka: 811-12/2014-19
Datum: 24. 10. 2014
Janko VEBER
MINISTER
4965.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o pri-
4967.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za hrabrost
prejme:
Tone ČELIČ, 1987
Številka: 094-1/2014-47
Datum: 21. 11. 2014
Janko VEBER
MINISTER
4966.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11 in 86/11) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za mednarodno sodelovanje
II. stopnje
prejme:
kapitan bojne ladje BRANISLAV KEKOVIĆ,
1959, Črna gora
4964.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno
prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur.
list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU ČASTNIKOV
I. v čin polkovnik:
Danilo JAZBEC, 1964
II. v čin major:
Roman STRELEC, 1967
Številka: 094-1/2014-44
Datum: 23. 10. 2014
Janko VEBER
MINISTER
Številka: 811-12/2014-18
Datum: 20. 10. 2014
Janko VEBER
MINISTER
Številka: 094-1/2014-45
Datum: 4. 11. 2014
Janko VEBER
MINISTER
P
4963.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje
prejme:
brigadni general MAURIZIO ANGELO SCARDINO, 1963, Italija
II. medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje
prejme:
poročnik PAOLO GIUSEPPE RIZZO, 1987, Italija
rvi teden, ko so na Pokljuko prišli
otroci iz vzhodnega dela Slovenije,
se je začel ob prijetnih temperaturah, animatorji pa so ga popestrili z raznovrstnimi aktivnostmi. Tako prvi kot drugi
teden so otroci tekmovali v deskanju, veleslalomu, teku na smučeh in v hoji s krpljami, obiskali pa so jih tudi predstavniki športne enote. Organizirali so nočni
pohod z baklami in tekmovanje v športnih
igrah. »Tekmovali so otroci, vodje ekip pa
so bili animatorji, in 'ta veliki' otroci so
poželi tudi največ smeha, ko smo priredili tekmovanje z drsanjem s traktorskimi
zračnicami,« pove namestnik vodje zimskega tabora Dejan Koren. Ekipa revije
SV se je otrokom pridružila drugi teden,
na dan, ko so otroci tekmovali v veleslalomu in deskanju. »Imeli smo kar nekaj
otrok, ki so prvič stali na smučeh, in le v
nekaj dneh so s pomočjo učiteljev smučanja osvojili dovolj znanja, da so se pogumno pognali po belih strminah. Vreme ni
bilo najboljše, imeli pa smo dovolj prostora na smučišču, da smo otroke lahko naučili osnov smučanja. Veliko se jih je odločilo tudi za tek na smučeh.« Ob koncu so
se mi pridružili še otroci, in sicer Mineja
Brecelj, Martina Gros, Jože Vučko, Adam
Rus, Juš Žagar ter Peter Kokalj, ki so dejali, da je tabor »ful kul« in da so uživali prav vsak trenutek. »Razen, ko smo morali čakati pri žičnici,« se huduje Jože. »In
po kosilu imamo premalo odmora, da se
spočijemo, toda animatorji so prijazni in
nas veliko naučijo,« se oglasi Peter. »Učitelji so kdaj tudi tečni, vendar nam povedo stvari, ki nas zanimajo, in nam omogočajo tudi veliko smučanja ter bordanja,
zato so kul,« doda še Juš. Na vprašanje o
druženju z dekleti me presenečeno pogledajo in odgovorijo: »Fantje se zadržujemo
v sobah, pogovarjamo pa se o dekletih iz
šole.« Punci sta na to vprašanje le skomignili in se zahihitali.
Vsekakor so tabori, ki jih SV organizira za
otroke pripadnikov, dodana vrednost, saj
se jih bodo spomnili tudi, ko bodo starejši.
Srečno do prihodnjega leta.
Objave Ministrstva
za ObraMbO
Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak
znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za mednarodno sodelovanje
I. stopnje
prejme:
generalmajor DIETER HEIDECKER, 1954, Avstrija
Kot vsako leto je tudi letos na Pokljuki med zimskimi počitnicami potekal
zimski tabor za otroke zaposlenih v Slovenski vojski. Med 16. in 20. februarjem je v okviru celostne skrbi za pripadnike potekal prvi termin zimskega tabora, ki se ga je udeležilo 83 otrok, drugi termin je bil med 23. in 27.
februarjem, udeležilo pa se ga je 80 otrok. Otroci so v vojaškem objektu
Rudolfa Badjure aktivno preživeli zimske počitnice, pridružili pa smo se jim
tudi mi.
Benjamin OVEN, 1959
II. v čin štabni vodnik:
Martin KROPIVNIK, 1957
Jože PRISTAVEC, 1959
Pokljuka gostila
otroke pripadnikov
SLOVENSKE VOJSKE
26
2
SV
SV
3
27
Številka: 094-4/2014-55
Datum: 26. 8. 2014
Generalmajor
Dobran BOŽIČ
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
4974.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
za sodelovanje v podporo miru v mednarodnih silah SVNKON KFOR prejmejo:
Boštjan HANŽIČ, 1982
Andrej KOŠMRLJ, 1976
Zlatko SARDINŠEK, 1963
Številka: 811-12/2014-26
Datum: 16. 12. 2014
Janko VEBER
MINISTER
4973.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
PODČASTNIKA OB UPOKOJITVI
v čin štabni vodnik:
Jože PODBOJ, 1961
Številka: 811-12/2014-25
Datum: 16. 12. 2014
Janko VEBER
MINISTER
potrditev IX. razreda:
Nives OPREŠNIK, 1987
sv
4979.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
za sodelovanje v podporo miru v mednarodnih silah SVNKON KFOR
prejmejo:
Aleš ALEŠ, 1981
Jernej ALIČ, 1982
John ALLAKAJ, 1976
Roman ANDOLJŠEK, 1961
Simon ANDREJEK, 1974
Ervin ANDRIC, 1986
Andrej BABIČ, 1975
Jure BABNIK, 1987
Bojan BAJUK, 1986
Robert BALIŽ, 1968
Aleš BARIČIČ, 1980
Siniša BAUER, 1989
Ivo BEDNARIK, 1959
Robert BELOVIČ, 1964
Jaka BERGER, 1979
Avgust BERKE, 1977
Aleš BERTONCELJ, 1969
Matej BEZJAK, 1983
Metod BIZJAK, 1976
Monika BLAGOVIČ, 1993
Boštjan BLAŽIČ, 1985
Matej BOGATAJ, 1990
David CIMERMANČIČ, 1985
Davorin CINGESAR, 1988
Številka: 811-12/2014-20
Datum: 24. 10. 2014
Brigadir
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒
uradno prečiščeno besedilo), 9. in 10. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) ter Pravilnika o podpisovanju dokumentov in o poročanju glede sprejetih oz. izdanih dokumentov ministra za obrambo RS
(št. 0070-12/2013-9 z dne 14. 5. 2013)
izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU PODČASTNIKA
v čin štabni vodnik:
Nadja LAMPE, 1978
sv
Simon COKAN, 1990
Mitja COLNER, 1981
Matjaž CVENČEK, 1986
Igor CVERLE, 1966
Damjan ČARMAN, 1980
Blaž ČEBAŠEK, 1991
Tone ČELIČ, 1987
Anže ČESEN, 1986
Branko ČOŽ, 1971
Lucijan ČUK, 1980
Beno DEBELJAK, 1972
Afrim DELIJA, 1978
Blaž DERNOVŠEK, 1982
Tomi DEŽELAK, 1979
Dejan DJUKIĆ, 1991
Goran DJUKIĆ, 1987
Brane DOBLEKAR, 1979
Miroslav DREV, 1982
Aleksander DRNOVŠEK, 1976
Pavel DROBNE, 1990
Dejan DROBNIČ, 1979
Boštjan EKSELENSKI, 1980
Tomaž ERHOVNIC, 1955
Milan FEMIĆ, 1978
Lea FERJAN, 1978
Zvonko FERLIČ, 1975
Damijan FINC, 1973
Nejc FLEŽAR, 1989
Rok FRELIH, 1985
Barbara FRUMEN, 1981
Davorin GAJSER, 1975
Rok GALIN, 1990
Domen GAŠPERLIN, 1979
Dejan GERDENC, 1987
Simon GODINA, 1972
Matic GOLAVŠEK, 1989
Elio GOLJA, 1988
Bojan GOMBOŠI, 1985
Robert GORENČIČ, 1986
Peter GREGL, 1981
Avguštin GRM, 1974
Petra HAJDINJAK, 1979
Rok HANAČEK, 1988
Jan HAZDOVAC, 1988
Rok HERMAN, 1980
Rene HERNAH, 1992
Luka HOČEVAR, 1988
Maks HOČEVAR, 1991
Ivan HOJNIK, 1977
Bojan HORVAT, 1963
Bojan HORVAT, 1978
Mitja HUDELJA, 1988
Alen HVALA, 1983
Tilen HVASTI, 1990
Milan INTIHAR, 1973
Sašo ISOSKI, 1984
Aleš IVANČIČ PLEVNIK, 1977
4975.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
4972.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseNa podlagi 63. a člena Zakona o obrambi dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri(Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno be- znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
sedilo) in 3. člena Uredbe o vojaških uslužben- 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
cih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam
UKAZ
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
O POTRDITVI RAZREDA VIŠJI
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
VOJAŠKI USLUŽBENKI
medaljo v službi miru
Številka: 811-12/2014-24
Datum: 16. 12. 2014
Janko VEBER
MINISTER
103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 5.
člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06
in 116/07) izdajam
UKAZ
O PODELITVI ČINA VODNIK
Aleksander ABDULOVIĆ, 1981
Matic AJDOVEC, 1983
Aleš ANŽIČEK, 1985
David BAŠ, 1981
Luka DEBELJAK, 1986
Jure DETERDING, 1984
Gregor FEKONJA, 1984
Borut GAJŠT, 1981
Denis GMAJNIČ, 1982
Matej GRIČAR, 1982
Damjan HOZJAN, 1985
Sašo JARC, 1983
Uroš JURJEC, 1982
Luka KEČKEŠ, 1981
Uroš KIRBIŠ, 1982
Marko KRIVOROTOV, 1979
Leon KROPIVŠEK, 1983
Bojan LEBAR, 1984
Marko LOVŠIN, 1980
Aleš MARINIČ, 1985
Matjaž MAROLT, 1980
Marko MAVSER, 1984
Matej MUŠIČ, 1983
Luka POTOČNIK, 1983
Drago PRAŠNIKAR, 1982
Blaž RAKAR, 1984
Nina RAVNJAK, 1985
Tomaž SKORNŠEK, 1980
Kristjan ŠTANCER, 1980
Darko ŠUMAH, 1987
Miha TRAMPUŽ, 1981
Tadej TREBŠE, 1980
Simona VALIČ, 1985
Marko VERHOVNIK, 1987
Simon ZALOŽNIK, 1978
Martin ZUPANČIČ, 1978
Robert ŽEKŠ, 1985
Damjan IVANIČ, 1983
Dejan IZGORŠEK, 1975
Mitja JAKUPAK, 1974
Aleš JAMNIK, 1982
Dorijan JAMNIŠEK, 1987
Denis JANESKI, 1977
Drago JANŽIĆ, 1980
Jernej JERAJ, 1989
Janez JERALIČ, 1982
Leon JERANKO, 1988
David JUSTIN, 1973
Rok KALOH, 1989
Gregor KAPELE, 1985
Marijana KASAPOVIĆ, 1980
Borut KASTELEC, 1979
Peter KAUČIČ, 1983
Franci KAVČIČ, 1978
Faruk KELMENDI, 1981
Matevž KLADNIK, 1989
Luka KLAJDERIČ, 1994
Luka KLOBUČAR, 1992
Dejan KNEŽEVIĆ, 1977
Martina KOBAL, 1976
Dragan KOJANOVIĆ, 1981
Matej KOLENC, 1989
Sašo KOMPARE, 1963
Dejan KORŽE, 1986
Peter KOSTANJŠEK, 1990
Jože KOŠIR, 1966
Matic KOŠIR, 1991
Dražen KOŠTRUN, 1965
Anton KOVAČIČ, 1975
Marko KOVAČIČ, 1971
Petra KRABONJA, 1981
Dejan KRALJ, 1987
Matija KRAŠOVEC, 1987
Monika KREUH, 1987
Tadej KRIŠTOF, 1990
Peter KRIVEC, 1975
Marko KRIVOROTOV, 1979
Jože KRKOVIČ, 1981
Matej KRNC, 1972
Leon KRŽIČ, 1970
Žiga KRŽIČNIK, 1988
Demetrij KRŽIŠNIK, 1977
Andrej KUMAR, 1987
Vojko LEVA, 1971
Simon LISJAK, 1974
Gašper LOČNIŠKAR, 1979
Marjan LOKATELJ, 1988
Tihomir LOVRIĆ, 1990
Mitja MACELE, 1989
Rok MAJCENIČ, 1990
Sebastian MAJERLE, 1983
Damjan MARCIUŠ, 1973
Stojan MARN, 1963
Blaž MAROLT, 1988
Simon MAROLT, 1980
Aleksander MARTINŠEK, 1972
Moša MARŽUN, 1986
Anže MEDVEŠEK, 1984
Mateja MENCIGAR, 1981
Ignacij MERSEL, 1969
Marcela MERSLAVIČ, 1981
Samo MIHAČIČ, 1972
Jernej MIHELIČ, 1984
Jan MIKULIČ, 1988
Sabina MILEK, 1986
Nikolaj MILHARČIČ, 1975
Borut MIRT, 1982
Jure MLAKAR, 1980
Boštjan MOČNIK, 1963
Dimitrij MODIC, 1960
Franci MOGOLIČ, 1966
Domen MOHORČIČ, 1983
Natalija Andreja MRAZOVIČ KAVAŠ, 1981
Janez MUHVIČ, 1984
Emin MURATOVIĆ, 1983
Matej MUSEC, 1981
Robert NADOH, 1966
Matjaž NARDIN, 1971
Jože NOVAK, 1970
Mitja NUČIČ, 1987
Janez OBERSTAR, 1983
Andrej OGLAJNER, 1981
Robert OKOVIĆ, 1976
Nina OMAHEN, 1985
Anton ORAČ, 1971
Vilko OSTANEK, 1969
Žan OŠLAK, 1988
Dejan OVEN, 1980
Primož PAPEŽ, 1986
Darko PAVLEC, 1961
Jure PAVLIN, 1984
Dejan PETERKA, 1982
Boštjan PIRMAN, 1977
Jasmina PITAMIC VOJSKA, 1982
Jasmin PLANTAN, 1984
Miha PLAZAR, 1988
Iztok PODJED, 1980
Boris PODLOGAR, 1980
Marko POLANEC, 1981
Anže POLJANŠEK, 1982
Gregor PONGRAC, 1980
Simon POSTRŽIN, 1989
Uroš POTNIK, 1980
Klemen POZNIČ, 1989
Bernard POŽAR, 1976
Davor PRANJKOVIĆ, 1982
Benjamin PRELOG, 1977
Anton Vasja PREMERL, 1980
Slavko PRIMC, 1968
Jana PRIMČIČ, 1973
Uršula PRISLAN UREK, 1972
za sodelovanje v podporo miru v mednaro- Lucijan ČUK, 1980
dnih silah SVNKON EUFOR
Amir EGRLIĆ, 1968
prejmejo:
Robert GASSER, 1969
Alojz BERGINC, 1977
Aleš GORIŠEK, 1970
Vlado PAKIŽ, 1966
Mateja GRABROVEC, 1976
Boštjan PIKON, 1963
Srečko GRAH, 1979
Roman ŠEME, 1965
Aleksander JOVIĆ, 1977
Viljem ŠERUGA, 1964
Edvard KAC, 1978
Barbara UNK, 1965
Denis KOKELJ, 1979
Bojan KOŠIR, 1970
Številka: 094-4/2014-62
Matjaž KOZAMERNIK, 1972
Datum: 23. 9. 2014
Martin LIČEN, 1981
Generalmajor
Darko MACUH, 1957
Dobran BOŽIČ
Jure MOČIVNIK, 1979
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Jože PETEK, 1966
Blaž PLANINC, 1984
4976.
Denis PUNGARČAR, 1971
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Friderik ŠKAMLEC, 1962
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Benjamin ŠKRINJAR, 1977
dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Dejan TRIFKOVIĆ, 1965
znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Anton TURK, 1960
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
Vilko UDOVČ, 1963
UKAZ
Marko VOLOVLEK, 1967
O PODELITVI PRIZNANJA
III. medaljo načelnika GŠSV
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
prejmejo:
zlato medaljo načelnika GŠSV
Darko BOLKOVIČ, 1981
prejme:
Iztok FRAS, 1978
Dobran BOŽIČ, 1964
Danijel KREJAN, 1974
Roman KURE, 1971
Številka: 094-4/2014-74
Sebastjan LIPOVŠEK, 1977
Datum: 13. 10. 2014
Marko LOVŠIN, 1979
Brigadir
Marjan RAZLAG, 1978
Dr. Andrej OSTERMAN
Uroš ROŠKER, 1978
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Iztok ROŽANC, 1985
Milan SEČKO, 1964
4977.
Marko SEKNE, 1965
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Goran STANIČ, 1968
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Janka SUŠNIK, 1964
dilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- Marko ŠMIGOC, 1967
znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Davorin ŠTER, 1984
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
IV. bronasto plaketo Slovenske vojske
UKAZ
prejmejo:
O PODELITVI PRIZNANJ
Marko LIPOVAC, 1984
MINSTRSTVA ZA OBRAMBO
Peter NEDELKO, 1966
I. srebrno medaljo načelnika GŠSV
UPRAVA ZA OBRAMBO MARIBOR
prejmejo:
V. zlato medaljo vojaku SV za dosežeAleksandra FERLEŽ, 1971
ne uspehe
Milan SETNIČAR, 1969
prejme:
Robertino ŠKARABOT, 1970
Darko HORVAT, 1982
Borut ŠKUFCA, 1966
VI. srebrno medaljo vojaku SV za doMarko TAUČER, 1974
sežene uspehe
II. bronasto medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
prejmejo:
Sašo BAUMKIRHER, 1984
Viktor ANDREJAŠ, 1960
Tomislav BOGOVIĆ, 1980
Mateja ANDREJKA FIDERŠEK, 1988
Borut BRVAR, 1974
Klemen BANČIČ, 1986
Janez OVNIČEK, 1975
Bojan BEZJAK, 1971
Bojan PERKO, 1988
Dejan PROSENC, 1980
Jože PUSTOSLEMŠEK, 1988
David RADIVOJ, 1980
Jurij RALJEVIČ ŠIJANEC, 1986
Polona RATKOVIĆ, 1982
Mario RAUH, 1990
David RAZBORŠEK, 1983
Žiga RAZBORŠEK, 1989
Nino REGINA, 1981
Marko RESNIK, 1981
Anže RODE, 1972
Matjaž ROGELJ, 1972
Jure ROSULNIK, 1977
Nina RUDOLF, 1982
Božidar RUŽIĆ, 1987
Dragan RUŽIČIČ, 1960
Matej SARDOČ, 1976
Primož SAVINŠEK, 1975
Blaž SEDEJ, 1988
Andreja SKRT, 1961
Borut SKUK, 1968
Tomaž SKUMAVC, 1982
Borut SMOLNIKAR, 1980
Aleš SMREKAR, 1975
Andrej SOJČ, 1989
Dominik SOLINA, 1992
Janez STARIHA, 1973
Milan STEGU, 1970
Mitja STIPETIČ, 1989
Igor STRAŠEK, 1970
Mark STUPAR, 1974
Rok SUŠEC, 1981
Andrej SVET, 1971
Nejc ŠAVELJ, 1982
Marko ŠAVLI, 1969
Gorazd ŠEGULA, 1975
Uroš ŠETINC, 1981
Nadja ŠIBILA, 1982
Matjaž ŠIPEC, 1963
Nataša ŠIŠKO, 1967
Marko ŠIVIC, 1977
Sašo ŠKOFIC, 1970
Jani ŠKUFCA, 1990
Andrej ŠORI, 1986
Klemen ŠTAVBAR, 1979
Miha ŠTERK, 1988
Denis ŠTINGL, 1990
Boštjan ŠTURM, 1975
Igor TEHOVNIK, 1980
Darko TERČON, 1978
Bojan TONIĆ, 1978
Davorin TOŠ, 1985
Benjamin TOT, 1985
Bojan TRAFELA, 1970
Tatjana TRINKO, 1958
Luka TURK, 1986
Matej TURK, 1988
4978.
Na podlagi sedmega odstavka 63. člena
Številka: 094-4/2014-77
Datum: 20. 10. 2014
Brigadir
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Aleš PODREKA, 1971
Blaž RAKAR, 1984
VII. bronasto medaljo vojaku SV za dosežene uspehe
prejmejo:
Kristijan BERTALAN, 1987
Zlatko BRATEC, 1976
Željko BRATUŠEK, 1979
Dejan GERŽELJ, 1987
Ivo GJEREK, 1986
Tina KRČEL, 1973
Simona LESAR, 1982
Davorin LEVIČAR, 1975
Janez LIKOVIČ, 1986
Nik LIPOVAC, 1988
Darko LUŽNIK, 1982
Dimitrij MAGAŠ, 1982
Aleš MESTINŠEK, 1986
Jan MIKULIČ, 1988
Matej MOHORIČ, 1983
Gorazd PELCL, 1980
Tadej PERDAN, 1986
Gregor PEZDIRC, 1992
Gregor PIRMAN PRHNE, 1989
Jadran PIŠTAN, 1985
Sandi POZMAN, 1978
Tomas REPNIK, 1982
David SLODNJAK, 1985
Jernej ŠPANINGER, 1990
Božidar ŠTAMPEK, 1970
Andrej ŠUŠTERIČ, 1973
Primož TEKAVČIČ, 1991
Tomaž TOMAŽIČ, 1983
Darja TOPOLOVEC, 1976
Gregor VIDOVIČ, 1987
VIII. medaljo vojaku SV za dosežene
uspehe
prejmejo:
Rihard DESTRADI, 1986
Matej DEŽMAN, 1984
Janez DOGAR, 1979
Žiga GABROVEC, 1987
Nina JURKOŠEK, 1979
Ludvik KOS, 1970
Danijel MIRT, 1983
Gašper MOČNIK, 1982
Anton PEČNIK, 1980
Igor SKRT, 1982
28
4
SV
sv
4980.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
za sodelovanje v podporo miru v mednarodnih silah SVNKON KFOR
prejmejo:
Dejan ČENGIĆ, 1976
Anton GALOVEC, 1976
Urban JAVORNIK, 1979
Tomislav MURŠEC, 1970
Petra RESMAN, 1973
Aljoša ROŽIČ, 1989
Številka: 094-4/2014-80
Datum: 24. 10. 2014
Brigadir
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Goran TURUDIĆ, 1978
Marko TUSULIN, 1981
Matej TUŠEK, 1979
Luka UCMAN, 1985
Aleš UMEK, 1973
Bojan URBANČ, 1974
Dušan URŠIČ, 1966
Darko VAREK, 1978
Stojan VESEL, 1990
Marko VIDEC, 1981
Rok VIDIC, 1991
Gregor VIDOVIČ, 1987
Damjan VODA, 1978
Damjan VODENIK, 1989
Borut VOGLAR, 1972
Peter VOLOVLEK, 1981
David VONTA, 1983
Štefan VÖRÖS, 1974
Marjeta VOUK, 1977
Sašo VOZEL, 1977
Sanel VUKALIĆ, 1982
Blažo Blaž VUKOVIČ, 1980
Franc ZAGRADIŠNIK, 1971
Klemen ZAJC, 1989
Andrej ZAKRAJŠEK, 1976
Uroš ZAKRAJŠEK, 1990
Primož ZLODNJAK SEDMINEK, 1988
Denis ZORC, 1986
Jernej ZOREC, 1983
Jan ZORZUT, 1987
Damjan ŽERDIN, 1976
Številka: 811-4/2014-22
Datum: 14. 11. 2014
4982.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKA GŠSV
v čin poddesetnik:
Tjaša ŠTRITOF, 1980
Številka: 094-4/2014-83
Datum: 4. 11. 2014
Brigadir
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
4981.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
GENERALŠTABA SV
medaljo v službi miru
prejmejo:
David BOŠKOVIĆ, 1984
Robert BOŽIČ, 1981
Jernej ČOH, 1985
Benjamin GROJZDEK, 1985
Valter ILENIČ, 1969
Mirko MEGLIČ, 1968
Miha MIKUŽ, 1980
Danijel PAVLIČ, 1958
Elvis PAVŠIČ, 1980
Miroslav PETRAK, 1972
Samo SAMARDŽIĆ, 1988
Tomaž STARE, 1982
Sebastjan ŠILAR, 1978
Marko ZAJOVIĆ, 1981
Številka: 094-4/2014-81
Datum: 28. 10. 2014
Brigadir
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Boštjan SLEMENIK, 1965
Aleksander ŠTURBAJ, 1991
Sonja VOLF, 1982
Janez ZORC, 1973
Fotografija: Miha Pavšek
II. pohvalo poveljnika PŠŠ
prejmejo:
Leon PERČIČ, 1971
Damjan PERŠUH, 1979
4983.
Marko SAJOVIC, 1978
Na podlagi drugega odstavka 3. člena III. zahvalo poveljnika PŠŠ
Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. prejmeta:
54/03) izdajam
Miran KRISTOVIČ, 1960
UKAZ
Davorin REČNIK, 1961
O POTRDITVI RAZREDA NIŽJIM
VOJAŠKIM USLUŽBENCEM
Številka: 094-4/2014-60
I. potrditev V. razreda:
Datum: 22. 9. 2014
Igor PIRC, 1960
Polkovnik
II. potrditev III. razreda:
Miran FIŠER
Andrej VASTL, 1982
POVELJNIK PŠŠ
III. potrditev I. razreda:
Boris MAROLT, 1967
4986.
Silvo SELJAK, 1964
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseŠtevilka: 811-12/2014-21
dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priDatum: 20. 11. 2014
znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
Brigadir
41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza TERP 72. BR,
Dr. Andrej OSTERMAN
št. 094-3/2013-168 z dne 7. 1. 2014, izdajam
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
4984.
TERITORIALNEGA POLKA 72.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. BRIGADE SV
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- I. bronasto medaljo TERP 72. BR
dilo), 2. odstavka 80. člena Pravilnika o pri- prejmejo:
znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Andreja KAPUŠIN, 1969
41/07, 4/11 in 86/11) in Ukaza VZE, št. 094- Franc NOVAK, 1962
5/2013-170 z dne 11. 11. 2013, izdajam
Igor PAPEŽ, 1961
UKAZ
II. zlato plaketo TERP 72. BR
O PODELITVI PRIZNANJA VZE
prejme:
zahvalo poveljnika VZE
OBČINA ŠENTJERNEJ, Šentjernej
prejme:
III. pohvalo poveljnika TERP 72. BR
Darko KOUS, 1955
prejmejo:
Peter BEVC, 1968
Številka: 094-4/2014-53
Stanislav BRINJEVEC, 1958
Datum: 25. 7. 2014
Dako GRUBAČEVIČ, 1955
Polkovnik
Jurij KOZINC, 1973
Zoran VOBIČ
Simon KRAŠOVEC, 1968
POVELJNIK VZE
Marija MURN, 1969
Bojan PEJČIĆ, 1970
4985.
Stanislav POHAR, 1962
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Igor ROŽIČ, 1961
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), Janez RUPAR, 1970
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o prizna- Lidija ZUPAN, 1962
njih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, EVOJ FRANCA URŠIČA,
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 094- SKUPINA ZA PRIPRAVO HRANE
5/2013-181 z dne 13. 11. 2013, izdajam
EVOJ FRANCA URŠIČA,
UKAZ
SKUPINA ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVAO PODELITVI PRIZNANJ
NJE INFRASTRUKTURE
POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV
EVOJ FRANCA URŠIČA,
I. bronasto plaketo PŠŠ
SKUPINA ZA SPLOŠNO OSKRBO IN
prejme:
TRANSPORT
Marko UNGER, 1967
IV. zahvalo poveljnika TERP 72. BR
Brigadir
David HUMAR
NAMESTNIK NAČELNIKA GŠSV
Številka: 094-4/201-78
Datum: 20. 10. 2014
Major
Ernest PLEH
NAMESTNIK POVELJNIKA 74. PEHP
4988.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 74. PEHP, št.
094-3/2013-169 z dne 15. 1. 2014, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA 74.
PEHOTNEGA POLKA SV
bronasto medaljo 74. PEHP
prejmejo:
Uroš ERJAVEC, 1984
Tomaž FERENČAK, 1979
Srečko KAUČIČ, 1970
Aleš PETEK, 1987
Igor SMONKAR, 1968
Mitja TURNER, 1991
Številka: 094-4/2014-72
Datum: 10. 10. 2014
Polkovnik
Miran FIŠER
POVELJNIK PŠŠ
4987.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 0945/2013-181 z dne 13. 11. 2013, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV
pohvalo poveljnika PŠŠ
prejmejo:
Jure LAMPE, 1978
Nina REŽEN, 1980
Milan REŽONJA, 1973
Številka: 094-4/2014-57
Datum: 4. 10. 2014
Polkovnik
Žarko HENIGMAN
POVELJNIK POLKA
prejmejo:
Dušan DUKIĆ, 1962
Silvestra SADAR, 1974
Zdravko ŠPELIĆ, 1955
zaščita in reševanje
okratni pregled nesreč zaradi snežnih plazov med prvo svetovno
vojno nadaljujemo s smrtonosnimi plazovi v začetku marca 1916 v zaledju soške fronte, natančneje na Vršiču. V
sredo, 8. marca, ob 13. uri je velik plaz s
Šitne glave zasul veliko naselbino (severno taborišče, nemško Nordlager) z ruskimi
vojnimi ujetniki in avstrijskimi stražarji1.
Štiri dni pozneje, 12. marca, so se sprožili
še novi plazovi in med drugim uničili tudi
dvajsetmetrsko ogrodje spomenika nadvojvodi Evgenu na vrhu prelaza ter zgornji postaji tovorne žičnice. Do takrat ni bilo prav
veliko snega, niti plazov, v začetku marca
pa je zapadlo zelo veliko novega suhega
snega. Zaradi bližnje soške fronte je moral
promet potekati neprekinjeno, zato so ujetniki sproti kidali sneg. Po nasvetu gozdarskega nadzornika in poznavalca plazov na
območju Vršiča Franca Urana, ki je svaril
pred nevarnostjo plazov, so dale poleti 1915
vojaške oblasti zgraditi velike in močne lesene protilavinske strehe in obrambne
opaže od Močila čez vrh prelaza do današnje Tičarjeve koče. Nad barakami so zgradili zelo velik leseni most, ki naj bi plazove
preusmeril mimo barak. To je Uran opisal
v članku Kako se je delala cesta na Vršič
(Planinski vestnik, št. 3, 1957, str. 151–163).
O gradnji ceste čez naš najvišji cestni prelaz Vršič (1611 m) vemo precej, manj pa
o nesreči s snežnim plazom, ki po številu
T
Beli smrtni davek
velike vojne (2. del)
Žrtve v snežnih plazovih med prvo svetovno
vojno na širšem območju soške fronte
V februarski številki revije smo se v okviru praznovanja stote obletnice začetka
prve svetovne vojne seznanili z žrtvami snežnih plazov v Alpah, med drugim
tudi z najhujšo lavinsko nesrečo v Dolomitih decembra 1916. V tem prispevku
nadaljujemo pregled nesreč. Zaradi žrtev ruskih ujetnikov v zaledju fronte
marca 1916 in maja 1917 na obeh straneh Vršiča so pozneje poimenovali
to pomembno prometnico ruska cesta. Za nesreče na tem območju imamo
številne opise, še vedno pa nista znana natančno število žrtev in poškodovanih
ter ocena škode. Po razsežnostih podobna vršiški je bila tudi lavinska nesreča
italijanskih vojakov decembra 1916. Zgodila se je na južnih pobočjih Krna
in sosednje Batognice, skoraj hkrati pa tudi avstro-ogrskim vojakom na
sosednjih položajih med Golobarjem, Lipnikom in Kalom. Pozneje so večji
plazovi povzročili smrt še med ruskimi vojnimi ujetniki v Trenti in med avstroogrskimi vojaki nad Klužami. Precej manj znana je zadnja večja tovrstna
nesreča, ki se je zgodila maja 1917 ruskim ujetnikom v južnem taborišču na
primorski strani Vršiča.
Besedilo: Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Spominska tablica delu žrtev plazu na ruski cesti pod Erjavčevo kočo
1
Večino danes neprecenljivih informacij smo povzeli po knjigi Franceta Malešiča Spomin in opomin gora (Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Didakta, 2005, 495 strani), za katero nam je avtor odstopil številne popravke in dopolnitve, ter s portala o soški fronti http://prohereditate.com/portal/, na katerem je največ uporabnih podatkov prispeval Tomaž Ovčak.
SV
29
žrtev ni bila največja, zato pa najbolj opazna, saj se je dogajala blizu Kranjske Gore.
Po uradnih podatkih naj bi v njej umrlo 110
ruskih vojakov ujetnikov, nekaj je bilo tudi
povolških Nemcev, in avstrijskih vojakov
stražarjev. V kranjskogorski župnijski kroniki je zapisan podatek o 210 žrtvah, med
njimi naj bi bilo 170 ujetnikov in 40 stražarjev. Nekateri podatki omenjajo skupno
celo več kot 300 žrtev. Dan po prvem plazu
so našli pod plazovino živega peka pri krušni peči, edinem zidanem objektu, ki ga
plaz ni podrl. Zadnje mrtve so izkopali šele
spomladi, ko se je začel taliti sneg, saj so
bili nekateri zasuti tudi do več deset metrov globoko. Žrtve so pokopali v Kranjski Gori, v grobnici pri Ruski kapelici, na
vojaškem pokopališču v Trenti in posameznih grobovih blizu kraja nesreče pod Vršičem. Med žrtvami je bil najmanj en Slovenec, in sicer Franc Peternelj, po domače
Peternelc, iz Kranjske Gore. Pravo število
žrtev še vedno ni znano, saj jih je avstrijsko poveljstvo najbrž zaradi svoje krivde že
v času reševanja in poznejše sanacije zadržalo v strogi tajnosti. Mogoče ne bi za to
Vir: Kriegsarchiv Wien/Vojni arhiv na Dunaju
Prizorišče zadnje večje lavinske nesreče v Sloveniji med prvo svetovno vojno, in sicer taborišče
Vršič jug spomladi 1917
30
SV
Vir: Kobariški muzej
delu doline Slatenik vzhodno od Bovca
(Kapellental) na severovzhodni strani območja med Golobarjem in Kalom. Že pred
tem so pokopali 19 žrtev, 24. aprila 1917 so
jih pokopali 24, 27. aprila pa še 23. Posamezne žrtve so našli in pokopavali še vse do
9. junija tega leta. Skupno so na tem pokopališču pokopali skoraj 150 žrtev snežnih
plazov. Žrtve so bili predvsem pripadniki
zalednih enot, ki so vsak dan oskrbovale
poti in enote na Kalu ter v okolici. Pri izbiri
poti niso imeli drugih možnosti, saj je bila
planina Slatenik z zahodne strani izpostavljena Italijanom, višje v Doliču pa so prav
tako grozili plazovi.
Tudi zadnja večja lavinska nesreča je povezana z Vršičem. 12. maja 1917 je bil lep,
sončen in precej topel dan, tudi v južnem
taborišču (nemško Südlager) na primorski strani prelaza. Okoli 11. ure se je z Mojstrovke proti Drevesnici sprožil snežni plaz
in zasul precej delavcev, ruskih ujetnikov
ter nekaj avstrijskih stražarjev. Nemudoma
so jih začeli reševati, vendar so dela zaradi obilice plazovine, pomešane s skalovjem
in drevjem, potekala zelo počasi. Vse žrtve
tega snežnega plazu so odkopali šele 8. junija 1917, umrlo pa je 30 ruskih vojnih ujetnikov in šest stražarjev. Za prvo svetovno
vojno imamo na voljo še podatek o zasutem vojaku na kraju Pri križcu, približno
uro hoda iz Bovca na Rombon, in omembo smrti Franca Trojerja iz župnije Podbrdo, ki ga je zasul eden izmed številnih
snežnih plazov na Vršiču. Kot zanimivost,
čeprav zunaj alpskega območja, omenimo
na koncu še podatek o tem, da se je v tem
času med Zagorjem in Trbovljami sprožil snežni plaz, ki je potisnil v Savo vojaški
brzi vlak, pri čemer je bilo sedem mrtvih in
štirideset ranjenih.
V prvi svetovni vojni je po do zdaj zbranih
podatkih na soški fronti in v njenem zaledju zaradi snežnih plazov umrlo najmanj
1000 ljudi, verjetno pa je ta številka še precej višja. Za primerjavo naj omenimo, da je
bilo med drugo svetovno vojno 27 nesreč
z le 65 žrtvami. Primerjava med svetovnima vojnama kaže, da so se v naslednji krvavi moriji že precej bolj zavedali nevarnosti snežnih plazov, na srečo pa so bile tudi
zime nekoliko manj snežne, zato pa nič
manj mrzle. Zanimivo je, da se še vedno
pojavljajo ostanki velike vojne, še posebno
na nekdaj najvišjih delih bojišč zaradi taljenja tamkajšnjih ledenikov, v posameznih
primerih pa tudi ostanki trupel …
To, kar se je v tistem času dogajalo v visokogorju Alp, ni bilo bojevanje izurjenih vojakov gorskih enot, temveč zaradi kratkega poletja v gorah časovno zelo omejen
pokol, podoben celotni vojni. Na srečo se je
ta končala še pred začetkom naslednje snežne sezone 1918/1919. Stoletni zgodovinski premislek nas danes lahko privede le do
spoznanja o tem, da je šlo za večinoma nepotrebne žrtve vojakov in vojnih ujetnikov,
ki so bili z vidika lavinske preventive ob nepravem času na nepravem kraju, saj so bili
v to prisiljeni. V času, ko je bila na tleh snežna odeja, je bilo malo neposrednih bojev in
premikov. Glavni boj je bilo preživetje v surovem naravnem gorskem okolju, ki v času
snežne odeje ni gostoljubno in še manj blizu
Ostanki PROTILAVINSKE galerije pod Vršičem spomladi 1916 bogovom, kakršno prispodobo navajajo nekateri pisci, pri čemer pa gre le za romantično videnje oziroma pogled na gore iz dolin
oziroma nižin. Obisk in pregled vojnih arhivov na Dunaju ter v Rimu ali pa njihova
digitalizacija in možnost pregledovanja na
daljavo bosta v prihodnje odkrili še marsikatero skrivnost o podrobnostih lavinskih
nesreč med prvo svetovno vojno. Tovrstne
nesreče nam morajo biti v poduk pri današnjem usposabljanju vojaških enot v gorskih
predelih, kjer morajo biti poveljevanje, premikanje in bojevanje še toliko bolj preudarna, sicer se lahko narava hitro obrne proti
nam in postane naš največji sovražnik.
Citat iz molitve italijanskega
vojaka alpinca
Vsemogočni Bog, ki vladaš vsemu, reši nas
neusmiljenega mraza, vrtinčastih viharjev,
hrumečih snežnih plazov; vodi naše noge
na varna mesta, na vrtoglave grebene, v
navpične stene in prek zahrbtnih razpok.
Žrtve snežnih plazov na planini DUPLJE VZHODNO OD KRNSKEGA JEZERA
Vir: osebni arhiv Davida Erika Pipana
Vir: zbirka Jasmine Pogačnik
Fotografija kapele Slatenik je iz zapuščine Franca Zupančiča in je bila posneta 1. novembra 1915,
ko je bila slovesna posvetitev kapele Vršič.
nesrečo niti dobro vedeli, če ne bi nad osmo
serpentino vršiške ceste ruski ujetniki svojim sonarodnjakom v letih 1916 in 1917 ob
kamniti grobnici zgradili še preproste kapelice s čebulastima zvonikoma. Danes jo
poznamo kot Rusko kapelico in je spomeniško zaščiten kulturnozgodovinski spomenik ter ena izmed 23 postaj slovenskega dela poti evropske kulturne dediščine.
Najbolj obiskana je vsako leto na zadnjo julijsko nedeljo, ko je ob njej spominska slovesnost, ki se je udeležujejo najvišji predstavniki Rusije in Slovenije.
Po lavinski tragediji pod Vršičem je bilo do
konca te zime le še nekaj manjših nesreč.
12. marca 1916 je pod velikim snežnim
plazom na južnem bojišču na soški fronti
umrl tudi korporal patrulje Anton Zorčič,
sicer trgovec iz Kapel pri Brežicah. V zimi
1915/1916 je po navedbi tedanjega časopisa Slovenec plaz na južnem bojišču poleg
več tovarišev zasul tudi četovodjo Valentina Dovjaka iz Nove vasi pri Viču. V istem
viru najdemo, da je plaz v Ukancu v Bohinju zasul 40 ljudi. V tej zimi je zasulo tudi
barako v taborišču Bogatin na Komni, ki je
bilo pod Bogatinskim sedlom (Vratca, 1803
m), v njej pa so stanovali nosači ranjencev.
V snežni sezoni 1916/1917 so bile izgube zaradi snežnih plazov na avstro-ogrski strani kljub obilnim snežnim padavinam za desetino manjše kot zimo pred tem.
To je bila zasluga dobro organizirane oskrbe in upoštevanja preteklih slabih izkušenj. Prva nesreča v tej sezoni je bila 13. decembra, ko je v plazu nad Rutom nad Baško
grapo umrl avstro-ogrski vojak Simon Bizajl. V petek, 15. decembra 1916, na dan,
ko se je zgodila največja lavinska nesreča
na tirolski fronti pod Marmolado v italijanskih Dolomitih, ponekod pa je napačna datumska navedba petek, 13. december,
je po večdnevnem močnem sneženju, v katerem je zapadlo več metrov snega, nastopila odjuga. Utrgal se je zelo velik plaz, ki
je zajel pobočje Krna in sosednje Batognice ter pokopal italijanska barakarska naselja na planini Kuhinja. Zasutih je bilo kar
400 italijanskih vojakov, podatkov o številu žrtev pa nimamo. Naslednji dan so plazovi severno od tod, natančneje s Kozjega
brega in Golobarja, Vršičev, Srednje špice,
izpod Lipnika ter z Vršiča in pobočja nad
Šumnikom, prizadeli na položajih številne
skupine avstro-ogrskih vojakov. Skupaj naj
bi bilo kar približno 100 mrtvih. Omenimo še 60 ruskih ujetnikov, ki jih je leta 1916
odnesel snežni plaz v Trenti, v tej nesreči
pa je umrl tudi Janez Rosič, doma v Logeh
pri Breginju.
3. aprila 1917 je snežni plaz s Plemenic v
Rombonu (2208 m) nad Klužami pri Bovcu
zasul približno 150 avstro-ogrskih vojakov.
Potrgal je vse vezi, s katerimi so bile barake
pritrjene k steni, zato jih je odneslo v dolino skupaj z vojaki. Prekop skozi velika plazova z obeh strani doline, ki sta 6. aprila
1917 zasula cesto med Pustino in Klužami ter zajezila Koritnico, človeških žrtev
pa na srečo ni bilo, smo predstavili v članku o snežnih plazovih v 12. številki revije SV leta 2014. Znan je podatek, da so 8.
aprila 1917 pokopali 59 žrtev snežnih plazov na vojaškem pokopališču v zgornjem
SV
31
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu je bilo 23. januarja organizirano srečanje s predstavniki gasilskih enot širšega pomena
(GEŠP). Namen srečanja je bil predstaviti rezultate poglobljene analize časovne pokritosti izvajanja dejavnosti širšega pomena in učinkovitosti sistema
ter psihološke pomoči za reševalce v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Navzoči so bili predstavniki GEŠP, izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), Gasilske zveze Slovenije (GZS),
Združenja slovenskih poklicnih gasilcev (ZSPG), Skupnosti gasilsko reševalnih zavodov Slovenije (SGRZS) ter Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Srečanje je vodil namestnik generalnega direktorja
URSZR Branko Dervodel, navzoče pa je nagovoril generalni direktor URSZR
Darko But.
Pripravil: Franc Šink
N
esreče z nevarnimi snovmi in nesreče v cestnem prometu so zaradi velike pogostnosti ter možnosti usodnih posledic povzročile potrebo po
organiziranju sistema, ki bi ob nenehni pripravljenosti primernih sil zagotavljal hitro
in strokovno posredovanje. V 80. letih prejšnjega stoletja je o takem sistemu začela zoreti zamisel, ki je vsebinsko presegla
lokalne interese ter omejitve in je bila zasnovana kot dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena.
Temeljno izhodišče je bila priključitev obstoječemu sistemu zaščite, reševanja in pomoči, pri katerem sta že obstajali organiziranost
in infrastruktura za usklajeno delovanje. Kot
najprimernejše sile za izvajanje te dejavnosti so bile tudi na podlagi izkušenj v tujini
Slika 1: Pregled operativnih območij GEŠP
OPERATIVNA OBMOČJA GEŠP 2015
SODELUJOČIH 45 GE
Po statusu
Poklicne GE
Prostovoljna GE s pokl. jedrom
Prostovoljna GE
32
SV
(15 enot)
(06 enot)
(24 enot)
izbrane gasilske enote, katerih obstoječe organiziranost, pripravljenost in razporejenost
so zagotavljale ustrezno odzivnost.
Za organiziranost in delovanje gasilskih enot
so že na podlagi Zakona o gasilstvu v celoti
skrbeli ustanovitelji, torej lokalne skupnosti,
v okviru zagotavljanja izvajanja javne gasilske službe. Plačevanje dodatnih stroškov za
izvajanje razširjene dejavnosti oziroma dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena je postopoma zagotavljala država oziroma URSZR z dodatnim financiranjem, ki je v
najkrajšem mogočem času zagotovilo ustrezno pokritost, specialno opremo, specialistično usposobljenost in ustrezno povečano
pripravljenost za izvajanje dejavnosti.
Od uvedbe zaščite in reševanja širšega pomena je minilo že 22 let. V tem obdobju se je
Potapljači (6 potaplj.)
Potapljači (10 potaplj.)
Dekontaminacija
poškodovanih
Žel. predori
AC-predori
NS
• čas več kot 30 minut je predolg in se re- TABELA 1: PREGLED pooblastil GEŠP
šuje glede na posamezni primer, če je sploh
ENOTA
POOBLASTILA
mogoče;
• pri optimizaciji se ne upoštevajo primeri,
ko se na podlagi občinskih načrtov aktiviranja poleg GEŠP aktivirajo še lokalne gasilske enote.
Na podlagi teh izhodišč smo se lotili zasnove
in priprave analize ustreznosti organiziranosti dejavnosti.
Za analizo so bili uporabljeni podatki iz informacijskega sistema za poročanje o nesreX
X
X
čah in intervencijah (SPIN) za leta od 2010 GRC Ajdovščina
X
X
do 2014 in grafični simulaciji časov vožnje PGD Bled
X
X
od sedežev GEŠP do lokacije in od lokacije PGD Bovec
X
X
X
X
do najbližje GEŠP, pri čemer so upoštevani PGE Celje
X
resnični pogoji za vožnjo, kot so omejitve hi- PGD Cerknica
PGD Črnomelj
X
X
trosti ipd.
CPV Domžale
X
X
X
1 Pregled analize iz SPINa in re- PGD Gornja Radgona
X
X
X
X
zultati oziroma ugotovitve
PGD Idrija
X
X
Upoštevani so uporabni podatki, ki jih zbi- PGD Ilirska Bistrica
X
X
ramo v aplikaciji SPIN za poročanje o inter- GARS Jesenice
X
X
X
X
vencijah v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. PGD Kamnik
X
X
decembra 2013, torej štiri leta. Podatke o in- PGD Kobarid
X
X
tervencijah, ki jih izvajajo gasilske enote šir- JZGB Koper
X
X
X
X
X
šega pomena, lahko povsem izločimo. Izloče- PGD Kočevje
X
X
ni so naslednji podatki:
IGD Kovinoplastika Lož
X
• ID-intervencije;
JZGRS Kranj
X
X
X
• datum intervencije;
PGE Krško
X
X
X
• vrsta intervencije;
PIGE Nafta – Varovanje in požarna varnost d. o. o.
X
X
• čas aktiviranja;
PGD Litija
X
X
• čas izvoza;
GB Ljubljana
X
X
X
X
X
• čas prihoda na kraj nesreče;
PGD Ljutomer
X
X
• lokacija.
JZZPR Maribor
X
X
X
X
X
Za analizo so bile uporabljene le intervenci- PGD Murska Sobota
X
X
X
je v prometnih nesrečah v cestnem prometu, PGD Nazarje
X
X
v katerih so sodelovale GEŠP, in sicer le tiste JZGRD Nova Gorica
X
X
X
intervencije, ko so enote izvozile in tudi po- GRC Novo mesto
X
X
X
X
sredovale. Za vsako enoto so bile izločene vse PGD Ormož
X
intervencije, pri katerih je čas od izvoza do PGD Postojna
X
X
X
prispetja daljši od 20 minut.
PGD Ptuj
X
X
X
Na podlagi take obdelave so bili za štiri leta PGD Radlje ob Dravi
X
X
dobljeni naslednji rezultati:
KGZ Ravne na Koroškem
X
X
• v tem obdobju je bilo 7207 intervencij ob PGD Ribnica
X
X
prometnih nesrečah, v katerih so sodelo- PGD Steklarna Rogaška
X
X
vale GEŠP,
PGD Sevnica
X
X
• od tega je bilo 6710 ali 93 odstotkov po- ZGRS Sežana
X
X
sredovanj s prispetjem na kraj nesreče v PGD Slovenska Bistrica
X
X
času do 20 min,
PGD Škofja Loka
X
X
• 497 ali sedem odstotkov posredovanj je PGD Tolmin
X
X
X
bilo v času, daljšem od 20 minut, od tega GZ Trbovlje
X
X
104 ali odstotek v času, daljšem od 30 PGD Trebnje
X
X
minut.
PGD Velenje
X
X
Rezultat pove, da je večina oziroma 93 od- PGD Zreče
X
X
stotkov časov prispetja na lokacijo, merje- PGD Slovenske Konjice
X
X
X
no od izvoza, do 20 minut, kar je razmeroma PGD Slovenj Gradec
X
X
dober rezultat, še posebno, ker vključujejo OPOMBE:
vse ceste, tudi lokalne, ki pa, kot smo že ome- ‒ nekatera pooblastila imajo tudi GE, ki niso GEŠP,
nili, niso odločilne.
‒ pooblastilo potapljači (do 6 potapljačev) ima tudi PGD Vuhred,
Za študijo so bile za vsako enoto izločene vse ‒ pooblastilo za železniške predore imata tudi PGD Bohinjska Bistrica in PGD Semič.
intervencije, ki imajo čas prispetja daljši od
20 minut. Na podlagi ID-intervencije je bila
vsaka dopolnjena s podatkom, ko so hkradosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP
ti sodelovale dve gasilski enoti širšega pome- 2 Simulacija časovne pokritodo meja svojega operativnega območja
na in druge gasilske enote, za katere je tudi sti cest po operativnih obmo(Slika 3);
znan čas od izvoza do prispetja na kraj nesre- čjih pristojnih GEŠP
• upoštevanje najbližje GEŠP, pri čemer
če (dvojno pokrivanje GEŠP ali soaktiviranje V geografskem informacijskem sistemu zase računa čas od točke do najbližje GEŠP
lokalne gasilske enote). Kraji teh dogodkov so ščite in reševanja (GIS 3D – ZIR) je bila na(Slika 4).
bili vneseni kot točke na karto operativnega rejena simulacija v dveh različicah, ki simuobmočja enote. Natančneje je bilo to nareje- lirata časovno pokritost cest v operativnih Posamezni odseki cest so različno obarvani
glede na časovno dosegljivost od sedeža prino pri enotah, ki imajo več takih intervencij. območjih GEŠP:
• upoštevanje veljavnega operativne- stojne GEŠP v petminutnih intervalih.
Tako so se s pomočjo te metode analitično doga območja, pri čemer pokaže časovno Natančnost je odvisna od kakovosti
ločila območja, ki so trenutno slabše pokrita.
Ceste
Srečanje s predstavniki
gasilskih enot širšega
pomena v ICZR
dejavnost razvijala organizacijsko, operativno in z vidika sofinanciranja od prvotne zasnove, ki je predvidevala dodatne naloge 20
gasilskim enotam, do pokritosti vsega ozemlja RS. Izkazalo se je, da je projekt za uspešno delovanje zahtevnejši, kot se je najprej
ocenjevalo, hkrati pa je bil in je še danes veliko finančno breme celo za državo. Naloge
dejavnosti širšega pomena so se v taki obliki poskusno opravljale dve leti. V tem času je
bilo ugotovljeno, da 20 gasilskih enot širšega
pomena ni dovolj za ustrezno pokritost vsega
ozemlja Slovenije, zato je bila sprejeta odločitev o postopnem povečevanju števila GEŠP.
Danes dejavnosti širšega pomena izvaja 45
gasilskih enot širšega pomena, in sicer reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, tehnično reševanje ob nesrečah v cestnem prometu ter reševanje na vodi in iz nje. V Tabeli
1 so prikazana pooblastila GEŠP.
Leta 1998 so se zaradi potreb operativnega
delovanja, predvsem aktiviranja, in potrebe
po natančnejših merilih za sofinanciranje gasilskih enot širšega pomena natančneje določila njihova operativna območja. Operativna območja, prikazana na Sliki 1, označujejo
zunanje upravne meje občin, ki jih pokrivajo
posamezne enote. Na mejnih območjih operativnih območij GEŠP so tam, kjer je ogroženost ali verjetnost nesreče večja, določena
območja, predvsem odseki cest, sočasnega
aktiviranja obeh enot po načelu dvojnega pokrivanja. Tako gasilske enote širšega pomena
pridejo na kraj nesreče v večini primerov najpozneje do 20 minut po aktiviranju.
Za usklajevanje organiziranosti in delovanja
gasilskih enot je bila s sklepom generalnega
direktorja URSZR oktobra 2011 ustanovljena
stalna delovna skupina, v kateri so predstavniki URSZR, SGRZS, ZSPG ter GZS in ki ima
stalne naloge, med katere spadata tudi širjene dejavnosti širšega pomena in večanje števila GEŠP.
Konec leta 2013 je bila v URSZR in delovni skupini za GEŠP obravnavana problematika glede večanja števila GEŠP kot posledica povečanega števila vlog za sprejem med
gasilske enote širšega pomena. Sprejet je bil
sklep, da se v dejavnost ne vključi nobena
nova gasilska enota širšega pomena GEŠP,
temveč da se začneta temeljita analiza sistema ter na podlagi ugotovitev reorganizacija
oziroma prenova sistema na podlagi načela
ekonomičnosti.
Za opravljanje analize so bila sprejeta osnovna izhodišča, katerih ustreznost je potrdila
delovna skupina GEŠP:
• zdaj določenih operativnih območij
GEŠP ne spreminjamo, ker to velja tudi
za pooblastila, ki so ustrezna, za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ki
pa niso toliko odvisne od časa, in za druga
pooblastila;
• časovno je merodajno le pokritje državnih cest, lokalne pa niso merodajne;
• optimizira se le dejavnost tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah v cestnem
prometu;
• ustrezen čas pokrivanja, ki označuje čas
od izvoza do prihoda GEŠP na lokacijo, je
20 minut, pri čemer so upoštevane omejitve v prometu;
• čas od 20 do 30 minut se rešuje v okviru
dvojnega prekrivanja, če je mogoče,
SV
33
digitalnih podatkov za posamezne vrste cest. Na podlagi primerjave obeh različic (priobmočjih s sosednjimi državami, kjer ni
V naših slojih so hitrosti upoštevane tako:
stojna-najbližja) ob izbranih časih več kot 20
sosednje GEŠP, ali tam, kjer je razdalja do
• vse ceste, ki so opremljene z omejitvami, minut ugotavljamo:
meje od obeh gasilskih enot širšega pomeso upoštevane z omejitvami;
• Prostorska razporeditev sedežev GEŠP je
na približno enaka in daljša od 20 minut).
• za avtoceste je upoštevana hitrost 120
razmeroma dobra, saj v različici najbližje
• Za nekaj takih primerov bi bilo smiselkm/h;
GEŠP proti različici pristojne GEŠP ni veno uvesti (uvrstiti) nove GEŠP, za bolj od• na priključkih na avtoceste je upoštevana
likih razlik, je pa te razlike mogoče urediti
daljene na manj frekventnih območjih pa
hitrost 40 km/h;
z uvedbo dvojnega delovanja enot, kar pobi bilo smiselno predlagati, da se ob nesre• ceste, ki niso opremljene z omejitvami, so
meni, da se na teh območjih hkrati aktiviči hkrati s pristojno gasilsko enoto širšega
tako regionalne kot lokalne in upoštevane
rata sosednji gasilski enoti širšega pomena.
pomena aktivira še s sklepom župana dos hitrostjo 60 km/h.
• Prikažejo se območja, na katerih nimaločena lokalna gasilska enota.
Ovire, kot so križišča in semaforji, niso
mo možnosti izboljšav po sistemu dvojupoštevane.
nega pokrivanja (predvsem na obmejnih Povzetek ugotovitev
Pri primerjavi analize iz SPIN-a in aplikacije časovne pokritosti se pokažejo presenetljiSlika 3: Časovna dosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP do meja operativnega območja
vo podobni rezultati (vzorec SPIN je dovolj
velik, in sicer štiri leta, da je merodajen). Iz
tega lahko ugotovimo:
• več kot 80 odstotkov ozemlja Republike
Slovenije je zadovoljivo pokrito in 93 odstotkov intervencij je izvedenih v zadovoljivem času (znotraj 20 minut);
• večino območij, kjer je prihod GEŠP na
kraj nesreče daljši od 20 minut, je mogoče zadovoljivo pokriti po načelu dvojnega
pokrivanja;
• nekaj območij, ki jih ni mogoče urediti z
dvojnim pokrivanjem, so pa bolj frekventna ali celo na državnih cestah, bi bilo smiselno pokriti z uvedbo novih GEŠP;
• na območjih, predvsem v zahodnem in
skrajno severovzhodnem delu države, kjer
ni ustrezne rešitve, so pa tam manj prometne in pomembne lokalne ceste, bi bilo
smiselno predlagati, da se hkrati s pristojno GEŠP aktivira še s sklepom župana določena lokalna gasilska enota.
do 5 min
Tako bi bilo mogoče zagotoviti razmeroma za5 Do 10 min
10 Do 15 min
dovoljivo pokrivanje dejavnosti širšega pome15 Do 20 min
20 Do 25 min
na v vsej državi.
25 Do 30 min
Več kot 30 min
nedostopno
Predstavitev psihološke pomoči za reševalce – srečanje
Slika 3. Časovna dosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP do meja operativnega območja
gasilcev GEŠP
Slika 4: Časovna oddaljenost cest od določene točke do najbližjega GEŠP-a
do 5 min
5 Do 10 min
10 Do 15 min
do
5 min
15 Do 20 min
520Do
Do10
25 min
min
10
25Do
Do15
30 min
min
Več
kot
min
15
Do
2030min
nedostopno
20
Do 25 min
25 Do 30 min
Več kot 30 min
nedostopno
Gasilcem, ki delujejo v enotah širšega pomena, je
bila 23. januarja predstavljena psihološka pomoč
za reševalce v sistemu varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Posredovane so jim bile informacije, ki so jim po hujših nesrečah lahko v pomoč.
Psihološka podpora ali pomoč se priporoča v primerih, ko gre za smrt ali hujšo poškodbo sodelavca (na primer gasilca), lastno hujšo poškodbo,
poškodovane ali mrtve bližnje osebe gasilca, poškodovane ali mrtve otroke in v drugih primerih.
V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za psihološko podporo skrbijo zaupniki,
za psihološko pomoč pa psihologi. Za psihološko
podporo je usposobljenih 39 zaupnikov poklicnih
gasilcev iz dvanajstih poklicnih enot po vsej Sloveniji. Psihološko pomoč izvajajo štirje psihologi
Službe za psihološko pomoč URSZR. Psihologi so
regionalno razporejeni, tako da lahko hitreje pridejo na kraj srečanja z reševalci. Ko gasilci potrebujejo psihologa, lahko pokličejo na telefonsko
številko 112.
Skupinski razbremenilni pogovor z zaupnikom ali
psihologom poteka v mirnem prostoru gasilske
enote ali kje drugje, kjer ni motečih dejavnikov, navadno pa traja eno uro.
Besedilo: dr. Andreja Lavrič
Slika 3. Časovna dosegljivost cest od sedeža pristojne GEŠP do meja operativnega območja
34
SV
V
elike naravne in druge nesreč, predvsem tiste, ki prizadenejo poseljena
območja, največkrat spremlja tudi
množična evakuacija prebivalcev iz ogroženih predelov. Spomnimo se le nekaj odmevnih primerov v svetu, kot so bili orkan Katrina v ZDA leta 2005 s približno 200.000
evakuiranimi, potres v l'Aquili v Italiji leta
2009 s približno 65.000 evakuiranimi ter potres, cunami in jedrska nesreča v Fukušimi
na Japonskem leta 2011 s približno 400.000
evakuiranimi. Del evakuiranih začasno namestitev poišče pri prijateljih in sorodnikih,
za druge pa je treba zagotoviti namestitev v
večjih javnih ali zasebnih zgradbah (šole,
dvorane) ali začasnih namestitvenih bazah, v
katerih postavijo zabojnike, šotore ali kakšne
druge oblike hitro postavljivih bivališč. Gre
za zelo pomembno temo iz civilne zaščite,
ki pa se ji pri usposabljanjih in vajah tudi na
ravni Evropske unije namenja premalo pozornosti. Tega so se tudi na podlagi izkušenj
iz prej omenjenih primerov zavedle države
članice Evropske unije, zato so bili 6. decembra 2013 sprejeti sklepi Sveta EU o množični
evakuaciji ob nesrečah, v njih pa je poudarjeno, da morajo države članice temu nameniti
večjo pozornost v svojih načrtih, na usposabljanjih in vajah.
V okviru Programa za krepitev sodelovanja
z državami kandidatkami in morebitnimi
kandidatkami na področju civilne zaščite v
okviru instrumenta predpristopne pomoči –
faza 2 (IPA CZ II), katerega namen je zmanjšati ranljivost držav Zahodnega Balkana ter
Turčije zaradi naravnih in drugih nesreč, bo
v Skopju v Makedoniji od 15. do 19. junija potekala praktična vaja IPA CAMPEX 2015, ki
bo osredotočena prav na vzpostavitev začasne namestitvene baze za evakuirane ljudi.
Scenarij vaje temelji na izmišljenem potresu,
ki 15. junija prizadene Skopje in bližnjo okolico. Prizadetih je približno 500.000 prebivalcev, porušenih več sto objektov, večina drugih pa ni primerna za bivanje. Več tisoč ljudi
je ostalo brez domov, zato potrebujejo začasno namestitev. Republika Makedonija prek
mehanizma EU na področju civilne zaščite
zaprosi za mednarodno pomoč v obliki enot
za iskanje in reševanje ter zmogljivosti za začasno namestitev evakuiranega prebivalstva.
Države Zahodnega Balkana in Turčije ponudijo Makedoniji pomoč v obliki enot za vzpostavitev začasnih namestitev, nujne medicinske pomoči in ekip za koordinacijo.
Vaja bo potekala na lokaciji severno od Skopja v bližini vasi Vizbegovo. Naloga sodelujočih enot bo, da v času vaje načrtujejo, vzpostavijo in upravljajo namestitveno bazo za
250 ljudi. Poskrbeti bodo morale za vse vidike delovanje takšne baze, kot so zagotovitev
namestitvenih zmogljivosti (šotori), voda, sanitarije, hrana, elektrika in telekomunikacije, skupni prostori (skladišče, prostor za druženje), zdravniška služba in varnost. V času
vaje bo v bazi nameščenih 250 ljudi, igralcev vlog, ki bodo poskrbeli, da bodo razmere v bazi čim bolj izražale tiste v realnih
razmerah.
Namen uvodne načrtovalne konference za
vajo IPA CAMPEX 2015, ki je potekala od
10. do 12. februarja, je bila razprava med
udeleženci o različnih vidikih organizacije omenjene praktične vaje. Razpravljali so o
Uvodna načrtovalna
konferenca za vajo
IPA CAMPEX 2015
Od 10. do 12. februarja je v Skopju v Makedoniji potekala uvodna načrtovalna
konferenca za organizacijo vaje IPA CAMPEX 2015. Na konferenci je sodelovalo
45 strokovnjakov iz vseh držav programa IPA za civilno zaščito – faza 2, članic
konzorcija, ki izvaja program, ter dveh mednarodnih organizacij UNICEF (Sklad
Združenih narodov za otroke) in IOM (Mednarodna organizacija za migracije).
Udeleženci so razpravljali o različnih vidikih organizacije praktične vaje s
scenarijem začasne namestitve evakuiranih ljudi.
Besedilo: Luka Duh, URSZR
Fotografija: arhiv URSZR
strukturi vaje, lokacijah, udeležencih, scenariju, poteku, komunikacijskem načrtu, podpori države gostiteljice, programu za opazovalce itn. Vseh sedem držav upravičenk
programa IPA CZ II je med konferenco potrdilo svojo udeležbo na vaji, kar kaže na veliko zanimanje za tematiko začasne nastanitve evakuiranih tudi na Zahodnem Balkanu.
Po koncu konference je sledil ogled lokacije,
kjer bo med vajo baza za začasno namestitev.
Uprava RS za zaščito in reševanje kot vodja
konzorcija, ki izvaja program IPA CZ II,
usklajuje priprave za izvedbo praktične vaje
IPA CAMPEX 2015. Pri tem tesno sodeluje z Direktoratom Republike Makedonije za zaščito in reševanje, ki zagotavlja podporo pri organizaciji in izvedbi vaje. Uvodna
pripravljalna konferenca je bila le eden izmed
korakov pri pripravah na vajo, sledili pa bodo
številni postopki naročil storitev in nakupa opreme za vajo, koordinacijski sestanki,
gradnja delovišča itn. Zaključna načrtovalna konferenca bo potekala od 6. do 8. maja
v Skopju.
SV
35
OBRAZI
terju prvič sam. »Ko sem šla prvič s helikopterjem z inštruktorjem letet in je bilo treba lebdeti, mi je srce zelo razbijalo. Spraševala sem
se, ali bom morala tako hitro leteti sama. Uf … Komande v helikopterju se odzivajo povsem drugače kot v letalu. Vse je bolj nežno, treba je popravljati in res je bilo nekaj novega, tako da se mi je zdelo,
da ne bo lahko. Sčasoma sem se navadila na letenje s helikopterjem in moj prvi samostojni let s helikopterjem je minil brez posebnosti. Uživala sem v vsakem trenutku,« se je začetkov letenja in sončnega septembrskega dneva spominjala Romana. Takoj po krstnem
letu sva se srečala na letališki ploščadi in kot vedno je bila tudi takrat nasmejana. Do danes je na helikopterju naletela dobrih 50 ur,
dodatnih 150 pa na športnih letalih.
Romana ima opravljeno licenco športni pilot letala PPL(A), končuje pa šolanje za licenco za športnega pilota helikopterja PPL(H).
Opravljeno ima tudi teorijo za prometnega pilota letal ATPL(A), čakajo pa jo še licenca za prometnega pilota helikopterja CPL(H) in
potem zlata krilca, ki jih dobijo vsi piloti po pridobitvi licence CPL.
Ob vseh licencah in šolanjih se postavlja vprašanje, kako naporno
je vse. »Fizični napori so bili največji na častniški šoli. Večjih kriz nisem imela, sploh pa ne tako hudih, da bi obupala. Vedno prideta
petek in počitek. Včasih je bilo dobro, da je bilo fizično naporno,
da nisi imel časa razmišljati. Ko se moraš veliko učiti, si želiš, da bi
se lahko razgibaval, ker nimaš časa. Najtežje je bilo ostati buden
na straži,« je povedala Romana. Psihofizično kondicijo vzdržuje s
športnimi aktivnostmi. Najraje ima odbojko, saj je tudi v družbi prijateljic. S prijatelji hodi v gore, rada pa tudi teče in kolesari. »Pomembno je, da sem v naravi,« pravi Romana, ki jo občasno zvesto
spremlja nemški ovčar John.
Ne bom
zobozdravnica,
temveč pilotka
Zoisova štipendistka, ljubiteljica narave, živali, športa, tatoojev in letenja. Kot dojenček je rada jedla in spala. Kot
osnovnošolka je vzljubila matematiko in fiziko. Kot gimnazijka je rada potovala in se zabavala. Kot študentka strojništva je vse svoje cilje podredila dolgoletnim sanjam. Postati pilotka. Romana Begović.
Besedilo: Borut Podgoršek
Fotografije: Bruno Toič
Da je Romana nekaj posebnega, so doma opazili že zelo zgodaj.
Do tretjega leta je bila v zasebnem varstvu, kamor je hodila zelo nerada. Po njenih besedah se tam ni dogajalo nič pametnega, zato se
je z dedkom dogovorila, da bo ostala kar pri njem doma. Z njim je
preživljala čas v delavnici, kjer sta izdelovala predmete iz lesa, in sicer skodelice, lesene kroglice, stolčke in podobno, pozneje pa jih je
sama pobarvala. Njeno igrivost so z lahkoto potešili tudi na domači
kmetiji, kjer so imeli mačke, psa, krave in kokoši, toda njena radovednost se ni končala pri igri. Starejšega brata je rada opazovala pri
učenju in ga spraševala po črkah ter številkah, ki so kmalu postale
besede in računi. Kot osnovnošolka je za odlični uspeh dobila tudi
Zoisovo štipendijo. »Na višji stopnji osnovne šole sem začela igrati
odbojko in se včlanila v lokalno PGD. Pri obeh dejavnostih smo redno hodili na tekmovanja,« je povedala Romana.
Šolanje je nadaljevala na Gimnaziji Bežigrad, ki jo je končala leta
2007. Ob tem se Romana spominja: »Vedno sem rada hodila na
vrtiljake, nato pa mi je stric predlagal, da bi šla letet z letalom. Ko
sem prvič letela z letalom, sem vedela, da je to to. Za letalstvo sem
se odločila sredi gimnazije. Ko smo v srednji šoli reševali test, kateri poklici so primerni za nas, so bili moji prvi trije odgovori pilot helikopterja, zobozdravnik in nato pilot letala.« Poklic zobozdravnik
se med pilotoma ni znašel po naključju. Romanin stric je namreč zobozdravnik in skupaj z Romanino družino so si vsi dolgo prizadevali, da bi Romana postala zobozdravnica. Naključje je hotelo, da je
prav ob obisku stričeve zobozdravstvene ordinacije, ko se je odločala o vpisu na fakulteto, spoznala pacienta, stričevega prijatelja.
ROMANA ŽIVI SVOJE SANJE.
LETENJE NI LE UŽITEK, JE TUDI ODGOVORNOST.
Ko so se pogovarjali, je povedal, da je pilot in kako je v njegovem
poklicu. »Ko sem bila v osnovni šoli, sem si želela postati policistka,
vendar so me od tega v srednji šoli nekako hoteli odvrniti, saj naj bi s
končano Fakulteto za varnostne vede težko dobila službo. Zelo sem
si želela skočiti s padalom in sem bila zelo rada na vrtiljakih, zato
mi je stric predlagal poklic vojaški pilot ter strojno fakulteto. Tako
sem začela razmišljati o tem, saj mi je bil občutek pri vzletu in pristanku letala zelo všeč. Druga smer, o kateri sem še razmišljala, je
bila dentalna medicina in ker sem bila v srednji šoli po uspehu odlična, sem imela vse te možnosti. Sem bolj tehnični tip, zato sem se odločila za strojno fakulteto. V začetku drugega letnika sem se prijavila na razpis za štipendijo. Ko je bilo obdobje zdravniških pregledov
in testiranja gibalnih sposobnosti, me ni toliko skrbelo. Najbolj zanimiv in stresen teden je bil, ko smo leteli, saj se takrat res zelo trudiš
in pokažeš napredek, med leti pa so bili tudi taki, ko sama s seboj
nisem bila zadovoljna. Če povem po pravici, sem bila presenečena,
ko sem prebrala elektronsko pošto, da sem sprejeta, saj je bilo veliko pridnih in sposobnih fantov z menoj na izboru.«
Glavno, da letim
Po pridobitvi štipendije je opravila še tretji letnik študija in med absolventskim stažem obvezno prakso v Letalski šoli SV, v kateri je pridobila vojaško licenco športni pilot letala PPL(A). Splošno licenco
športni pilot letala PPL(A) je opravila v prvem in drugem letniku fakultete v AK Josip Križaj Ajdovščina, kjer je naletela približno 80 ur.
»Razlika med njima je v dodatnih nalogah, kot so nočno, akrobatsko in skupinsko letenje, ter v navigaciji,« je povedala Romana. Septembra 2012 je podpisala pogodbo o zaposlitvi v SV za deset let
in odšla na temeljno vojaško usposabljanje v Vipavo kot kandidatka
za častnika. Po končanem šolanju v Vipavi je januarja 2013 nadaljevala šolanje na Šoli za častnike v Mariboru, po končanem splošnem delu šolanja je dobila čin poročnik. Specializacijo je opravljala v Letalski šoli SV in pridobila VED pilot. Romana je danes
zaposlena v Letalski šoli SV. Svoj prvi samostojni let s helikopterjem
je opravila lani 9. septembra. V letalskem žargonu se temu reče laširanje in je zelo pomembno, saj si takrat v letalu oziroma helikop-
36
SV
Bolj dinamično
Karierna pot je Romano pripeljala do pilotke helikopterja, kar ji tudi
osebno zelo ustreza. »Na helikopterju letim od avgusta 2014. Veliko je priprav na letenje, ki jih opravim tudi doma. Glede tipa helikopterja nimam posebne želje, tako da mi je vseeno, ali bo to bell
412 ali cougar. Vsak ima svoje prednosti. Najbolj atraktivno je, da
lahko s helikopterjem prideš na bolj nedostopne kraje, pristaneš lahko na različnih terenih in ne potrebuješ letališča. Všeč mi je tudi dejstvo, da s helikopterjem lahko pomagaš pri reševanju v gorah, pri
gašenju požarov in reševanju življenj,« navdušena pove Romana.
Letenje ni le užitek, je tudi velika odgovornost, ki jo lahko spremljajo
nepredvideni dogodki. O teh Romana pravi, da so najbolj nevarne
slabe vremenske razmere, bližina tal ter ovire in dodaja: »Prav tako
se moraš zavedati svojih sposobnosti, da se ne spraviš v nevarnost
zaradi sebe. Vsak trenutek leta moraš biti pripravljen, če odpove kateri izmed sistemov, spremljati moraš veter in teren za morebitni pristanek v sili. Med pripravo nas inštruktorji sprašujejo postopke v sili.
Letimo vaje z imitacijo različnih odpovedi in take vaje so vedno del
usposabljanja ter pozneje trenaže. Tudi med drugimi vajami ti lahko
inštruktor imitira odpoved sistemov.«
Kljub svoji mladosti je Romana samozavestna in trmasta, saj ko se
za nekaj odloči, ne popusti. Vrstnicam, ki se šele odločajo za karierno pot pilotke, svetuje, naj poskusijo, saj ne morejo ničesar izgubiti. »Poskusiti ni greh. Marsikdo, ki sem ga srečala, mi je rekel, da si
je želel leteti, pa si ni upal. Edino, kar lahko izgubiš, je eno leto, treba pa se je tudi veliko odrekati,« konča Romana, ki v svojem poklicu očitno zelo uživa.
PREGLED REPNEGA ROTORJA
LEBDENJE S HELIKOPTERJEM ZAHTEVA ZELO MIRNO ROKO.
PREGLED MOTORSKEGA SKLOPA HELIKOPTERJA
Brat Jure:
Bila je športna, brez obstanka, pridna v šoli, nikoli je ni bilo
doma in tudi zdaj je še vedno tako.
Mama Angela:
Kakor je bila zagnana za učenje, tako je bilo tudi pri zabavah,
saj ni skoraj nobena minila brez nje. Kamor se je ona namenila,
je tudi šla. Redko je vprašala, ali lahko gre, vedno je bilo le, da
gre … Nad njeno zamislijo, da bi rada letela, nisem bila navdušena, saj je bil prvi pomislek, da če se ji kaj zgodi, jo bomo za
vedno izgubili, zato sem ji večkrat predlagala, naj se odloči za
stomatologijo.
Najboljša prijateljica Monika:
Romana je predana, zvesta, trmasta, odločna, pozitivna oseba,
ki te zna pohvaliti, zna pa tudi kritizirati. Vedno pove, kaj si misli,
je zelo odkrita in ima rada jasne stvari. Ne mara laži in hinavščine. Mislim, da jo imajo zato ljudje radi in so radi v njeni družbi.
Je vredna zaupanja in prava faca bi bila tudi, če ne bi bila pilotka, to je le bonus (smeh). Vse stvari, ki jih dela, naredi s srcem,
zna biti zelo predana, vendar pa ni sanjač, je realna in se zelo
dobro znajde v stresnih razmerah.
SV
37
tro, ko se je vrnila, je imela občutek, da ne bo mogla opravljati svojih nalog, saj se nikakor ni mogla zbrati. »Takrat je do mene pristopil vodja operative krških gasilcev in mi dejal, da je to popolnoma
normalno. Dejal je, da je ta bolečina enaka tisti, kot če se udariš
s kladivom po prstu. Vedno znova zaboli. Vedno je in bo, vendar
mine. Pozneje sem se pogovarjala z gospo in se skupaj z njo jokala in tudi pogledi drugih so mi povedali, da ni s tem nič narobe. Da
je prav, da ti je hudo, in se ni treba dokazovati, ker si ženska. Tudi
moški jokajo.« Zaradi tragedije, ki je vzela 13 življenj, so se stkale
vezi med vsemi reševalci in še danes, ko se srečajo, si toplo stisnejo roko in se objamejo.
Ko so sosednje države zajele hude poplave, je bila v zadnji ekipi, ki je odšla v Srbijo na območje poplav. »Združeni smo bili iz
treh regij, iz vsake pa smo šli po štirje, vendar na to, kar smo videli
tam, nismo bili pripravljeni. Celotna naselja pod vodo, hiš se praktično ni videlo. Tam, kjer je voda že odtekla, si videl, kakšno razdejanje je pustila za seboj. Ljudje so ostali brez vsega.« Kot pravi,
so se en dan odpravili pogledat tudi v druge kraje. »Sem ženska
in bilo mi je hudo. Stiskalo me je pri srcu, vendar pa so tudi moški,
ki so se znali pošaliti v še tako hudih trenutkih, ostali brez besed.
V tišini smo se peljali skozi vas. Takrat so nas začeli ustavljati tamkajšnji prebivalci in se nam zahvaljevali z besedami: 'Vi, Slovenci,
ste nam pomagali. Najlepša hvala, nikoli ne bomo pozabili tega.'«
Nekega dne, ko je peljala stvari do gasilcev, ki so bili na terenu in
so odpravljali posledice poplav, je ob vračanju od tam v bazo ženski, ki jo je videla na ulici, dala nekaj steklenic vode. »Nisem imela več, toda gospe sem ponudila to, kar sem imela v avtu. Njena
hvaležnost me je presunila. Zahvaljevala se je in mi povedala, da
bo vodo nesla otrokom, ki jo čakajo v hiši. Ko smo odhajali iz Srbije, vsi bogatejši za izkušnjo, je do nas pritekel gospod in se nam
zahvalil. Dejal je: 'Prosim, vašim ljudem povejte, da smo vam hvaležni za pomoč, za vse, kar ste dobrega naredili za nas.' Ostal je
brez vsega, brez doma, ni imel kam, toda kljub temu je bil sposoben reči hvala. Tu so nam ljudje, ki so ostali resnično brez vsega,
ko niso vedeli, kje bodo preživeli naslednjo noč, saj je bila vsa hiša
pod vodo, hoteli dati še tisto malo, kar jim je ostalo.« Ko so se vrni-
Tragedije
povežejo ljudi
Strmim skozi okno in razmišljam. O ljudeh, katerih zgodbe sem opisala v naši reviji, ki stopa v 22 leto. Vsakič znova me prijetno presenetijo in potrdijo, da dobro še vedno
živi v nas. Da so na svetu ljudje, ki bodo pomagali tistim,
ki potrebujejo pomoč in se znajdejo v položaju, ko v trenutku ostanejo brez vsega, tudi brez najdražjih. Da so na
svetu ljudje, katerih poslanstvo je vsem, ki se jim življenje
povsem spremeni, dati upanje v boljši jutri. Tokrat pišem
zgodbo o Zdenki Močnik, ki se je Civilni zaščiti posvetila pred več kot 25 leti. Zgodbo o ženski, ki zase skromno
pravi, da je predvsem srečna mama in babica desetmesečnemu vnuku, vendar s svojim delom prinaša upanje
vsem, ki jih je življenje postavilo na težko preizkušnjo.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Bruno Toič in osebni arhiv
Mladost je preživela v vasici v brežiški občini, Pečicah. »Rasla sem
v kmečkem okolju, imeli pa smo nasade hrušk in jablan, saj je svet
hribovit. Lahko rečem, da sem imela lepo otroštvo. Pozneje sem odšla v Novo mesto, kjer sem obiskovala pedagoško gimnazijo, nato
pa v Ljubljani še študij obramboslovja,« začne pripoved. Še pred
koncem študija se je zaposlila v takratnem Sekretariatu za ljudsko
obrambo na področju obrambne vzgoje in obrambnih priprav, pozneje pa je delo nadaljevala v Civilni zaščiti. »Zaposlila sem se
leta 1986, ko je bil sin Miha star eno leto. Naredila sem še manjkajoči izpit in diplomo, nato pa ostala v teh strukturah do danes,« se
nasmehne in nadaljuje pripoved. »Pot me je vodila iz obrambnega
usposabljanja in obrambnih priprav in počasi sem, ker so se ljudje
upokojevali in so se naloge združevale, prevzela področje civilne zaščite. Leta 1991 je bila vojna in pri nas je bilo kar hudo. Smo
blizu meje, imeli smo veliko pribežnikov, pri nas so bila prve žrtve,
naši nalogi pa sta bili usmerjati in usklajevati delo na terenu. Pozneje smo sprejemali begunce iz nekdanje Jugoslavije in jih odpeljali v begunski center na Sromljah. Ko smo poslušali njihove zgodbe,
zgodbe o sovraštvu, ki je vzklilo v vojni, vidiš, kaj je človek zmožen
narediti sočloveku, kaj vojna naredi,« pove in se zamisli.
VESELJE JI PRINAŠA TUDI VNUK.
li v Slovenijo, so ohranili stike in še danes, ko se vidijo, se objamejo
in se poveselijo. Kot pravi, je imela v življenju srečo, da je rasla obkrožena z ljudmi, ki so svoje znanje delili in ji pustili, da se je učila
od njih. »Ne smem pozabiti tudi na našega dolgoletnega poveljnika CZ Mirana Bogataja, ki nas je znal v težkih trenutkih spodbuditi
in nam vliti moči in pri katerem smo vedno vedeli, da bo to, kar smo
se zmenili, tudi držalo,« pove. Ob koncu najinega pogovora jo, ker
se bliža dan žena, vprašam tudi, kako je biti na čelu štaba Civilne
zaščite v Posavju: »Ni lahko, vsekakor se moraš izkazati malo bolje
kot moški pri tem, vendar pa je hkrati tudi lepo in izziv. Ko jim pokažeš, da se trudiš opravljati svoje delo čim bolje, te hitro vzamejo
za svojo. Čeprav se sliši čudno, nas vse stvari, tragedije, povežejo
med seboj bolj kot karkoli drugega.«
vulkana in morja nimamo,« se zasmeji. »Ko si toliko časa v tem sistemu, si pogosto rečeš, da si zdaj doživel vse. In potem se je zgodilo.
Nesreča, ki je zelo hudo posegla v naš vsakdan, se je zgodila 3. julija 2008 na reki Savi od Sevnice proti Brestanici in se je za 13 ljudi končala tragično ob pregradi Hidroelektrarne Blanca.« Kot pravi, se je tam srečala skoraj vsa Slovenija, saj so prihajale reševalne
ekipe od povsod. »Prišli so gorski reševalci, da so pomagali dvigniti pregrade, kinologi, potapljači, raftarji, gasilci, policisti in druImamo vse, razen vulkana in morja
gi. Vsi smo vložili zelo veliko napora v reševanje, čeprav smo vedePo minuti tišine nadaljujeva pogovor o njenem delu na področju ci- li, da ne iščemo preživelih. Bilo je zelo hudo in ko so me po dveh
vilne zaščite. Kot pravi, živi na območju, ki ima skoraj vse. Neur- dneh nagnali domov počivat, nikakor nisem mogla dobro spati.«
ja, poplave, potrese, točo. Narava jim z ničemer ne prizanese. »Le Kot pravi, je imela podobe kar naprej pred očmi in naslednje ju-
PRED ODHODOM V SRBIJO
38
SV
SV
39
SPREMLJAMO
Konkurenčnost
slovenske industrije
glede na obrambne
standarde
MO in Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS) sta v sredo, 18. februarja, na MO
izvedla delavnico z naslovom Obrambna standardizacija, kodifikacija proizvodov
in vladno zagotavljanje kakovosti. Delavnica, ki so jo pripravili uslužbenci
oddelka za standardizacijo, kodifikacijo in kakovost (OSKK), je obsegala vsebine
iz standardizacije, kodifikacije materialnih sredstev, opremljanja SV in doseganja
kakovosti proizvodov za potrebe obrambe, ki omogočajo večjo prepoznavnost
ter konkurenčnost slovenske industrije. Kot je poudaril direktor GOIS mag. Jože
Renar, so delavnico organizirali, da bi našim podjetjem, ki delujejo tako v vojaškem
kot tudi v civilnem programu, omogočili čim lažji vstop na mednarodna tržišča,
saj je poznavanje Natovega kodifikacijskega sistema pomembno za poslovanje z
državami članicami zavezništva.
Besedilo: OSKK/SOP
Fotografiji: Bruno Toič
zahtevajo od logistike vedno večja prizadevanja. To se kaže tako pri rabi lastnih razpoložljivih virov, zahtevani kakovosti kupljenih sredstev in racionalni oceni vzdrževanja
v življenjskem ciklu, vključno z upoštevanjem posodobitve ali nadgradnje sredstev za
sprejemljivo ceno. Težišče opremljanja je na
zmanjševanju stroškov ob hkratnem upoštevanju standardov, ki omogočajo povezljivost
med zavezniki ter izpolnjevanje drugih normativnih obveznosti in nalog, ki jih nalaga
zakonodajalec. Sicer opremljanje obrambnih
sil glede standardov, kodifikacije proizvodov
in zagotavljanja kakovosti ne pomeni enoznačne uporabe Natove regulative in procedur, temveč je mnogo širše, dopolnjeno tako
z nacionalnimi kot mednarodnimi dogovori kakor tudi zahtevami stroke. To so orodja, ki podpirajo procese opremljanja z namenom pridobiti točno zahtevana sredstva
oziroma sisteme, ki odgovarjajo svojemu namenu skozi njihovo življenjsko dobo.
Da bi povečali poslovne učinkovitosti in poslovanja s poudarkom na kakovostnem opremljanju in racionalnem upravljanju materialnih sredstev ter infrastrukture, je
Direktorat za logistiko (DLO) začel uvajati
model življenjskega cikla v integrirane procese obrambnega sistema. Poudarek je na delovanju in pristojnostih DLO kot logičnem
in nujnem ukrepu, da se zagotovi optimalna,
smotrna in finančno znosna logistika. V tem
kontekstu pomeni upravljanje življenjskega cikla časovni razvoj sistema od koncepta
do odstranitve, obsega pa načrtovanje, izvedbo, pridobitev, uporabo in vzdrževanje oborožitve, vojaške opreme, vključno z izločitvijo iz operativne uporabe, uničenjem oziroma
razgradnjo ali drugo obliko dezinvestiranja.
Uveljavitev sistema in modelov spremljanja
življenjskega cikla je uveljavljen način v civilnem sektorju. V praksi je to orodje strateškega menedžmenta za načrtovano in izvedljivo
spremljanje ter odzivanje na tveganja, ki se
pojavljajo v življenjski dobi. Podlaga je standard SIST ISO/IEC 15288, ki ga je Nato prilagodil za svoje okolje in vključil industrijo
v procese identifikacije, načrtovanja in spremljanja življenjskega cikla še pred proizvodno fazo, kar naročniku zagotavlja kakovost
ter zahtevano pripravljenost sistemov in podsistemov obrambe.
Priprava in uporaba obrambnih standardov pri projektih
opremljanja SV
D
elavnice so se udeležili predstavniki podjetij Alpina, Anthron, Arex,
Comtrade, Domel, EM.Tronic,
KOMPAS Telekomunikacije, Mill Sistemika,
P TEAM, RVC, Spica International in SRC
Infonet ter predstavnika GOIS. Predstavniki
podjetij z največ izkušnjami Comtrade in P
TEAM so aktivno sodelovali z razlago svojih
primerov vključitve v mednarodne projekte. Prav tako so bili predstavljeni proizvodi
nekaterih slovenskih proizvajalcev, ki imajo
Natove kodifikacijske številke in so uporabljeni v logističnih sistemih več držav Nata.
Udeležencem delavnice je bil ob pomoči
NSPA zagotovljen 30-dnevni brezplačni dostop do Natove podatkovne baze NMCRL+,
40
SV
ki vključuje vse svetovne proizvajalce in njihove kodificirane proizvode. Nekateri udeleženci so izrazili željo po sodelovanju pri razvoju opreme že v začetnih fazah, ker bi tako
lahko sodelovali pri pripravi standardov in
bi bili prvi nosilec določenega proizvoda v
Natu. Predstavljen je bil tudi del opreme slovenskega vojaka, uniforma in zaščitni jopič, s
pripadajočimi standardi, tehničnimi specifikacijami ter kodifikacijskimi podatki.
Opremljanje obrambnih sil pri
izvajanju MOM in uvajanju
koncepta življenjskega cikla
Koncept ekspedicijskega delovanja SV, večja
škoda in prizadetost zaradi naravnih nesreč
Proces standardizacije v obrambnem sistemu Slovenije se začne s pobudo, ki je posledica notranje identifikacije potreb, izhajajočih iz projektov opremljanja, oblikovanja
operativnih zmogljivosti, temeljnih razvojnih dokumentov in ciljev zmogljivosti, ki jih
je Slovenija sprejela v zavezništvu in pomenijo temelj nacionalne zavezanosti k povečanju
stopnje povezljivosti. Politika Nata namreč
usmerja države članice h krepitvi povezljivosti kot bistvenemu dejavniku oblikovanja
zmogljivosti zavezništva, prav standardizacija pa najbolj podpira to povezljivost. Pobudo za sprejem slovenskega vojaškega standarda (SVS) z ustrezno utemeljitvijo lahko poda
vsakdo, tudi druga ministrstva, gospodarske družbe in zavodi. OSKK, ki je odgovoren
za vodenje procesa standardizacije na MO,
vse prispele pobude obravnava in posreduje
ustreznim področnim strokovnjakom, ki jih
preučijo, pri čemer upoštevajo vse morebitne
vplive, tako finančne, materialne, kadrovske,
pravne itn., in pripravijo predlog za sprejem
SVS. Po končani interni obravnavi SVS sprejme minister za obrambo. V nadaljnjih fazah
življenjskega cikla SVS so aktivnosti usmerjene predvsem v uveljavitev in izvajanje, kar
obsega pripravo izvedbenih aktov, zagotovitev nadzora nad izvajanjem in odpravljanje
pomanjkljivosti pri izvajanju. Periodično ali
ob pojavu novih okoliščin se izvede pregled
SVS.
Čim lažja dostopnost obrambnih standardov
je težnja, ki sledi cilju, da se meja med civilnimi in obrambnimi standardi čim bolj stanjša in se dosežejo obojestranske koristi, in
sicer obrambnih sistemov ter tudi industrije.
Tako se namreč zagotavlja zahtevana kakovost proizvodov za obrambne potrebe, hkrati
pa se z boljšim poznavanjem področja in zahtev dobaviteljem olajša sodelovanje v programih opremljanja in preprečujejo napake. Za
lažji dostop do standardizacijskih dokumentov obstaja več virov. Vse sprejete SVS hrani
OSKK, ki jih posreduje zainteresiranim oziroma jim omogoči vpogled. Večino sprejetih SVS hrani tudi Knjižnično-informacijski center MO, vpisani pa so v bazo COBISS,
kar olajša iskanje in dostop. Na delavnici so
se udeleženci seznanili z vsemi viri in načini
dostopa do standardizacijskih dokumentov,
tako v okviru MO kot tudi prek spletne strani
Natovega urada za standardizacijo, kar se je
po odzivih udeležencev izkazalo za zelo koristno, saj vsaka dodatna informacija za ponudnike v programih opremljanja pomeni večjo
konkurenčnost in jim olajša sodelovanje.
Obrambna standardizacija v
mednarodnem okolju
Standardizacija je eno izmed najbolj globalnih področij, brez katerega danes svetovna
skupnost sploh ne bi mogla delovati. Poseben
branžni del predstavlja obrambna standardizacija, ki se od splošne loči po tem, da nima
javnega značaja. Vsaka država je ustvarila
svoj sistem in sprejemala svoje standarde, kar
pa je vodilo v nepovezljivost sil. MO se vključuje v regionalno obrambno standardizacijo,
in sicer Nato ter EU oziroma EDA. Za gospodarstvo so pomembni standardi materialnih
sredstev. Standardi so namreč podlaga za dokazovanje skladnosti proizvoda z zahtevami,
njihova uporaba pa povečuje konkurenčnost
pri naročilih obrambnih proizvodov. Gospodarske družbe lahko aktivno sodelujejo pri pripravi obrambnih standardov. V EU
je vzpostavljen informacijski sistem EDSIS,
v katerem se izvajajo novi standardizacijski
projekti za potrebe obrambe in ki vsebuje repozitorij EDSTAR za standard dobre prakse
za 25 vsebinskih področij. Zakaj Nato potrebuje standardizacijo? Ker podpira najbolj
učinkovito sodelovanje med Natovimi silami v združenih operacijah, ker zavezništvo
uporablja civilne standarde v največji možni
meri in pripravlja Natove standarde le za področja, na katerih ni ustreznih civilnih standardov, in ker je standardizacija glavno orodje za doseganje povezljivosti v Natu.
V okviru EU je za standardizacijo pomembna
nova zasnova evropske obrambe iz leta 2014
(Pot do bolj konkurenčnega in učinkovitega
obrambnega in varnostnega sektorja), ki temelji na sklepih, da notranji obrambni trg EU
zagotavlja prosto delovanje podjetij v vseh članicah brez diskriminacije, da režim preskrbe
EU zagotavlja zadostno oskrbo oboroženih sil
v vseh okoliščinah ne glede na državo dobavitelja iz EU, da bodo aktivnosti SVOP pri analizi R&R vključevale tako obrambo kot varnost
in da bo izvajanje industrijske politike, ki bo
povečevala konkurenčnost evropske obrambne industrije in po sprejemljivih cenah, pomagala zagotavljati vse zmogljivosti, ki zagotavljajo varnost Evrope. V tem kontekstu so
z vidika standardizacije in certifikacije sistemov s ciljem pospeševanja konkurenčnosti
obrambne industrije pomembne usmeritve,
da je EDA v sodelovanju z Evropsko komisijo (EK) pristojna za pripravo procesa snovanja evropskih obrambnih in hibridnih standardov, da bo proces upošteval harmonizacijo
nacionalnih, evropskih in mednarodnih mehanizmov (Nato) brez podvajanja, da bodo sodelovali nacionalni strokovnjaki iz obrambnega, gospodarskega in raziskovalnega
sektorja, da bo EK prispevala svoje zmogljivosti v evropskih organizacijah za standardizacijo (CEN, CENELEC, ETSI), da bo EK
identificirala skupne standarde, ki podpirajo
evropske projekte na specifičnih področjih, da
bo EK podpirala evropsko certifikacijo sistemov in opreme, da bo EDA ob podpori EASA
in držav članic opravila harmonizacijo potreb
MAWA (plovnost vojaških letalnikov) s ciljem
uskladitve vojaških certifikacijskih sistemov
s civilnimi zahtevami, da bosta nižanje stroškov in izogibanje podvajanja združila proizvajalce vojaške opreme v enoten certifikacijski sistem ter da je EDSTAR že ustanovil novo
strokovno skupino za testiranje in vrednotenje. V okviru delavnice je bil predstavljen primer iskanja standardov dobre prakse v okolju
EDSTAR, tako da so bili udeleženci usmerjeni
v uporabo tega repozitorija in informacijskega
sistema obrambne standardizacije EU pri pripravi svojih proizvodov za obrambne potrebe.
Izvajanje kodifikacije slovenskih proizvodov
Slovenija se je med vključevanjem v Nato zavezala, da bo ustanovila Nacionalni kodifikacijski biro (NCB) in uvedla Natov kodifikacijski sistem. Naloge NCB izvaja OSKK, ki
predstavlja edini organ v državi, ki združuje in povezuje podatke o slovenskih podjetjih
ter njihovih proizvodih za potrebe Nata ter
izmenjuje podatke o svetovnih proizvodih in
podjetjih skladno z Natovo regulativo. Z uvrstitvijo slovenskih podjetij in proizvodov v
skupno Natovo bazo (Nato Master Catalogue
of References for Logistics ‒ NMCRL) omogoča lažji vstop našim podjetjem na mednarodna tržišča. Kodifikacija temelji na treh
glavnih načelih. Eno sredstvo oskrbe ima le
eno Natovo kodifikacijsko številko (NCS),
država proizvajalka (lastnica avtorskih pravic) sredstva preskrbe skrbi za izvedbo kodifikacije za vse članice Natovega kodifikacijskega sistema (NCS) ter da država, ki prva
kupi sredstvo preskrbe, ki ni izdelano v članici NCS, skrbi za izvedbo kodifikacije.
Natov kodifikacijski sistem zagotavlja pogoje
za vzpostavitev in delovanje učinkovite nacionalne ter multilateralne logistične podpore.
Za optimizacijo zmogljivosti in učinkovitosti celotne preskrbovalne verige zagotavlja
povezljive, integrirane, kakovostne logistične podatke, namenjene vojaku bojevniku,
enotam in poveljstvom ter industriji. Udeleženci delavnice so spoznali delovanje programskega produkta za izvajanje Natovega
kodifikacijskega sistema (N-CORE) in delovanje Natovega programskega produkta za
pregledovanje vseh podatkov Natovega kodifikacijskega sistema.
Doseganje kakovosti proizvodov za obrambne potrebe
Obrambna sposobnost je precej odvisna od
kakovosti obrambnih sistemov, pa naj gre za
strojno oziroma programsko opremo, objekte
ali kaj drugega. Filozofija temelji na Natovem
standardu SVS STANAG 4107 z naslovom
Medsebojno priznavanje vladnega zagotavljanja kakovosti in uporaba zavezniških publikacij o zagotavljanju kakovosti. To je glavni standard, ki vključuje politiko, usmeritve
in pogodbene publikacije. Bistvo Natovega koncepta zagotavljanja kakovosti je v vzajemnosti. Že dejstvo, da je Slovenija sprejela ta Natov standard, potencialnim kupcem
dokazuje, da imamo vzpostavljen sistem, ki
lahko ovrednoti tveganja glede proizvoda, in
da nadzorujemo ter zagotavljamo kakovost.
Tako se povečuje zaupanje naročnika in utrjujejo njegova pričakovanja, da bodo dosledno izpolnjene vse pogodbene zahteve.
Da bi zagotovili stroškovno učinkovito rabo
virov, za naročnike iz tujine opravljamo pri
slovenskih dobaviteljih presojo, ki temelji
predvsem na opisih tveganj kupca in naših
ocenah. Rezultat takega dela je certifikat za
posamezno blago ali storitev, ki se naročniku pošlje ob predaji. V okviru delavnice je
bil ta koncept shematsko prikazan in razložen, predstavnika organizacij, s katerimi največ sodelujemo, pa sta potrdila pomembnost
našega dela pri njihovih prizadevanjih za doseganje njihovih poslovnih ciljev. Omenjeni
Natovi standardi nam omogočajo, da pri slovenskih podjetjih opravimo presojo izpolnjevanja zahtev in izdamo certifikat ustreznosti. Tak dokument prinaša potrditev, da ima
organizacija zaupanja vreden sistem vodenja
kakovosti, ki zadovoljuje tudi posebne Natove zahteve. Pomembno je, da je taka presoja za presojanca brezplačna. V okviru EDA
kakor tudi v okviru Nata potekajo intenzivni
postopki vzpostavitve evropskega vzajemnega sistema certificiranja opreme za obrambne potrebe in presojo tretje strani v postopkih pred podpisom pogodbe o naročilu.
NAGOVOR DIREKTORJA GOIS
SV
41
ŠPORT V VOJSKI
Slovenski piratki
Portorož sredi meseca, ki med vsemi dvanajstimi v letu šteje najmanj dni. Ceste so prazne, parkirnih prostorov je več kot dovolj. Turistov skoraj ni, le ponosni galebi krožijo nad obalo in zalivom, v katerem burja z vso silo premika
morsko gladino ter samotarjem na jadrnicah polni žile z adrenalinom. Svetilniki so že zdavnaj ugasnili. Lej ga Pirat zagledam napis nad vhodom v jadralni klub, v katerem trenirata moji sogovornici Tina Mrak in Veronika Macarol.
Sta članici istoimenskega kluba in jima morje pomeni vse in več.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
»G
remo na morje,« zakliče njun
trener Tomaž Čopi in začne pripravljati gumenjak, namenjen
trenerjem. Tina in Veronika medtem že skrbno pripravljata svojo jadrnico, nadeneta si nepremočljivi obleki ter pripravljata jadra, vrvi in
vse, kar potrebujeta za trening. Trener Tomaž
še enkrat pogleda v nebo, ki že od jutra kaže
neusmiljene zobe in na zemljo pošilja dež. »Pozneje bo še slabše in tudi burja se krepi,« še
doda. Tina in Veronika sta vkrcani, prav tako
midva s Tomažem na gumenjaku. »Tako, zdaj
gremo!« Motor zaropota in kmalu sva miljo
od obale. Tudi Veronika in Tina sta že razpeli jadra ter začeli boj z burjo. »Danes bo zanimivo,« mi pove Tomaž in pritisne na plin.
V daljavi zagledam veliko čezoceansko ladjo,
ki počasi obrača proti pristanišču, prav tako
je na delu čoln pomorske policije. »Špinaker,«
Piratki, bojevnici, športnici …
42
SV
zavpije Tomaž, kar v žargonu pomeni jadranje
z vetrom v bok s posebnim jadrom. Tina in Veronika sta v hipu premočeni zaradi pljuskanja
morske vode, ki tokrat ni prav nič topla.
Pozneje mi razložita, da je tak trening nekaj
povsem običajnega in da tekmovanja potekajo na odprtem morju, kjer morata obpluti določene oznake, ki so v vodi skupaj z bojami.
Tam jih je veliko, še dodata in poudarita, da si
je treba ob tem zagotoviti tudi svoj prostor za
jadranje, zmaga pa tisti, ki prvi odpluje zastavljeno pot. Tekmujeta v razredu 470, kar pomeni, da njuna jadrnica v dolžino meri 4,70 metra
in je prirejena za dva človeka. Tina je krmarka
in upravlja zadnji del jadrnice, Veronika pa visi
na trapezu ter skrbi za flok.
S trenerjem Tomažem jima nekaj časa slediva, nekaj časa voziva vzporedno z njima,
nekaj časa sva za njima, vendar se nikoli ne
Premočeni in premraženi
oddaljiva. Medtem Tomaž z roko pritisne na
ročico za plin, tako da gumenjak v ostrem zavoju zapelje pred njiju. Pogled je prav strašljiv
in preplavi me občutek, da bomo trčili, vendar me Tomaž pomiri in obenem razloži, da
so tovrstni čolni namenjeni takim manevrom
in jih trenerji uporabljajo, da se približajo jadralcem, ki jih trenirajo. V krajšem pogovoru
med dvojico na jadrnici in Tomažem je slišati nekaj žargonske govorice in že smo vsak na
Med pripravo na trening
svojem koncu morja. Tokrat na obzorju ni videti ničesar drugega kot močno razburkano
morje, Piran je ostal daleč za nami, valovanje
se krepi, burja je iz minute v minuto močnejša, tudi dežuje zmeraj močneje. »Zdaj smo še
bolj na odprtem,« zavpije Tomaž, katerega glas
sta bučanje morja in ropot motorja tako preglasila, da se ga je komaj slišalo. »Mezanaveee,«
spet zavpije Tomaž. Takoj mi razloži, da je to
jadranje z vetrom v bok. Jadrnica Tine in Veronike se nama medtem približa skoraj na pol
metra. »Gremo še približno miljo proti Savudriji in potem nazaj v klub,« doda Tomaž. Med
sunkovito in vratolomno vožnjo skozi visoke valove mi razloži, da mora dotočiti gorivo.
Sam si medtem brišem fotografsko opremo,
toda kmalu moram nazaj na čoln. Morje postaja iz minute v minuto bolj nemirno, burja
brije zdaj že s hitrostjo 25 vozlov. Križarjenje
med Piranom in Portorožem postane kot morski adrenalinski park s svojimi zakonitostmi
ter ovirami, ki jih lahko uspešno prekrmari le
izkušeni jadralec. Tudi Tina in Veronika drvita
s 16 vozli in sta na morski gladini poleg naju ter
še nekaj galebov takrat edini živi bitji.
Od lanskega leta sta tudi pripadnici športne
enote Slovenske vojske, kar jima omogoča nemoten trening in socialno varnost, brez katere
bi težko krmarili v profesionalizmu. Med poznejšim pogovorom mi razložita, da sta dosegli že veliko uspehov, prav tako sta nedavno v
Miamiju na Floridi zajadrali na četrto mesto,
ponosni pa sta tudi na drugo mesto na evropskem pokalu v Italiji leta 2013, na tretje mesto
na Nizozemskem leta 2014, na četrto mesto v
ZDA in na tretje mesto na evropskem prvenstvu v Grčiji, veter pa jima je bil naklonjen tudi
v Španiji, kjer sta ponosno zajadrali med valove
in dosegli peto mesto. Na seznamu bojev z vetrom sta tudi šesto mesto na svetovnem pokalu
ZAE in tretje mesto na svetovni jakostni lestvici. Priznanj in kolajn sta mladi jadralki s koščka slovenske obale torej že zelo navajeni, toda
konkurenca je huda, zato bo treba še veliko
trenirati. Med treningom se jima s Tomažem
spet za nekaj minut oddaljiva, toda le na razdaljo, na kateri ju lahko še dobro vidiva. Medtem Tina in Veronika pripravljata bojni načrt,
trener Tomaž Čopi pa mi razlaga, da dobrega
jadralca odlikuje vsestranskost, da se dobro
znajde v šibki sapi in tudi takrat, ko veter udari
z vso močjo, poleg tega se ne sme vdati pred
ciljno črto. Skupaj delujejo kot povezana celota, ker je del te ekipe tudi trener Tomaž Čopi,
brez katerega bi mladi jadralki težko dosegali
tako dobre rezultate, saj jima prav on pomaga
pri izbiri opreme in nastavitvi jadrnice, hkrati
pa jima s svojimi nasveti in izkušnjami pomaga pri podvigih, ki so mladi jadralki povzdignili med svetovno jadralsko elito.
Ponovno se spustimo v boj z vetrom in vodo.
Tomaž se jima spet približa s hitrim manevrom in ju spoštljivo vpraša, kako sta in ali ju
mogoče že zelo zebe v roke. Odkimata in nadaljujeta z jadranjem. Morje je polno pasti in se
ga ne sme podcenjevati, prav tu, kjer smo zdaj,
pa je voda globoka približno 25 metrov, mi razloži Tomaž, ki se z jadranjem ukvarja že od
leta 1988 in se je udeležil treh iger v soju olimpijskega ognja. Tudi Tina in Veronika sta kljub
svoji mladosti že pravi poznavalki tega športa, saj jadrata od zgodnje mladosti. »Za jadranje moraš biti dobro psihično in fizično pripravljen, ko pa si enkrat v ciljni ravnini in za seboj
vidiš veliko jadrnic, je občutek fantastičen.«
Trud je takrat poplačan, za kar še dodatno poskrbijo dobri rezultati, ki jih pozneje poskušaš
izboljšati. Trening ne poteka le na morju. Veliko je tudi kondicijskih priprav v telovadnici in
centru za fitnes. Prav tako je zelo pomembna
psihološka priprava. »Obrni, tu se vračamo,«
zavpije Tomaž. Jadralki se hitro odzoveta in
jadrnico obrneta nazaj proti klubu. Enkrat ju
gledava na eni strani, drugič na drugi, vedno
pa sva v njuni neposredni bližini. Na odprtem
morju sta Tina in Veronika videti kot pravi piratki, plujeta pa brez strahu. Kljubujeta dežju,
soncu, vetru in morju, ki je kljub idilični podobi večkrat poln pasti in čeri, vendar se jih
dobro zavedata.
Jadralstvo je šport, ki so ga poznali že 5000
let pred našim štetjem, v času antike so jadrnice uporabljali kot prevozno sredstvo, jadralni šport pa so začeli organizirati v 18. stoletju.
Prve jadrnice so gradili na Nizozemskem, od
koder se je dejavnost razširila v Anglijo, kjer je
bilo pozneje ustanovljeno prvo jadralsko društvo. Z leti je panoga postala priljubljena tudi
na drugih celinah. Jadrnice so začeli uporabljati na rekah in jezerih, zato se je jadranje prijelo
tudi v tako majhnem koščku morja, kot ga ima
Slovenija. Prav s tega majhnega dela morja prihajata piratki, ki na svetovnih tekmah, v soju
olimpijskega ognja in na drugih tekmovanjih
zastopata Slovenijo ter dokazujeta, da smo Slovenci narod jadralcev. »Ali imaš morsko bolezen?« me po pristanku v Portorožu vpraša
Tomaž, ki je plovbe vajen skoraj tako kot kopnega. Medtem Tina in Veronika že vlečeta jadrnico iz morja, Veronika se loti pranja jadrnice, Tina pa pospravlja jadra ter drugo opremo.
Po koncu treninga sledi še skupinska fotografija s trenerjem, poleg tega se je treba preobleči
v topla oblačila ter pospraviti jadrnico in opremo na varno. »Za danes smo končali, prepluli pa smo približno deset milj,« mi povedo. Ob
toplem napitku mi jadralki razložita še, da si
zelo želita kolajne na evropskem in svetovnem
prvenstvu, prav tako bi radi stopili na zmagovalni oder olimpijskih iger, ki bodo naslednje
leto v Riu de Janeiru. Načrtov je še zelo veliko,
morali pa bosta precej trenirati in se odrekati, vendar ju to ne moti. V njunih očeh je videti veliko optimizma in športnega duha, s katerim bosta premagali številne ovire na športni
poti. »Tako, za danes sva končali,« se spogledata, »jutri pa bova trenirali že v telovadnici in
dvigovali uteži, saj bo vreme ta teden menda
bolj slabo. Kmalu bova spet na morju.«
Približno miljo od Portoroža
SV
43
NAPISALI STE
Sodobna arhitektura GIS
Spletna orodja GIS
za prihodnost
Tehnologija geografskih informacijskih sistemov (GIS) je na Ministrstvu za
obrambo že od osamosvojitve leta 1991. V takratni Službi za informatiko smo kot
majhna skupina zanesenjakov skrbeli tako za strojno in programsko opremo GIS
kot tudi za uvajanje mlade panoge v informatiki na različnih področjih dela MO
in SV. Po skoraj petindvajsetih letih delovanja smo uspešno načrtovali in izvedli kar nekaj razvojnih faz. Zadnje posodobitve GIS prinašajo uporabnikom MO
in SV veliko novih možnosti za uporabo, zato bi jih želeli na kratko predstaviti.
Besedilo: Marijan Slak
SLIKA 1: ArcGIS Server predstavlja osrčje GIS in omogoča dostop do različnih vsebin veliko
uporabnikom
V zadnjih nekaj letih smo priča velikemu
razvoju uporabe interaktivnih zemljevidov na spletu. Tehnologije, kot so Microsoft Bing Maps, prej Virtual Earth, Google
Maps in Google Earth, so približale geografske informacije veliko ljudem.
Lahko se pohvalimo, da današnji GIS na
MO temelji na sodobni programski opremi
ameriškega proizvajalca ESRI, ki ima veliko
uporabnikov v civilnih in vojaških ustanovah, že več let pa spada tudi v Natovo standardno programsko opremo. Arhitektura GIS, ki smo jo zasnovali pred tremi leti,
omogoča centralizirano shranjevanje prostorskih podatkov in dostop do različnih
virov, kot so zemljevidi, prikazi na globusu,
orodja za analizo in administracijo podatkov prek tako imenovanih web servisov ali
direktno, kar je prikazano na Sliki 1. Še posebno zanimiv je dostop do različnih vsebin
prek web servisov, ki so združljivi s standardi Open Geospatial Consortium (OGC)
in International Organization for Standardization (ISO). Vsa spletna in namizna
orodja, ki se uporabljajo na MO ter v SV in
se lahko povežejo z omenjenimi web servisi
OGC, lahko uporabljajo vnaprej pripravljene geoprostorske vsebine. V taki zasnovi vidimo veliko prednosti, in sicer je dostop do
GIS omogočen veliko uporabnikom, centralizirana baza podatkov olajša delo administratorjev sistema, vnaprej pripravljene
karte omogočajo način dela, ki je pogosto
omenjen v Natovih publikacijah kot »fighting off the same map«, itn.
ArcGIS Server je osrčje spletnega GIS
SLIKA 2: Vnos parametrov za izračun in prikaz višinskega profila terena s Fresnelovimi conami
Spletni GIS-strežnik ArcGIS Server v našo
organizacijo prinaša novi koncept obvladovanja prostorske problematike. Imenujemo ga izdelaj, objavi, postrezi, uporabi
(author, publish, serve, use). V okviru takega koncepta uporabniki z namiznimi orodji ArcMap, ArcView in ArcGlobe oblikujejo
GIS-vsebine, ki jih prek orodja ArcGIS Server objavijo za veliko ljudi. ArcGIS Server
nato poskrbi, da so te vsebine uporabne za
veliko uporabnikov, vključno z mobilnimi
delavci, analitiki, upravljavci in vodstvom,
tako pa omogoča boljše razumevanje in
lažje sprejemanje odločitev.
Zdaj, ko je za nami že nekaj let od implementacije ArcGIS Server spletnega GISstrežnika, lahko rečemo, da smo na pravi
poti in da smo se uspešno spopadli z izzivom, kako omogočiti dostop do zbirk prostorskih podatkov čim več uporabnikom
MO in SV. Vnaprej pripravljene GIS-vsebine lahko danes zasledimo v različnih aplikacijah naših končnih uporabnikov, na
primer MapInfo, SitaWare, LOGFAS, Topobase, iGeoSIT itn.
Posodobljen spletni pregledovalnik prostorskih
podatkov
Z uveljavitvijo standarda HTML5, programskega jezika JavaScript in priporočil
ESRI glede razvoja spletnih GIS-aplikacij
v prihodnosti smo se v Službi za informatiko in komunikacije odločili za uvedbo
nove tehnologije. Pozitivni odzivi naših
44
SV
SLIKA 3: Senčenje reliefa in analiza višin
uporabnikov glede hitrosti in zanesljivosti delovanja, preproste uporabe in širokih možnosti prilagajanja pregledovalnika
uporabniku kažejo na to, da se razvijamo v
pravo smer.
Glavna namena spletnega pregledovalnika sta vizualizacija in analiza prostorskih
podatkov. Omogoča orientacijo v prostoru
in posreduje informacije o infrastrukturi,
in sicer prometu, komunali, energetiki, telekomunikacijah itn., hkrati pa zagotavlja
še veliko drugih podatkov o prostoru. Zaradi različnih potreb uporabnikov na MO
in v SV smo uvedli tri pregledovalnike. Ti
so po funkcionalnosti enaki, razlikujejo pa
se glede na kartografsko projekcijo, v kateri so prikazani prostorski podatki, in sicer
Gauss-Krueger (GK), Universal Transverse Mercator (UTM) ter geografska projekcija (GEO). V okviru zadnje posodobitve, ki
smo jo končali decembra 2014, smo uvedli
kar nekaj novih naprednih funkcionalnosti. Poleg osnovnih orodij za pripravo spletnih kart imajo uporabniki zdaj na voljo
tudi mehanizem izvoza in uvoza podatkov,
posodobljena so orodja za izbor elementov
na karti (znotraj radija, poljubnega območja itn.) in dodelano je orodje za tematsko
kartiranje, še posebno pa smo se potrudili
pri izboljšavah ukazov za analizo digitalnega modela reliefa. V novi različici programa
se lahko z ukazom Višinski profil izračunajo in izrišejo Fresnelove cone, ki analitiku
pomagajo oceniti slabitev radijskega signala, kar je prikazano na Sliki 2. Podatki, ki
jih potrebujete za tak izračun, so v zavihku
Propagacija radijskega signala. Nova funkcija omogoča tudi upoštevanje ukrivljenosti
Zemlje in atmosferske refrakcije, ob vklopu
nastavitve Upoštevaj morsko gladino pa se
nadmorska višina oddajnika oziroma sprejemnika nastavi na 0, kar je uporabno, ko
analiziramo propagacijo radijskega signala
s plovila. Rezultate izračuna profila terena
SLIKA 4: Osnovno okno portala ArcGIS
je mogoče izvoziti v CSV-datoteko in pozneje obdelati z orodjem Microsoft Excel ali
podobnim.
Uporabniki namiznih GIS-orodij so veliko
uporabljali funkcionalnost izračuna višinskih pasov, zato smo to dodali tudi v spletno aplikacijo. V zavihku Senčenje reliefa
uporabnik izbere barvo za izris območja in
mejni nadmorski višini, kar je prikazano na
Sliki 3 z imitacijo baze oblakov pri načrtovanju preletov.
Portal ArcGIS kot vstopna
točka
Zbirko orodij ESRI GIS zaokroža portal ArcGIS, ki predstavlja vstopno točko za dostop do vseh GIS-vsebin, tudi tistih, ki niso
pripravljene z orodji ArcGIS, kot je prikazano na Sliki 4. Storitev, ki smo jo pred
kratkim namestili, omogoča meduporabniško izmenjavo najrazličnejšega gradiva,
in sicer kart, aplikacij, datotek itn., napredno brskanje po vsebinah, prikazovalnik
podatkov, organiziranje uporabniških skupin, pripravo lastnih pregledovalnikov podatkov in osebni repozitorij za shranjevanje teh vsebin. Preprosta zasnova omogoča,
da ga lahko uporabljajo tudi uporabniki, ki
šele začenjajo spoznavati GIS.
Pogled v prihodnost
V bližnji prihodnosti bo portal ArcGIS
bogatejši za še eno spletno aplikacijo, in
sicer eNEP oziroma evidenco nepremičnin. V ta namen je bila ustanovljena delovna skupina za preoblikovanje centralne baze prostorskih podatkov Ministrstva
za obrambo, zagotavljala pa bo oblikovanje
strategij upravljanja prostora in gospodarjenja z nepremičninami.
Zavedamo se, da je še veliko področij, ki jih
lahko podpremo z GIS-orodji, in verjamemo, da bo v prihodnje vedno več takih uporabnikov, ki bodo ta orodja tudi uporabljali
pri vsakdanjem delu. Z veseljem bomo prisluhnili njihovim željam in potrebam.
SV
45
PREŽIVETJE
Košare
jezikovni in terminološki kotiček
(2. del)
Tokrat ne bomo toliko govorili o postopkih pletenja košar kot o materialih, iz katerih jih lahko pletete. Narava
nam ponuja veliko možnosti in že naši predniki so jih znali izkoristiti. Da lahko uporabite tanke in dolge mlade šibe, smo povedali že zadnjič. Uporabljamo jih lahko zato,
ker so sveže, še prepojene s svojim sokom. Bistveno teže
bi bilo, če bi se posušile, zato so jih včasih nabirali, povezali v snope in jih posušili za pozneje. Pred uporabo so jih
za kakšen dan namočili v vodo, tako da so ponovno postale mehke in prožne. Pri vrbi in drenu lahko nabirate čisto mlade, tanke, dolge, leto dni stare poganjke, niso pa
uporabni le ti. Uporabimo lahko tudi starejše, debelejše
in trše šibe. Te lahko v debelem delu zarežemo in previdno razcepimo z rokama na dva, tri ali celo štiri dele. Iz
kosa leskove palice si lahko naredite nekakšno zagozdo,
ki jo porinete v debelejšo šibo, da jo ta razkolje na tri ali
štiri dele, kar je odvisno od izvedbe, za to pa potrebujete
nož ali žago. Z nožem dobljene polovičke ali četrtinke še
stanjšamo in dobimo tako imenovane vitre. Z njimi pletemo kot zadnjič s šibami. Vitre lahko uporabimo za vezave
pri bivaku ali kje drugje, ker so močne.
Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna
Vitre lahko naredimo tudi iz leskovih palic, razcepimo tanjše šibe ali
jih naredimo iz debelejše palice, potrebujemo pa nož. Izberemo leskovo palico s premerom približno 25 milimetrov, naj pa bo čim bolj
ravna in s čim manj stranskimi poganjki. Približno deset centimetrov
od debelega konca naredimo od dva do tri milimetre globoko in deset milimetrov široko zarezo. Ko palico primemo na začetku in kakšen meter naprej, jo naslonimo na koleno ter napenjamo. Koleno
prislonimo od pet do deset centimetrov naprej od zareze, tako da
je zareza na zunanji strani, koleno pa na notranji. Ko palico počasi vlečemo k sebi, kot da bi jo hoteli zlomiti, zaslišimo rahel »krek«,
prestavimo koleno malo naprej in ponovimo postopek. Ko to naredimo tretjič ali četrtič, bomo videli, da je pri zarezi začel odstopati
les v širini zareze proti tanjšemu delu. Takrat mu malo pomagamo,
dokler gre, potem pa spet nekajkrat nalomimo in malo potegnemo.
Dobimo približno deset milimetrov širok in tudi do dva metra dolg
trak, debelina pa je proti koncu vedno manjša. To je leskova vitra, ki
jo moramo le še stanjšati. To naredimo tako, da jo položimo na stegno, nanjo pod kotom prislonimo rezilo noža in potegnemo vitro, ne
pa noža. Nož v tem primeru predstavlja nekak oblič. Postopek lahko večkrat ponovimo na obeh straneh, dokler ne dobimo želene debeline. Tudi take vitre lahko naredite na zalogo, jih posušite in pred
uporabo namočite. Iz ene palice lahko naredite do osem viter. Izkušeni Ribničani zarežejo na začetku in palico nalomijo do konca,
potem pa vitro le potegnejo stran. Včasih se vam bo zgodilo, da ne
boste slišali poka, vendar takrat ne pretiravajte, da ne boste zlomili
palice. Pojdite naprej za pet centimetrov, poskusite znova in še naprej. Gotovo vam bo uspelo. Včasih se les že zlomi, vendar lubje ne
pusti, da bi les odstopil, zato se ne vidi takoj.
Za pletenje lahko uporabimo tudi trakove svežega lubja leske ali
vrbe, vendar pa je tega težko odstraniti z vej, ne da bi se strgal.
Nato ga lahko narežete na trakce, toda to lubje se bo precej osušilo in zvilo, zato je tudi manj primerno.
Narava nam ponuja še eno zelo uporabno rastlino. Imenuje se srobot. To so tiste ovijalke, ki imajo pozimi puhaste bele cvetove. Navadno so celotne krošnje dreves prepletene s srobotom. Najbolj primeren čas za nabiranje je pozimi. Izberemo tanjša stebla do pet
milimetrov in jih najprej prelomimo. Če so v prelomu še zelena, potem bodo prava. Odmrla oziroma posušena stebla so neuporabna.
Stebla srobota sunkovito potegnemo k sebi in navijamo v večje ter
manjše kolute. Včasih so take kolute srobota kuhali več kot uro in jih
nato ogulili, tako da so steblo povlekli med palčkama, ki so ju držali v roki. Skuhano steblo je res mehko in prožno, surovo pa je bolj za
grobo uporabo, je pa praktično, ker lahko v zelo kratkem času naberete precej stebla, s katerim lahko veliko spletete.
Če ne najdemo ničesar od navedenega, nam ostanejo še listi rogoza in smrekove korenine. Korenine bomo našli že nekaj centimetrov
pod zemljo. Ko jo najdemo, jo odkopljemo toliko, da jo lahko dobro zgrabimo, potem pa močno potegnemo. Korenine so zelo žilave in zato uporabne, niso pa videti lepo. Pletenje iz listov rogoza
je lahko uporabno, ni pa tako trpežno. Košare oziroma posodice iz
rogoza lahko uporabljamo bolj za hrano kot za kaj bolj robustnega in težkega.
Iz rogoza se plete kot z vitrami. Ne potrebujemo osnovnega dna
tako kot pri šibah, temveč ga naredimo kar iz listov oziroma viter. Listi so lahko poljubno veliki, nato pa konce zavihamo navzgor in pletemo v višino, kot je prikazano na sliki.
Nepravilna raba predlogov
in predložnih zvez (2. del)
Pri prevajanju besedil iz zdravstva se večkrat srečamo z izrazi, kot
V prejšnjem Jezikovnem kotičku smo govorili predvsem o predložnih so vojaško zdravstvo, zdravstvena podpora, zdravstvena nega in
parih na – z/s in v – iz. Tokrat si poglejmo še nekaj primerov nepra- oskrba, medicina ter podobno, ki se na prvi pogled sicer zdijo preprosti in nedvoumni, ko pa jih začnemo podrobneje obravnavati,
vilnih predložnih zvez in s čim jih lahko nadomestimo.
ugotovimo, da to ni vedno tako.
Upravljanje s čim/upravljati s čim > upravljanje česa, upravljati kaj
(na primer upravljanje posestva, upravljanje sklada, upravljati pre- Angleško besedo medicine bi v prvem trenutku prevedli kot medimoženje, upravljati nepremičnine). Uporabimo lahko tudi druge gla- cina, čeprav je tudi pri na videz tako preprosti besedi potreben
gole: voditi, usmerjati, ravnati, gospodariti (z/s) ipd. Upravljati leta- razmislek. Vse je odvisno od sobesedila in tega, na kaj se beseda nanaša. Že samo pogled v Slovar slovenskega knjižnega jezika
lo > pilotirati, upravljati orožje > ravnati z orožjem.
nam pove, da je medicina veda o zdravljenju bolnikov in varovanju
Začeti z nečim > začeti nekaj (začeti z nalogo > začeti nalogo, zače- zdravja, zdravstvo pa dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolti z usposabljanjem > začeti usposabljanje, začeti se usposabljati). nikov in varovanjem zdravja. Ali govori naše besedilo o vedi ali dejavnosti? Na spletu sem v angleščini našla tudi razlago, da je pouPodobno velja tudi za glagola končati in nadaljevati, toda: sreča- darek pri zdravstvu na preprečevanju bolezni in promociji zdravja
nje so začeli s predavanjem, ga nadaljevali z analizo dela in kon- za celotno skupnost, pri medicini pa na diagnozi bolezni, zdravljenju in negi posameznega bolnika. Tako angleški izraz medical sučali z druženjem.
pport v slovenščino lahko brez zadržkov prevedemo kot zdravstvena podpora, zavedajoč se pomena, ki ga izraz nosi in vključuje.
Pridobivati na pomenu > pridobiti pomen, postati pomemben.
Imeti pripombe na kaj > imeti pripombe k čemu (imeli so pripombe Kaj pa izraza nega in oskrba? Terminološki slovar Ministrstva za
zdravje nego razlaga kot nudenje celostne pomoči in nege posamena pogodbo > imeli so pripombe k pogodbi).
znikom, družinam in skupnosti, povezane z ohranitvijo in povrnitvijo
zdravja, oskrbo pa kot medicinske in druge posege za preprečevaPrihranili smo na času > prihranili smo čas.
nje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo
Prilagoditi se na kaj > prilagoditi se komu ali čemu (prilagoditi se bo in zdravstveno nego. V vojaškem zdravstvu se zdravstvena oskrba
treba na razmere > prilagoditi se bo treba razmeram), toda: nava- izvaja na štirih ravneh, in sicer role 1, role 2, role 3 in role 4. Primerni prevodni ustreznici za nego in oskrbo na področju zdravstva v
diti, navajati se na kaj.
angleškem jeziku bi bila izraza nursing in health care.
Izkušnje pri > izkušnje s kom ali čim, v čem, iz česa, glede česa
(imam izkušnje z reševanjem problemov, z otroki, v stroki, s stro- Pogosto se srečamo tudi z izrazom evakuacija. V angleškem jeziko, v opravljanju nalog, iz usposabljanja, glede ravnanja z odpad- ku lahko naletimo na različna izraza, in sicer medical evacuation
oziroma MEDEVAC in casualty evacuation oziroma CASEVAC. Pri
ki, iz učenja).
tem se nam pogosto postavi vprašanje, kako izraza najbolj ustreDvomiti v kaj > dvomiti o čem (dvomil je v pravilnost svojih odgovo- zno prevesti v slovenščino. Po posvetu s strokovnjakinjo sem izvedela, da se z izrazom MEDEVAC opisuje medicinska evakuacija,
rov > dvomil je o pravilnosti svojih odgovorov).
ki je lahko zračna, kopenska ali po morju. Ta je opredeljena tudi v
Biti na funkciji > opravljati, imeti neko funkcijo, delo, nalogo, dokumentih SV, čeprav se v nekaterih dokumentih še vedno uporablja izraz zdravstvena evakuacija, o njem pa bi kljub temu veljalo
dolžnost.
razmisliti glede na zgornjo opredelitev medicine in zdravstva. Z izS strani: pomoč s strani zaveznikov > pomoč zaveznikov, zavezni- razom CASEVAC se opisuje evakuacija ranjenih ali obolelih brez
ška pomoč; pritožba s strani zaposlenega > pritožba zaposlenega, zdravstvenega oziroma medicinskega osebja.
zaposlenčeva pritožba; s strani urada je bilo poslano vabilo > urad
je poslal vabilo; s strani ministrstva > v imenu ministrstva; odobritev Če se dotaknemo še izraza saniteta, ugotovimo, da pomeni zdras strani vlade > odobritev vlade; s strani službe napoteni delavci so vstveno službo, zlasti v vojski (SSKJ). Pri tem se nam lahko posta> delavci, ki jih je napotila služba; s strani vlade sodelujejo > v ime- vi vprašanje, če je ta uporaba tega izraza sploh še potrebna ali bi
ga lahko kar opustili. Konec koncev sta izraza vojaška zdravstvena
nu vlade sodelujejo.
služba in vojaško zdravstvo zadostna in dovolj zgovorna ter sploDelati na tem > delati (za) to, delati pri tem, prizadevati si za, trudi- šno uporabljena. Tudi pri prevajanju v angleščino bomo največkrat uporabili izraz medical ali army medical, ki ga potem v nati se za, pripravljati kaj.
sprotni smeri spet največkrat prevajamo kot zdravstveni ali vojaški
Skozi usposabljanje > na usposabljanju; skozi vsebine > z vsebinami. zdravstveni.
Po osebi > na osebo.
Članek le na kratko in splošno opisuje določene izraze, s katerimi se
Na tem vztrajati > vztrajati pri tem; vztrajati na zahtevi > vztraja- srečujemo v besedilih, povezanih z zdravstvom, in podaja primere
prevajanja teh izrazov. Vsekakor bi nam prav prišel kakšen priročen
ti pri zahtevi.
slovarček s tega področja, seveda s stališča vojaškega zdravstva,
ki je sicer precej primerljivo s civilnim, ima pa tudi svoje posebnosti.
Poveljevati nad enotami > poveljevati enotam.
Vesna Vrabič
46
SV
Vojaško zdravstvo
Kristina Grilc
Šola za tuje jezike
SV
47
ste vedeli?
Besedilo: Zvezdan Marković
Pri oblikovanju osebnosti Janeza Vajkarda Valvazorja (1641, Ljubljana – 1693, Krško) je imela pomembno vlogo njegova mladostna vojaška kariera, častniška pa je pomenila izpolnitev pričakovanj, kakršna je 17. stoletje narekovalo tistim plemiškim sinovom, ki
se niso posvetili duhovniškemu poklicu. On se ni čutil le Valvazorja,
temveč po materi Ani Mariji tudi potomca Raubarjev oziroma Ravbarjev, ki jim je v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 prav zato namenil izjemno pozornost.
Vojaški del Valvazorjevega življenja obsega tri obdobja, dve krajši,
ko je službo opravljal poklicno, in tretje, najdaljše, dobo rezervnega častništva, ko je prijel za orožje, le če je bilo treba, formalno pa
je zasedal pomembno poveljniško mesto v deželni obrambi Kranjske. Prvi dve obdobji
ostajata do danes dokumentirani zelo slabo in le izpod
polihistorjevega peresa. Najprej se je star dobrih dvajset
let v letih 1663 in 1664, mogoče pa tudi za dalj časa, kot
prostovoljec udeležil avstrijsko-turške vojne skupaj z dvanajstimi drugimi kranjskimi tovariši. S sovražniki se je iz oči v oči srečeval v Slavoniji oziroma
Slavonski krajini, kjer je služil v Testa-Piccolominijevem polku pod
poveljstvom hrvaškega bana Nikolaja Zrinskega. Potem ga je pot
vodila po evropskih državah do Danske na severu, pri čemer je več
kot od koder koli poročal o potovanjih in dogodivščinah v Franciji.
Tu se je prvič zadrževal okoli leta 1667 in le tedaj vstopil v tujo vojsko, v kraljevski francoski švicarski pehotni polk.
Slabo desetletje po ustalitvi na kupljenem gradu Bogenšperk leta
1672 se mu je ponudila še tretja vojaška priložnost. Zaradi odličnih
izkušenj, temeljitega vojaškega znanja, poznavanja Vojne krajine in
obvladovanja kartografskih veščin so ga deželni stanovi Kranjske
najbrž leta 1680 imenovali za stotnika oziroma kapetana pešcev
dolenjske ali spodnje četrti, to je posebnih enot, sestavljenih iz podložnikov in sklicanih ob nevarnostih. Ta se je pokazala med turškim
obleganjem Dunaja leta 1683, ko je moral za tri mesece prekiniti
študijsko delo in kot eden izmed četrtnih stotnikov prevzeti poveljstvo
nad kranjsko deželno odpravo. Kranjska je sosednji Štajerski poslala v pomoč 400 strelcev za zavarovanje vzhodnih štajerskih meja.
Na svojo epizodno udeležbo v vojni je bil zelo ponosen kot tudi na
stotniški položaj, saj je s tem uresničil plemiški ideal, združitev telesa in duha ‒ združitev meča in peresa. O tem je pisal v Slavi vojvodine Kranjske.
PREBRALI SMO
1. svetovna vojna – veliki
ilustrirani vodnik R. G.
Granta. Mladinska knjiga,
Ljubljana, 2014, 360 str.,
prevod Mojca Vodušek
NOVICi
Ekipi 10. in 20. pehotnega polka
ter Zimski urbani gladiator
odlikovanja v sv
Besedilo: Jože Kržič
V prejšnjih številkah revije SV smo predstavili najvišja priznanja Ministrstva za obrambo po vrstnem redu po pomembnosti glede nošenja nadomestne oznake. Predstavljeni so bili tako pravne podlage
glede pristojnosti in pogojev za podeljevanje priznanj kot opisi posameznih vrst priznanj. Za boljše razumevanje je treba povedati, da
se večina priznanj podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino, na primer častni vojni znak, red in medalja Slovenske vojske ter generala
Maistra, medalja za hrabrost, medalja za ranjence in medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Določena priznanja se podeljujejo brez enega ali več delov omenjenega kompleta, na primer
zahvalna listina, velika sablja Ministrstva za obrambo, znak za dolgoletno službo in velika plaketa za sodelovanje.
Kot je bilo omenjeno v eni izmed prejšnjih številk, imajo pristojnost
podeljevanja priznanj po pravilniku o priznanjih Ministrstva za
obrambo, kar je odvisno od vrste priznanja, minister za obrambo,
48
SV
Slovenska vojska, ki od svojega nastanka v veščinah gorskega vojskovanja usposablja poleg svojih pripadnikov tudi pripadnike partnerskih in zavezniških vojsk, postaja z Natovim centrom odličnosti
za gorsko bojevanje (COGB) nosilka odličnosti na tem področju.
Poslanstvo centra bo v zagotavljanju odličnosti in strokovnosti pri
usposabljanju ter urjenju posameznikov in enot, v podpori razvoju
doktrine, učenju iz izkušenj in v raziskavah, definiranju standardov
ter pri podpori pri preoblikovanju enot za gorsko bojevanje.
»Center načrtuje in bo med drugim tudi izvajal usposabljanje posameznikov ter enot za delovanje v gorah. Tako bo med 2. in 20. marcem izvedel program nadaljevalnega tečaja vojaškega gorništva.
Tokrat se tečaja udeležuje 24 pripadnikov iz sedmih držav, in sicer
iz Črne gore, Hrvaške, s Kosova, iz Libanona, Slovenije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Cilj tečaja je posredovati udeležencem veščine in znanje, pomembne za premik, preživetje in bojevanje v gorskem svetu, ter doseči ustrezno raven znanja in veščin za
preživetje in bojevanje v visokogorju v zimskih razmerah,« je ob začetku tečaja pojasnila stotnica Karmen Poklukar iz centra ter dodala, da se bodo udeleženci prve dni seznanili s specialistično opremo in poslušali predavanja o temah, ki jih bodo v naslednjih dneh
tudi praktično preizkusili.
V nedeljo, 22. februarja, so pripadniki Slovenske vojske sodelovali OOJ SV
na športni prireditvi Zimski urbani gladiator, ki jo je v Celju organiziralo Športno društvo Slovenc. Pripadniki 72. brigade SV so poskrbeli, da so se tekmovalci znašli na 10 in 15 kilometrov dolgi progi
ter premagali vse ovire. Tekmovali sta tudi ekipi Slovenske vojske, in
sicer ekipa 10. pehotnega polka je na desetkilometrski progi zasedla prvo, ekipa 20. pehotnega polka pa drugo mesto.
Starodavna zgodba opisuje, kako skriti so naši največji življenjUrbani gladiator je bil tudi tokrat ekipni izziv, namenjen vsem staski darovi. Ob stvarjenju človeka je Bog premišljeval, kam naj skrirostnim skupinam vseh stopenj pripravljenosti. Ekipe, med njimi tudi
je ljubezen, ta najbolj dragoceni in najsilnejši zaklad, da ga občevojaške, so na dveh različno dolgih progah premagovale različne
stvo ne bi moglo zlorabiti ali z njim grdo ravnati. »Ali naj jo skrijem
ovire, pri čemer je bil poudarek bolj na druženju in oblikovanju skuna vrh najvišje planine? Ali naj jo zakopljem v nedra morja? Morpin in ne toliko na času, ki so ga ekipe potrebovale za prihod na cilj.
da v srce najgostejše, najtemnejše gošče?« Po dolgem premišljevanju se je končno odločil. Vsadil jo bo kar v človeška bitja, kamor
se ljudje ne bodo domislili pogledati. Za vsak primer je Bog ustvaOOJ SV
ril človeške oči tako, da lahko gledajo le navzven in ne navznoter.
Želim nam, da bi imeli odprte oči za ljubezen. In to ne le ob
Prvo mednarodno usposabljanje v Natovem
praznikih.
centru odličnosti za gorsko bojevanje
spodbudna misel
načelnik Generalštaba Slovenske vojske in predstojnik Obveščevalno varnostne službe. V nadaljevanju bodo predstavljena priznanja
v okviru omenjene pristojnosti podeljevanja priznanj in tista, ki še
niso bila predstavljena. Najprej bodo predstavljena priznanja, podelitev katerih je v pristojnosti ministra za obrambo:
• medalja za zasluge,
• medalja za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič,
• medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske
Andrej Komel, plemeniti Sočebran,
• spominska priznanja,
• priznanje za dolgoletno službo,
• hladno in strelno orožje,
• priznanja za sodelovanje,
• priznanje delodajalcem pripadnikov pogodbene rezerve.
Zadnje priznanje, ki bo predstavljeno v okviru priznanj, podelitev
katerih je v pristojnosti ministra za obrambo, je medalja za mednarodno sodelovanje, ki se lahko podeli enotam in pripadnikom tujih
vojsk oziroma predstavnikom ministrstev za obrambo drugih držav,
mednarodnim organizacijam, rezidenčnim in nerezidenčnim tujim
obrambnim atašejem ter drugim tujim državljanom.
Fotografija: Vili Vogelnik
Pravilnik o
priznanjih –
pregled
dosedanjih objav
prikaže časovni trak, ki omogoča pregled nad sočasnostjo dogodkov, ter nove tehnologije in iznajdbe, ki so vplivale na potek vojne,
predstavi portrete najpomembnejših osebnosti tistega časa, pričevanja udeležencev in številne citate, posebno poglavje pa je o soški fronti.
Prva svetovna vojna ni obdelana le v času od leta 1914 do 1918,
temveč vodnik z začetnimi poglavji seže več kot štiri desetletja nazaj, konča pa se s povojnim časom in obdobjem od leta 1919 do
1923. Tako prikaže vojne dogodke v širšem političnem in zgodovinskem okviru.
Ob predstavitvi strogo vojaškega dogajanja je v knjigi nekaj dodatkov, kot je Pisatelji v vojni.
Bralec bo hitro opazil, da je to knjiga, ki nima veliko besedila, temveč zelo veliko informacij. To je namreč vodnik, ki se ne bere, temveč se v njem iščejo informacije, ki jih lahko uporabimo pri nadaljnjem raziskovanju tematike, zato bo ta knjiga zelo aktualna vsaj
naslednja štiri leta, ko se bomo spominjali prve svetovne vojne.
Leta 2014 je bilo ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne izdano veliko
knjižnih izdaj, in sicer tako strokovne študije kot tudi literarna, spominska ter biografska dela. Glede na to, da je bila tematika prve svetovne vojne v naši zavesti manj prisotna kot tematika
druge svetovne vojne, je verjetno tudi veliko pomanjkanje informacij
in znanja o prvi svetovni vojni.
Ta knjiga prinaša enega najpopolnejših pregledov dogajanja med
letoma 1914 in 1918 v sliki ter besedi.
Pri pomanjkanju informacij je lahko zelo koristen veliki ilustrirani vodnik avtorja Granta, saj je odličen prikaz konflikta in medvojnega
dogajanja, predstavlja dogodke tudi s socialnih in kulturnih vidikov, Mirko Nidorfer, prof., bibl. spec., KIZC
Fotografija: OOJ SV
Vojaški del
življenja Janeza
Vajkarda
Valvazorja obsega
tri obdobja
stenčas
VVU XIII. razreda Violeta V. Mesarič Jazbinšek, NNVIK
OPRAVIČILO BRALCEM
V reviji SV, ki je izšla 16. februarja, se je na strani 48 v novici z naslovom Igor Cebek, doktorska disertacija, FDV, 2014, zgodila napaka. Kot avtorja smo navedli Igorja Cebeka in ne Zvonka Krunića,
ki je napisal prispevek. Piscu besedila in bralcem se opravičujemo.
SV
49
razvedrilo
POIŠČI PET RAZLIK
POKRAJINA
V BELGIJI
NEKDANJA
TV-NOVI- OKLEPANJE
SOBORCA
NARKA
(SIMONA) PRI BOKSU
NAJVIŠJA
GORA NA
SVETU
IVAN
FRANKE
KOCINE
POD
NOSOM
STARA
ENOTA
ZA DELO
NEMŠKI
DIRKAČ
SCHUMACHER
ZVARJENO
MESTO
PODSKUPINA
ČLOVEŠKE
VRSTE
NEKDAJ
STOTINKA
AVSTRIJ.
ŠILINGA
Fotografija: Bruno Toič
Fotografija: Bruno Toič
nagradna križanka
Informativno glasilo
Izdajatelj in financer:
Ministrstvo za obrambo
Naslednja številka revije SV izide
20. aprila 2015.
FR. POLIT.
(PHILIPPE)
Revija Slovenska vojska je prvič izšla
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso
uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
DENAR V
ČILU
REŠEVALNE
SANI
ANG. PIS.
(RUDYARD)
VOJAK V
BUNKERJU
JUTRANJA
ZARJA
VELIKA
REKA V
IRAKU
Avtor:
PRIDNOST,
Vladimir
Milovanović, VZTRAJNOST
NAJETO
PERO
VRSTA
POSTRVI,
ŠARENKA
DRUGO IME
ZA REKO
MENAM
GOSPA PO
ŠPANSKO
PASEK,
PAŠČEK
KRŠITEV
ZAPOVEDI
MESTECE V
PIEMONTU
Urednica:
Hana Souček Morača
Novinarja:
Nataša Oblak in Marko Pišlar
PRODAJNI
PREDMETI
ARHEOLOŠ.
NAJDIŠČE
V EGIPTU
IGLAST GRM
Z JAGODAMI
FRANC
NOVINC
SP. DEL
POSODE
DRUŽBENA
PLAST
DEL ROKE
S PRSTI
SLO. SLIKAR
(MARJAN)
HUDA JEZA,
BES
VEČJA
LUŽA
LONČENA
PIŠČAL
MELODIJA,
DRŽAVNI
SIMBOL
SLO. PESNIK
(CVETKO)
URADNA
LISTINA
BRIGA
AM. IGRAL.
CAVIEZEL
VLOŽEN
VLOŽENI
DENAR
DENAR
VIŠINSKA
TOČKA
ŠVIC. BALNEOLOG
OBLIKA
VLADAVINE
Fotograf:
Bruno Toič
UPRAVNA
ENOTA
GRŠKI OTOK
V EGEJ.
MORJU
PRIPADNIK RASTLINA
LJUDSTVA V Z GROZDI
PIRENEJIH
TRAPA,
PRISMODA
BRINA
TORKAR
KATRAN
DELAVKA,
KI VARI
OSEBNI
ZAIMEK
VLAČUGA
VRTNA
RASTLINA
GORA V
JULIJCIH
NAD
KORITNICO
LOJZE
ROZMAN
Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62
Faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: [email protected]
POMEMBNA
ZAČIMBA
SLO. NOG.
(ALEKSANDER)
VOJAŠKA
STOPNJA
DELAVEC
V ŽIČARNI
(O)VE(S)
ASTAT
SLO. STROK.
ZA DŽEZ
(ALEKSANDER)
PRENAPET,
PRENAPET
FANATIČEN
FANATIČEN
PATRIOT
PATRIOT
FR. KOMIK
(JACQUES)
PRIPADNICA
ALEMANOV
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
Rešitev iz PREJŠNJE številke
Grafika na zadnji strani:
Jernej Keršmanc
Lektoriranje:
SSK MO
Tajnica uredništva:
Milena Topolovec
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:
FLISAR SVETOVNI PRVAK.
Nagrade, anorak revije SV, prejmejo:
– Marjeta Gasior, Župeča vas 57, 8263 Cerklje ob Krki,
– Luka Kavčevič, Borcev za severno mejo 8 a, 2000 Maribor,
– Zdenko Zajc, Čopova cesta 8, 3320 Velenje.
Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 8. aprila 2015,
na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
50
SV
Oblikovanje, prelom in tisk:
Tiskarna Formatisk, d. o. o.
Naklada:
9700 izvodov
Revija SV je članica Evropskega
združenja vojaškega tiska (EMPA).
Revija SV je tudi na družbenem
omrežju facebook.
SV
51
Domoljub,
vojak in
pesnik
Rudolf
Maister
29. marca bomo praznovali 141. obletnico rojstva velikega Slovenca, domoljuba, generala, borca za
severno slovensko mejo in pesnika Rudolfa Maistra.
Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku očetu Francu in materi Frančiški, rojeni Tomšič. Prezgodnja smrt njegovega očeta ga je popeljala v smeri vojaške kariere, saj mati ni bila
več sposobna plačevati stroškov, povezanih z njegovim šolanjem. Leta 1892 je stopil v domobransko kadetnico na Dunaju, kjer je šolanje končal na cesarjev rojstni dan, 17. avgusta 1894, in bil
imenovan za kadeta – naslovnega vodjo čete. Kljub šolanju v tujem velemestu je v sebi ohranil
navezanost na slovensko domovino in dom. Po opravljenem šolanju v kadetnici je bil vključen v domobranski bataljon št. 25 v Ljubljani, že 1. oktobra istega leta pa je bil premeščen v domobranski pehotni regiment št. 4 v Celovcu. Službovanje v vojski ga je popeljalo v različne kraje Habsburške monarhije, dobro je spoznal tudi kraje, ki jih je v za Slovence prelomnih časih po koncu
prve svetovne vojne pridobil za domovino. Leta 1912 je na vojaških vajah v Galiciji hudo zbolel.
Kot hud pljučni bolnik se je zdravil v Dalmaciji in Egiptu. Po vrnitvi z zdravljenja je bil premeščen v črno vojsko. Konec prve svetovne vojne je v činu major pričakal kot poveljnik poveljstva
črne vojske št. 26 v Mariboru.
Vojni je sledil razpad monarhije. Rudolf Maister se je na zaostrovanje odnosov med Slovenci in
Nemci odzval tako, da je 1. novembra 1918 na sestanku poveljnikov in nekaterih višjih častnikov
mariborskih vojaških enot v Mariboru prevzel vojaško oblast: »... Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem spodnjim Štajerskem.« To je naredil brez dogovora z narodnim svetom za Štajersko. Narodni svet mu je nato podelil generalski čin, 9. novembra pa je general Maister razglasil mobilizacijo in zbral približno
4000 vojakov. 23. novembra je s svojimi vojaki razorožil nemško orientiran Schutzwehr v Mariboru,
nato pa začel zasedati položaje ob severni slovenski narodnostni meji. Čeprav generalu Maistru ni
uspelo združiti vseh slovenskih ozemelj na severu domovine, delno tudi zaradi političnega mešetarjenja, se je z velikimi črkami zapisal v slovensko zgodovino. Vojaška kariera Rudolfa Maistra se
je končala 2. oktobra 1913, ko je bil upokojen s činom divizijski general. Umrl je za posledicami
kapi 26. julija 1934 na Uncu, pokopan pa je na mariborskem pobreškem pokopališču. Slovenski narod
je pokazal spoštovanje veličini Rudolfa Maistra z množičnim poklonom njegovim posmrtnim ostankom
v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Rok Filipčič, Vojaški muzej Slovenske vojske
Literatura:
• Bruno Hartman: Rudolf Maister, general in pesnik.
• Dragan Potočnik: Zgodovinske okoliščine generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju.
• Janez J. Švajncer (gl. ur.): Maistrov zbornik.
52
SV
`