Merila in kriteriji ocenjevanja

Gimnazija Koper
Aktiv LUG
Aktiv LUG
NAVODILA ZA DELO, MERILA IN KRITERIJI OCENJEVANJA
LIKOVNE TEORIJE (LIT), RISANJE IN SLIKANJE (RSL),
PREDSTAVITVENIH TEHNIK (PRT),
OSNOVE VAROVANJA DEDIŠČINE (OVD),
LIKOVNE UMETNOSTI (LUM), BIVALNE KULTURE (BIV),
UMETNOSTNE ZGODOVINE (UZG) in GLASBE (GLA)
Dragica Samsa, Matej Kocjan, Jeronima Kastelic, Lilijana Bojanič, Marjetica Garzarolli
Slavko Trančar
ŠOLSKO LETO 2011/12
1. UČBENIKI IN KNJIGE:
Obvezni učbenik LIT:
- N. Šušteršič, M. Butina, B. De Gleria, I. Skubin, K. Zornik, Likovna teorija, Debora,
Ljubljana 2004
Obvezni učbenik LUM:
- N. Golob, Umetnostna zgodovina, Ljubljana: DZS, 2010
Učbenik za LUM:
- N. Golob, Umetnostna zgodovina, Ljubljana: DZS, 2010
- dr. B. Tomšič Čerkez, M. Komelj, Likovni pogledi, Mladinska knjiga, 2010
Učbenik za PLO:
- D. Čadež Lapajne, Od glave do portreta, Debora, Ljubljana 2000
Učbenik za RSL:
- T. Rački, Veščine risanja - predmeti in prostor, Ljubljana, 1993
- T. Rački, Veščine risanja - človeška figura, Ljubljana, 1993
Učbenik in knjige PRT:
- Dušan Šušteršič: Predstavitvene tehnike, Mohorjeva založba, Celovec - Ljubljana - Dunaj, 2008
- Ciril Koludrovič: Vaje iz tehničnega risanja 1 in 2, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana, 1992
- Savo Savnik: Tehnično risanje
Učbenik za GLA:
- Damijan Močnik, Manica Habjanič Gabršek, Samo Ivančič, Glasba 1, Mladinska knjiga, 2007
Učbenik za BIV:
- glej letno učno pripravo za BIV
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
2. NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA:
Dijak je med šolskim letom dolžan pridobiti sledeče ocene: *velja za vse predmete
Pisno:
PISNO OCENJEVANJE ZNANJA: najmanj enkrat v šolskem letu (PLO, PRT, OVD) oz. najmanj dvakrat v
šol. letu (LIT, BIV, GLA)
OCENJEVANJE LIKOVNIH NALOG DIJAKOV: najmanj dvakrat v enem ocenjev. obdobju *
ZVEZEK (skicirko, portfolio) iz katerega so razvidne dijakove spretnosti, inovativnost in izvirnost ter:
urejenost, samoiniciaivnost, kreativnost pri zapisovanju vsebin in podatkov ter zbiranju likovih del in
opremljanju zvezka - najmanj enkrat v enem ocenj. obd.
SEMINARSKE NALOGE: najmanj ena seminarska naloga v šolskem letu (LUM, PLO, RSL, BIV, GLA po
dogovoru)
Ustno:
USTNO OCENJEVANJE TEORETIČNEGA ZNANJA : najmanj enkrat v šol. letu (LUM, BIV) in najmanj
dvakrat v šol. letu (LIT, PLO, OVD, GLA)
ZAGOVOR LIKOVNIH NALOG: če je potrebno ob ocenjevanju posameznih izdelkov * (LIT, PLO, BIV,
OVD)
ZAGOVOR oz. PREDSTAVITEV SEMINARSKIH IN PROJEKTNIH NALOG: enkrat ob zaključku vsake
projektne naloge ( LIT, PLO, BIV, OVD, GLA )
3. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE:
LIKOVNO TEORETIČNO ZNANJE se preverja pisno ali ustno z navajanjem referenčnih primerov in
razumevanjem likovno teoretične problematike v kontekstu lastnega in tujega ustvarjanja. To je tudi
pogoj za analizo in sintezo likovnih del, ter podlaga za njihovo formalno in vsebinsko vrednotenje.
I. PISNO
Pisno ocenjevanje znanja (LIT, PRT, PLO, BIV, OVD, LUM, GLA, UZG)
Z njim se ocenjuje določen sklop predelane učne snovi, predvsem na teoretskem nivoju. Pri pisnem
ocenjevanju ima vsaka naloga vrednost izraženo v točkah ali odstotkih. Točke preračunane v
odstodkih so osnova za oblikovanje ocen od 1 do 5:
do 49,9% = NEZADOSTNO (1 )
50 do 65% = ZADOSTNO ( 2 )
66 do 78% = DOBRO ( 3 )
79 do 90% = PRAV DOBRO ( 4 )
91 do 100% = ODLIČNO ( 5 )
Dijak, ki pristopi k pisnemu ocenjevanju znanja mora svoj podpisani test oddati, tudi če ga ni rešil! V
tem primeru je ocenjen z nezadostno (1) oceno. Dijak, ki prepisuje ali uporablja nedovoljena
sredstva, se mu pisna naloga vzame in oceni z negativno oceno.
Likovne naloge (izdelke) dijakov (LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM)
So vir informacij o dejanskem znanju in kreativnosti dijakov, o tem, koliko se zavedajo teoretskih
likovnih problemov in njihovi prakrični rabi. Ocena se oblikuje stopenjsko glede na kriterije s
katerimi so dijaki seznanjeni pred vsakim izvajanjem likovne naloge.
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
do 49,9% = NEZADOSTNO (1 )
50 do 65% = ZADOSTNO ( 2 )
66 do 78% = DOBRO ( 3 )
79 do 90% = PRAV DOBRO ( 4 )
91 do 100% = ODLIČNO ( 5 )
Za ocenjevanje likovnih nalog veljajo splošni kriteriji, le posamezni predmeti pa imajo še
specifične kriterije ( navedene spodaj )
Merila ocenjevanja izdelkov pri predmetu plastično oblikovanje - PLO
se vrednoti zmožnost celostnega (idejno-praktičnega) oblikovanja novo nastale kompozicije
glede na zastavljeni motiv oz. vajo:
1. ustvarjalnost pri izdelavi lastnih likovnih rešitev in sposobnost kreativnega
prilagajanja zahtevam naloge (30%)
2. primerno oblikovanje in razporejanje razmerij na kiparskem objektu, oblikovanje
tridimenzionalnega prostora – prilagajanje prostora plastiki in obvladovanje
3. stabilnostni (statičnosti) oblikovanega objekta (20%)
4. pravilnost modeliranja geometričnih in organskih oblik (10%)
5. sposobnost obdelave različnih materialov (10%)
6. sposobnost za razpoznavanje in prikazovanje pomembnih detajlov na objektu ali
obdajajočem prostoru (10%)
7. primerno uporabo kompozicije in njeno učinkovito uporabo pri praktičnem delu
(20%)
Merila ocenjevanja likovnih nalog pri predmetih LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM:
1.
2.
3.
4.
Rešitev likovno-teoretičnega problema in ustvarjalnost - 40%
Upoštevanje zahtev naloge in uporaba likovnoteoretskega znanja - 20%
Izvedba likovne tehnike in kompozicije - 30 %
Odzivnost - 10 %
Izdelki dijakov II (risbe, slike, skicirke, portfolio, itd.) (RSL, PLO, PRT, LIT, LUM, OVD, BIV)
1. Občutek za kompozicijo – pravilna postavitev risbe predmeta na formatu risbe/slike,
prostorskega objekta - 20%
2. Obvladovanje prostorskega risanja predmetov v perspektivi, občutek za prikaz
tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni ploskvi (risbi, sliki), oziroma obvladovanje
različnih prostorskih ključev (perspektive, prekrivanja oblik, modelacije, modulacije...) - 20 %
3. Podobnost narisanega ali oblikovanega predmeta z modelom, občutek za razmerja- 20 %
4. Sposobnost razpoznavanja in prikazovanja podrobnosti znotraj celote predmeta - 20 %
5. Estetski izgled - 20 %
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
KRITERIJI IN MERILA OCENJEVANJA likovnih nalog pri predmetih LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM
1. Rešitev likovno-teoretičnega problema in ustvarjalnost (LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM)
40%
5
(odl)
- izvirno in samostojno reši posredovani likovni problem
- izkaže neobičajne ideje ter originalnost (osebnostne lastnosti, lastno mišljenje, bogato
domišljijo, raznoliko uporabnost rešitve) v celotnem delovnem procesu ustvarjanja
- samostojno uskladi likovno rešitev (motiv) z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji;
4
(pd)
- še vedno izvirno, a z usmeritvami učitelja reši posredovani likovni problem
- izkaže kvalitetne ideje ter originalnost (osebnostne lastnosti, lastno mišljenje, bogato
domišljijo, raznoliko uporabnost rešitve) v celotnem delovnem procesu ustvarjanja
- učinkovito uskladi likovno rešitev (motiv) z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji;
3
(db)
- dobro, a z očitnimi usmeritvami učitelja reši posredovani likovni problem
- izkaže dobre ideje ter originalnost (osebnostne lastnosti, lastno mišljenje, domišljijo,
uporabnost rešitve) v celotnem delovnem procesu ustvarjanja
- dobro uskladi likovno rešitev (motiv) z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji;
2
(zd)
- zadovoljivo, a z veliko usmeritvami učitelja reši posredovani likovni problem
- izkaže zadovoljive ideje ter originalnost (osebnostne lastnosti, lastno mišljenje, domišljijo,
uporabnost rešitve) v celotnem delovnem procesu ustvarjanja
- zadovoljivo uskladi likovno rešitev (motiv) z likovnim problemom, likovnimi materiali in orodji;
1
(nz)
- nezadovoljivo reši ali ne reši posredovani likovni problem
- ne izkaže zadovoljive ideje ter originalnost (osebnostne lastnosti, lastno mišljenje, domišljijo,
uporabnost rešitve) v celotnem delovnem procesu ustvarjanja
- nezadovoljivo uskladi likovno rešitev (motiv) z likovnim problemom, likovnimi materiali in
orodji;
2. Upoštevanje zahtev naloge in uporaba likovnoteoretskega znanja
(LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM) - 20%
5
- zelo dosledno upošteva zahteve likovne naloge
(odl) - pokaže odlično poznavanje likovno teoretskega znanja in zna to odlično uporabiti pri likovni
nalogi
4
(pd)
- dosledno upošteva zahteve likovne naloge
- pokaže dobro poznavanje likovno teoretskega znanja in zna to dobro uporabiti pri
likovni nalogi
3
(db)
- manj dosledno upošteva zahteve likovne naloge
- pokaže dobro poznavanje likovno teoretskega znanja in zna to dobro uporabiti pri
likovni nalogi
2
(zd)
- zadovoljivo upošteva zahteve likovne naloge
- pokaže poznavanje likovno teoretskega znanja in zna to dobro uporabiti pri
likovni nalogi
1
(nz)
- ne upošteva zahteve likovne naloge
- ne kaže poznavanja likovno teoretskega znanja in ne zna to dobro uporabiti pri
likovni nalogi
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
3. Izvedba likovne tehnike in kompozicije - 30 % (LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM)
5
(odl)
4
(pd)
3
(db)
- postopke likovne tehnike in kompozicije izvede samostojno brez učiteljeve pomoči
- odkrije nove možnosti v kompoziciji in samozavestno obvlada postopke likovne tehnike;
- dosledno in kompleksno izvede likovno tehniko;
- postopke likovne tehnike izvede samostojno, a z usmeritvami učitelja
- uporablja bolj konvencionalne kompozicijske rešitve in obvlada postopke izvajanje likovne
tehnike;
- dosledno in kvalitetno izvede likovno tehniko;
- postopke likovne tehnike izvede delno samostojno in z očitnimi usmeritvami učitelja
- uporablja zelo konvencionalne kompozicijske rešitve in delno obvlada postopke izvajanje
likovne tehnike;
- dobro izvede likovno tehniko;
2
(zd)
- postopke likovne tehnike izvede z malo samostojnosti in z veliko usmeritvami učitelja
- uporablja zadovoljive kompozicijske rešitve in slabo obvlada postopke izvajanje likovne
tehnike;
- zadovoljivo izvede likovno tehniko;
1
(nz)
- postopke likovne tehnike ne izvede samostojno ali jih sploh ne izvede
- uporablja nezadovoljive kompozicijske rešitve in ne obvlada postopke izvajanje likovne
tehnike;
- nezadovoljivo izvede likovno tehniko;
4. Odzivnost - (LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM) - 10 %
5
(odl)
4
(pd)
3
(db)
- izrazita pripravljenost za sprejemanje likovnih pojmov in likovno izražanje (navdušenje, užitek);
- zmožnost velike motivacije; izrazita vedoželjnost; vztrajnost in doslednost
- izrazita samostojnost pri besednem opisovanju likovnih pojmov in likovnih dejavnosti;
- samostojno in zrelo sprejemanje spodbud učiteljevega individualnega in skupinskega
posredovanja;
- velika pripravljenost za sprejemanje likovnih pojmov in likovno izražanje (navdušenje, užitek);
- zmožnost dobre motivacije; izkazana vedoželjnost; vztrajnost in doslednost
- samostojnost pri besednem opisovanju likovnih pojmov in likovnih dejavnosti;
- sprejemanje spodbud učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja;
- pripravljenost za sprejemanje likovnih pojmov in likovno izražanje
- zmožnost motivacije; izkazana vedoželjnost; vztrajnost in doslednost
- manjša samostojnost pri besednem opisovanju likovnih pojmov in likovnih dejavnosti;
- delno sprejemanje spodbud učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja;
2
(zd)
- zadovoljiva pripravljenost za sprejemanje likovnih pojmov in likovno izražanje
- zadovoljiva zmožnost motivacije
- zadovoljiva samostojnost pri besednem opisovanju likovnih pojmov in likovnih dejavnosti;
- zadovoljivo sprejemanje spodbud učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja;
1
(nz)
- nepripravljenost za sprejemanje likovnih pojmov in likovno izražanje
- nezmožnost motivacije
- nezadovoljiva samostojnost pri besednem opisovanju likovnih pojmov in likovnih dejavnosti;
- nezadovoljivo sprejemanje spodbud učiteljevega individualnega in skupinskega posredovanja;
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
KRITERIJI IN MERILA OCENJEVANJA
izdelkov dijakov II (risbe, slike, skicirke, portfolio, itd.) pri predmetih RSL, PLO, PRT, LIT, LUM, OVD, BIV
1. Občutek za kompozicijo – pravilna postavitev risbe predmeta na formatu risbe/slike, prostorskega
objekta (LIT, RSL, PRT, OVD, BIV, LUM) - 20 %
5
(odl)
– na likovni rešitvi se opazi zrela in izvirna sestava likovne kompozicije ter kreativno upoštevanje
njenih zakonitosti
– dijak izkaže odlično znanje in občutek za pravilno postavitev risbe/slike predmeta
(prostorskega objekta) na format oz. prostor
4
(pd)
– na likovni rešitvi se opazi izvirna sestava likovne kompozicije ter upoštevanje njenih
zakonitosti
– dijak izkaže znanje in občutek za pravilno postavitev risbe/slike predmeta (prostorskega
objekta) na format oz. prostor, z manjšimi učiteljevimi popravki in napotki za praktično delo
3
(db)
2
(zd)
1
(nz)
– na likovni rešitvi se opazi dobra sestava likovne kompozicije ter upoštevanje njenih zakonitosti
– dijak izkaže znanje in občutek za pravilno postavitev risbe/slike predmeta (prostorskega
objekta) na format oz. prostor, z večjimi učiteljevimi popravki in napotki za praktično delo
– na likovni rešitvi se opazi zadovoljiva sestava likovne kompozicije ter upoštevanje njenih
zakonitosti
– dijak izkaže zadovoljivo znanje in občutek za pravilno postavitev risbe/slike predmeta
(prostorskega objekta) na format oz. prostor, z večjimi učiteljevimi popravki in napotki za
praktično delo
– na likovni rešitvi se ne opazi zadovoljiva sestava likovne kompozicije ter upoštevanje njenih
zakonitosti
– dijak ne izkaže zadovoljivo znanje in občutek za pravilno postavitev risbe/slike predmeta
(prostorskega objekta) na format oz. prostor
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
2. Obvladovanje prostorskega risanja predmetov v perspektivi, občutek za prikaz tridimenzionalnega
prostora na dvodimenzionalni ploskvi (risbi, sliki), oziroma obvladovanje različnih prostorskih
ključev (perspektive, prekrivanja oblik, modelacije, modulacije...)
(LIT, RSL, PRT, OVD, BIV, LUM) - 20 %
5
(odl)
– dijak kaže izjemne sposobnost za upodobitev prostorskih rešitev opazovanih predmetov na
dveh dimenzijah
– pokaže odlično poznavanje zakonitosti perspektive
4
(pd)
– dijak kaže veliko sposobnost za upodobitev prostorskih rešitev opazovanih predmetov na dveh
dimenzijah
– pokaže dobro poznavanje zakonitosti perspektive
– dijak kaže sposobnost za upodobitev prostorskih rešitev opazovanih predmetov na dveh
dimenzijah
– pokaže poznavanje zakonitosti perspektive
3
(db)
2
(zd)
– dijak kaže zadovoljivo sposobnost za upodobitev prostorskih rešitev opazovanih predmetov na
dveh dimenzijah
– pokaže zadovoljivo poznavanje zakonitosti perspektive
1
(nz)
– dijak ne kaže zadovoljivo sposobnost za upodobitev prostorskih rešitev opazovanih predmetov
na dveh dimenzijah
– ne pokaže zadovoljivo poznavanje zakonitosti perspektive
3. Podobnost narisanega ali oblikovanega predmeta z modelom, občutek za razmerja (RSL, LUM) - 20 %
5
(odl)
– na likovni rešitvi se zazna izjemen občutek za razmerje in natančno risanje/oblikovanje po
opazovanju
– narisani/oblikovani predmet je izrazito podoben opazovanemu predmetu
4
(pd)
– na likovni rešitvi se zazna dober občutek za razmerje in natančno risanje/oblikovanje po
opazovanju
– narisani/oblikovani predmet je zelo podoben opazovanemu predmetu
3
(db)
– na likovni rešitvi se zazna občutek za razmerje in natančno risanje/oblikovanje po opazovanju
– narisani/oblikovani predmet je podoben opazovanemu predmetu
2
(zd)
– na likovni rešitvi se zazna zadovoljiv občutek za razmerje in natančno risanje/oblikovanje po
opazovanju
– narisani/oblikovani predmet je zadovoljivo podoben opazovanemu predmetu
1
(nz)
– na likovni rešitvi se ne zazna zadovoljiv občutek za razmerje in natančno risanje/oblikovanje
po opazovanju
– narisani/oblikovani predmet ni zadovoljivo podoben opazovanemu predmetu
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
4. Sposobnost razpoznavanja in prikazovanja podrobnosti znotraj celote predmeta
(LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM) - 20%
5
– na risbi/sliki/izdelku se zazna izjemen občutek za razpoznavanje in prikazovanja podrobnosti
(odl) ter njihovega usklajevanja s celoto predmeta
4
(pd)
– na risbi/sliki/izdelku se zazna zelo dober občutek za razpoznavanje in prikazovanja
podrobnosti ter njihovega usklajevanja s celoto predmeta
3
(db)
2
(zd)
– na risbi/sliki/izdelku se zazna dober občutek za razpoznavanje in prikazovanja podrobnosti ter
njihovega usklajevanja s celoto predmeta
– na risb/sliki/izdelku i se zazna zadovoljiv občutek za razpoznavanje in prikazovanja
podrobnosti ter njihovega usklajevanja s celoto predmeta
1
(nz)
– na risbi/sliki/izdelku se ne zazna zadovoljiv občutek za razpoznavanje in prikazovanja
podrobnosti ter njihovega usklajevanja s celoto predmeta
5. Estetski izgled (LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM) - 20%
5
(odl)
– likovni izdelek je izredno dobro oblikovan tako v strukturi kot v podrobnostih ter brez
nepotrebnih dodelav, popravkov
– je tehnično brezhiben (brez poškodb, pack, zgubanih delov, itd.)
4
(pd)
– likovni izdelek je zelo dobro oblikovan tako v strukturi kot v podrobnostih ter skoraj brez
nepotrebnih dodelav, popravkov
– je tehnično skoraj brezhiben (zelo malo poškodb, pack, zgubanih delov, itd.)
3
(db)
– likovni izdelek je dobro oblikovan tako v strukturi kot v podrobnostih ter z manjšim številom
nepotrebnih dodelav, popravkov
– je tehnično ustrezen (malo poškodb, pack, zgubanih delov, itd.)
2
(zd)
– likovni izdelek je zadovoljivo oblikovan tako v strukturi kot v podrobnostih ter z večjim
številom dodelav, popravkov
– je tehnično zadovoljiv (veliko poškodb, pack, zgubanih delov, itd.)
1
(nz)
– likovni izdelek je nezadovoljivo oblikovan tako v strukturi kot v podrobnostih
– je tehnično nezadovoljivo oblikovan (zelo veliko poškodb, pack, zgubanih delov, itd.)
Seminarska naloga
Dijak/inja jo odda v pisni obliki in jo, glede na časovne zmožnosti predmeta, ustno predstavi
sošolcem ter pri tem uporabi različne učne in tehnične pripomočke.
Pri ocenjevanju upoštevamo pravilnik šole o ocenjevanju seminarskih nalog in merila
ocenjevanja v predmetnihizpitnih katalogih za splošno maturo ( LIT, UZG ).
Pri seminarski nalogi ocenjujemo:
- samoiniciativnost pri izbiri teme (10%)
- predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način predstavitve
(prosojnice, plakat, druge oblike), nastop (samostojnost interpretacije) 30%
- lastno mišljenje in vrednotenje 10%
- upoštevanje pravil pri sestavi besedila, citiranju in navedbi literature (50%)
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
MERILA ZA OCENJEVANJE PROJEKTNIH NALOG PRI PREDSTAVITVENIH TEHNIKAH:
- samostojna interpretacija, samostojno, kritično in utemeljeno iskanje novih idej pri
posameznih tipičnih problemih predstavitvene prakse in ustrezno povezovanje znanja z
drugimi predmeti in življenjem. 40%
- ocenjuje se interpretacija in predstavitev s primerjavo, razlago, analizo problema in
sintezo že znanih primerov. 40%
- uporaba informacij in znanja pri analizi in sintezi določenih predstavitveno – tehničnih
problemov in njihovi predstavitvi.10%
- dijakova aktivnost in prizadevnost,10%
MERILA ZA OCENJEVANJE SEMINARSKIH NALOG.
do 49,9% = NEZADOSTNO (1 )
50 do 65% = ZADOSTNO ( 2 )
66 do 78% = DOBRO ( 3 )
79 do 90% = PRAV DOBRO ( 4 )
91 do 100% = ODLIČNO ( 5 )
Merila-kriteriji pri ocenjevanju seminarskih nalog:
OCENO ODLIČNO (5)
- dobi dijak, ki nadpovprečno dobro pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in
likovnoteoretske vsebine.
- dobi dijak, ki je sposoben zelo dobro razložiti vzročno posledične povezave med
likovnimi dejstvi, jih smiselno uporabiti pri analizi slikovnega gradiva ter celostno
interpretirati; logična utemeljitev odgovorov in analiza sta na zelo visoko ravni.
OCENO PRAV DOBRO (4)
- dobi dijak, ki zelo dobro pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in
likovnoteoretske vsebine.
- dobi dijak, ki je sposoben razložiti vzročno-posledične povezave med likovnimi dejstvi
in jih smiselno uporabiti pri analizi slikovnega gradiva; logična utemeljitev odgovorov
in analiza sta na višji ravni.
OCENO DOBRO (3)
- dobi dijak, ki dobro pozna temeljno likovno teoretsko terminologijo in likovno
teoretske vsebine.
- dobi dijak, ki zadovoljivo razloži vzročno- posledične povezave med likovnimi dejstvi
in utemelji odgovor na zadovoljivi ravni.
OCENO ZADOSTNO (2)
- dobi dijak, ki nekoliko pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in prav tako
slabo pozna likovno teoretske vsebine, ki jih zahteva vprašanje.
- dobi dijak, ki pomankljivo razloži vzročno posledične povezave med likovnimi dejstvi;
njegovi odgovori so nekoliko utemeljeni.
OCENO NEZADOSTNO (1)
- dobi dijak, ki ne pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in ni sposoben
obnoviti osnovnih likovno teoretskih vsebin, ki jih zahteva vprašanje.
- dobi dijak, ki ne zna razložiti vzročno-posledičnim povezav med likovnimi dejstvi in
njegovi odgovori niso logično utemeljeni.
Če dijak ne odda seminarske naloge ali ne spregovori ali ne želi odgovarjati, njegovo znanje
ocenimo z negativno oceno.
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
II. USTNO
Ustno ocenjevanje teoretičnega znanja ( LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM, GLA )
Z njim se ugotavlja znanje in razumevanje, t. j. poznavanje naučenih dejstev ob uporabi slikovnega
gradiva, z navajanjem jasnih primerov in opozarjanjem na zahtevnejše vidike problematike določene
snovi ter dijakove sposobnosti analize, logične argumentacije, likovnega mišljenja in smiselnega
utemeljevanja osebnih stališč. Znanje z razumevanjem je pogoj za kasnejšo analizo likovnih izdelkov
prek razumevanja strukture likovne govorice, ki omogoča analizo formalne in vsebinske zgradbe
likovnih del.
MERILA ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA:
a) Znanje: poznavanje dejstev in pojmov ter njihova besedna obrazložitev
b) Razumevanje in uporaba:
- interpretacija in predstavitev s primerjavo, razlago, analizo in sintezo lik. teoret.
problema na različnih primerih iz likovne prakse
- uporaba lik. teoret. podatkov in znanj pri analizi in sintezi določenega likovnega dela oz.
problema ter njegova predstavitev
c) Samostojno reševanje likovnih problemov oz. samostojna interpretacija likovnega dela:
- uporaba teoretičnih znanj na različnih primerih iz likovnega ustvarjanja
- samostojno in logično utemeljeno iskanje ter reševanje (razpoznavanje) likovnih
problemov ter njihovo dokazovanje na konkretnih primerih
- povezovanje znanja z drugimi umetniškimi mediji, panogami, predmeti in teorijami
- dijakova aktivnost in prizadevnost pri povezovanju teoretično -praktičnih spoznanj v
celoto
KRITERIJI IN MERILA za ustno ocenjevanje znanja
5
(odl)
4
(pd)
3
(db)
- dobi dijak, ki nadpovprečno dobro pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in
likovnoteoretske vsebine
- dobi dijak, ki je sposoben zelo dobro razložiti vzročno posledične povezave med likovnimi
dejstvi, jih smiselno uporabiti pri analizi slikovnega gradiva in celostno interpretirati
( razumevanje in uporaba )
- dobi dijak. ki zelo dobro pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in likovnoteoretske
vsebine
- dobi, kdor je sposoben razložiti vzročno-posledične povezave med likovnimi dejstvi in jih
smiselno uporabiti pri analizi slikovnega gradiva
- logična utemeljitev odgovorov in analiza sta na višji ravni.
- dobi dijak, ki dobro pozna temeljno likovno teoretsko terminologijo in likovno teoretske
vsebine
- dobi kdor zadovoljivo razloži vzročno- posledične povezave med likovnimi dejstvi in in
utemelji odgovor na zadovoljivi ravni
- logična utemeljitev odgovorov in analiza sta na srednji ravni.
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
2
(zd)
- dobi dijak, ki nekoliko pozna temeljno likovnoteoretsko terminologijo in prav tako manj
dobro pozna likovno teoretske vsebine, ki jih zahteva vprašanje.
- dobi dijak,kateri pomankljivo razloži vzročno posledične povezave med likovnimi dejstvi in
so njegovi odgovori nekoliko utemeljeni..
- logična utemeljitev odgovorov in analiza sta na nizki ravni.
1
(nz)
- dobi dijak, ki ne pozna temeljne likovne terminologije in ni sposoben obnoviti osnovnih
likovno teoretskih vsebin, ki jih zahteva vprašanje
- dobi dijak, ki ne zna razložiti vzročno-posledičnim povezav med likovnimi dejstvi in njegovi
odgovori niso logično utemeljeni.
- dijak ne zna logično utemeljiti odgovorov in ne zna analizirati
Zagovor likovne naloge (izdelka)
Zahteva dijakovo sposobnost za kritično razmišljanje o formalni zgradbi likovnega dela (izbiri in
povezavi likovnih elementov v kompoziciji) in obenem tudi o njegovi dosledni vsebinski navezavi na
določeno vajo ali nalogo. (GLEJ KRITERIJE, Zmožnost besednega opisovanja likovnih pojmov**)
KRITERIJI IN MERILA OCENJEVANJA zagovora likovne naloge - izdelka
Zmožnost besednega opisovanja likovnih pojmov** (LIT, RSL, PRT, OVD, PLO, BIV, LUM)
5
(odl)
4
(pd)
- izrazito samostojno razčleni in razloži likovne pojme na svojem likovnem delu
- izvirno in zrelo poveže že usvojena znanja z novospoznanimi likovnimi pojmi, ki jih je
uporabil pri likovnem izražanju
- samostojno razčleni in razloži posredovane likovne pojme na svojem likovnem delu
- smiselno in zrelo poveže že usvojena znanja z novospoznanimi likovnimi pojm, ki jih je
uporabil pri likovnem izražanju
3
(db)
- samostojno, a z očitnimi usmeritvami učitelja razčleni in razloži posredovane likovne pojme
na svojem likovnem delu (primeru, nalogi, itd.)
- zna povezati že usvojena znanja z novospoznanimi likovnimi pojmi. ki jih je uporabil pri
likovnem izražanju
2
(zd)
- z malo samostojnosti in z veliko usmeritvami učitelja razčleni in razloži posredovane likovne
pojme na svojem likovnem delu (primeru, nalogi, itd.)
- zadovoljivo zna povezati že usvojena znanja z novospoznanimi likovnimi pojmi, ki jih je
uporabil pri likovnem izražanju
1
(nz)
- nesamostojno in nezadovoljivo razloži ali ne zna razložiti posredovane likovne pojme na
svojem likovnem delu (primeru, nalogi, itd.)
- ne zna povezati že usvojena znanja z novospoznanimi likovnimi pojmi, ki jih je uporabil pri
likovnem izražanju
Predstavitev seminarske naloge.
(GLEJ KRITERIJE, Zmožnost besednega opisovanja likovnih pojmov**)
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
Obveznosti dijaka:
Dijaki morajo obvezno k vsaki šolski uri prinesti ustrezne likovne pripomočke, materiale,
učbenik in skicirko.
Dijaki si morajo pridobiti vse predpisane ocene.
Če dijak do konca prvega ocenjevalnega obdobja ne pridobi vseh predpisanih ocen, je neocenjen in v
takem primeru mu učitelj določi datum za pridobitev določene ocene. Na koncu šolskega leta pa
neocenjen dijak opravlja dopolnilni izpit.
Učitelj zaključi oceno po svoji presoji glede na dosežke in napredek dijaka. Dijak je pozitivno ocenjen,
če doseže minimalne standarde.
Likovne naloge
Dijak je dolžan opravljati likovno nalogo v roku, ki ga določi učitelj. Tu se štejejo likovne naloge, ki
so bile narejene pri pouku ali doma. Učitelj lahko zahteva, da se določena likovna naloga
rešuje le v šoli. Z dijaki, ki tega niso mogli realiziati iz opravičljivih ali neopravičljivih
razlogov, se z učiteljem zmenijo za drugo obliko ocenjevanja in na novo določi datum oddaje
likovne naloge.
Učitelj likovne naloge sproti preverja in ocenjuje.
Zaključevanje ocen ob koncu pouka
Pri zaključevanju ocen se poleg dijakovih dosežkov upošteva še odnos do dela, samoiniciativnost in
napredek dijaka. Dijak je pozitivno ocenjen, če doseže minimalne standarde tako pri pisnem kot tudi
pri ustnem ocenjevanju.
Načini dela
Ob začetku šolskega leta se učitelj dogovori z dijaki o pričakovanih ciljih in dosežkih ter o načinu
ocenjevanja. Zastavljeno delo znotraj aktiva je lahko predmet presoje posameznega učitelja, ki na
podlagi dogovora z dijaki sprejme odločitve o oblikah svojega dela v razredu.
Pouk je zasnovan tako, da dijak prevzema aktivno vlogo, učitelj pa delo koordinira, spremlja in skupaj
z dijaki evalvira. Dijaki delajo individualno ali v skupinah in z učiteljem. Pouk vključuje medpredmetne
povezave, projektni pristop k delu in sodelovalno poučevanje. Likovna teorija zahteva dosledno
opravljanje likovnih nalog in poznavanje likovno-teoretičnega znanja. Uporaba dodatnih virov in
odkrivanje lastne strategije reševanja likovnih problemov, razvijanje samostojne analize, zbiranje
podatkov, oblikovanje sklepov in kreativnost bodo pomembno prispevali k boljšemu in celovitejšemu
znanju strokovnega predmeta in osebnostno-ustvarjalni rasti dijaka.
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
BIVALNA KULTURA - 3.d, 4. d - prof. Marjetica Garzarolli
Pri predmetu BIVALNA KULTURA se izvaja aktivno učenje preko skupinskega dela v sklopu ustvarjalnih
delavnic, ki predstavljajo osnovo učenja, razumevanja, načrtovanja, raziskovanja (tudi terenskega),
predstavitvenih tehnik in retorike nastopanja.
Aktivno učenje omogoča ponotranjenje pojmov, principov in zakonitosti ter trajnost in uporabnost
znanja v novih situacijah preko raznih dejavnosti in miselnih procesov. Aktivno učenje spodbujamo s
skupinskimi ali individualnimi nalogami, ki pri dijakih sprožajo miselne procese: primerjanje in
razvrščanje, sklepanje, sistematiziranje, preiskovanje in raziskovanje, analizo raznih perspektiv in
napak, odkrivanje novega, delo z različnimi viri in pripomočki, sodelovanje in predstavljanje idej na
različne načine. Aktivno učenje mora biti načrtovano z zastavljenimi cilji. Z aktivnim učenjem
dosežemo visoko stopnjo motivacije. Omogoča nam tudi organizacijo dinamike ur. Dijakom je
potrebno omogočiti trajnost znanja in možnost aplikacije na realno stanje ter povezovanje znanj na
različnih nivojih.
Delo v skupinah omogoča direkten in stalen kontakt mentorja s posameznikom in skupino. Delo
temelji na raziskovalno analitični metodologiji dela in na likovni retorični prezentaciji.
Doseganje standardov znanja in učnih ciljev pri predmetu BIVALNA KULTURA se bo preverjalo na več
načinov:
VREDNOTENJE IZDELKOV
Izdelki dijakov (poročila o delu v skupinah, seminarske naloge, likovni izdelki, rezultati terenskega
dela, analize in študije, predstavitev prebranih del,…) preko celega leta predstavljajo glavni vir
informacij o osvojenem znanju, saj se izdelava izdelka vedno navezuje direktno na določeno temo, ki
je bila dijakom teoretično predstavljena in ga zato brez predhodno osvojenega znanja ni mogoče
zadovoljivo izdelati. Zato je pri predmetu vaj veliko (vsaj 8 v 3.letniku ter vsaj 3 v 4.letniku), saj
vzpodbujajo dijake k sprotnemu delu.
Hkrati pa realizacija izdelka dijaka vzpodbudi k samostojnemu kritičnemu razmišljanju o predstavljeni
temi, uči ga hitrega odziva na nalogo-problem z mobilizacijo lastne kreativnosti in sintezo že prej
pridobljenih znanj (simulacija dela v stroki), s čemer pridobiva dragocene izkušnje in se lažje odloča za
smer študija. S predstavitvijo izdelkov ter zagovorom pred razredom se dijaki učijo retorike in
osvobajajo treme.
Ocenjuje se količina in kakovost uporabljenega teoretičnega znanja, estetika izdelka, kreativnost
rešitve, utemeljenost in prepričljivost zagovora oziroma predstavitve, količina v izdelek vloženega
dela, upoštevanje postavljenih rokov izdelave ter opremljenost z risarskimi pripomočki in materiali, ki
so vnaprej dogovorjeni, pri šolskem delu.
Vsi izdelki dijakov so last šole do zaključka šolskega leta in se lahko po presoji učitelja uporabljajo za
razstave oziroma druge oblike promocije šole. Boljši likovni izdelki ostanejo v šolskem arhivu s
privolitvijo dijaka-avtorja.
PISNO IN USTNO PREVERJANJE ZNANJA
Pisno oziroma ustno preverjanje znanja in razumevanja snovi bo predvidoma sledilo vsakemu sklopu
vsebinsko povezanih tem. Vprašanja bodo zahtevala konkretne odgovore v ustni, pisni oziroma
grafični obliki (shema, skica) v skladu z učnimi cilji. Predvidoma bo v 3.letniku dvoje ustnih oziroma
pisnih ocenjevanj (predvidoma decembra in marca), v 4.letniku pa štiri do pet (predvidoma novembra,
januarja, marca in maja).
Ocenjuje se količina in kakovost teoretičnega znanja, estetika izdelka, prepričljivost razumevanja učne
snovi, sposobnost analize in logične argumentacije dejstev.
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
Pri pisnem ocenjevanju je vrednost vsake naloge izražena v točkah. Enotni kriterij ocenjevanja so
dosežene točke, preračunane v procentni delež, kar je osnova za oblikovanje ocen od 1 do 5( glej
skupne kriterije )
UMETNOSTNA ZGODOVINA - 2.d, 3.d - Lili Bojanič
Predmet umetnostna zgodovina v gimnazijah ima izhodišča za oblikovanje kriterijev in meril za
ocenjevanje opredeljeno v učnem načrtu. Preverjanje in ocenjevanje poteka ustno (sprotno in
celovito preverjanje), pri čemer se ocenjujejo tudi referati, komentarji, seminarske naloge, projektne
naloge in drugo. Pri oblikovanju kriterijev sem upoštevala Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju
znanja v gimnazijah ter merila za ocenjevanje strokovnih predmetov aktiva likovne umetnosti in
glasbe.
PISNO OCENJEVANJE ZNANJA
Pisno preverjanje znanja ocenjujemo v vsakem konferenčnem obdobju (predvidoma novembra in
aprila oz. po predhodnem dogovoru z dijaki) iz snovi tekočega konferenčnega obdobja( glej kriterije)
Pisno ocenjujemo tudi SEMINARSKE NALOGE, referate, komentarje in druge sorodne oblike, pri
katerih temo izbere dijak ali učitelj. Seminarsko nalogo dijak odda v pisni obliki, jo pa tudi predstavi
sošolcem in pri tem uporabi različne učne in tehnične pripomočke.
Pri seminarski nalogi ocenjujemo:
- samoiniciativnost pri izbiri teme;
- predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način
predstavitve (prosojnice, plakat, druge oblike), nastop (samostojnost interpretacije);
- lastno mišljenje in vrednotenje;
- upoštevanje pravil pri sestavi besedila, citiranju in navedbi literature.
USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
Z ustnim ocenjevanjem ugotavljamo:
- znanje: poznavanje dejstev, besedna razlaga pojmov;
- razumevanje: interpretacija in predstavitev naučenih dejstev s primerjavo in
razlago, razčlenitev in sinteza znanih primerov;
- uporaba informacij in znanja pri razčlenitvi in sintezi dol. likovnega dela ali
problema in njegovi predstavitvi;
- samostojnost interpretacije, jasnost in kritičnost pri predstavitvi in vrednotenju lik.
del z argumentacijo:
- primerjava in vrednotenje razl. likovnih del, vživljanje in zavedanje o razl. mišljenju
in ustvarjanju v preteklosti, samostojno kritično in utemeljeno iskanje in
vrednotenje pojavov v lik. umetnosti in pri posam. delih ter njih. dokazovanje;
- povezovanje znanj z drugimi predmeti oz. področji.
Ustno oceno dijak pridobi na osnovi treh ali več enakovrednih vprašanj (v sestavi: opredleitev pojma,
svetovna UZG, umetnost na Slovenskem), od katerih vsako predstavlja enak delež pri oceni.
Dijak je lahko ocenjen:
nezadostno (1): če slabo ali sploh ne prepozna slikovnega gradiva, navede pomanjkljiva dejstva in jih
nejasno interpretira, gradivo razčlenjuje pomanjkljivo in je njegovo znanje minimalno;
zadostno (2): če zadovoljivo prepozna slikovno gradivo, navede dovolj dejstvev, ki jih zadostno
interpretira;
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
dobro (3): če dobro prepoznava slikovno gradivo, navede pomembna dejstva, dobro razčlenjuje
gradivo in interpretira;
prav dobro (4): če zelo dobro pozna slikovno gradivo, navaja pomembna dejstva, jih opredeljuje in
povezuje s slikovnim gradivom, je jasen in kritičen pri interpretaciji;
odlično (5): če odlično pozna slikovno gradivo, navede večino ali vsa pomembna dejstva, jih jasno
povezuje s slikovnim gradivom, je pri interpretaciji samostojen, jasen in kritičen.
Ustno preverjanje znanja ocenjujemo v vsakem konferenčnem obdobju (od oktobra oz. februarja
do zaključka). Je sprotno in napovedano. Poteka po abecednem redu oz. obratno, vsako blok uro.
Ustno ocenjujemo tudi zagovor SEMINARSKE NALOGE, referata, komentarja in drugih sorodnih
oblik, ki jih dijak predstavi sošolcem in pri tem uporabi različne učne in tehnične pripomočke. Pri
seminarski nalogi ocenjujemo: (glej kriterije)
- samoiniciativnost pri izbiri teme;
- predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način
predstavitve (prosojnice, plakat, druge oblike), nastop (samostojnost
interpretacije);
- lastno mišljenje in vrednotenje.
UMETNOSTNA ZGODOVINA - 4.d – Lili Bojanič
KRITERIJI OZ. MERILA ZA OCENJEVANJE PRI PREDEMETU ZGODOVINA UMETNOSTI NA UMETNIŠKI
GIMNAZIJI – LIKOVNA SMER
Predmet umetnostna zgodovina v gimnazijah ima izhodišča za oblikovanje kriterijev in meril za
ocenjevanje opredeljeno v učnem načrtu. Preverjanje in ocenjevanje poteka ustno (sprotno in
celovito preverjanje), pri čemer se ocenjujejo tudi referati, komentarji, seminarske naloge, projektne
naloge in drugo. Pri oblikovanju kriterijev sem upoštevala Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju
znanja v gimnazijah ter merila za ocenjevanje strokovnih predmetov aktiva likovne umetnosti in
glasbe.
Doseganje standardov znanja in učnih ciljev pri predmetu umetnostna zgodovina ocenjujemo na več
načinov.
PISNO OCENJEVANJE ZNANJA
Dijak, ki pristopi k pisnemu ocenjevanju znanja mora svoj podpisani test oddati tudi, če ga ni rešil.
Vsaka naloga ima vrednost, izraženo v odstotkih. Odstotki so osnova za oblikovanje ocen od 1 do 5.
Pisno preverjanje znanja ocenjujemo v vsakem konferenčnem obdobju (predvidoma novembra in
marca oz. po predhodnem dogovoru z dijaki) iz snovi tekočega konferenčnega obdobja.
( glej kriterije)
Pisno ocenjujemo tudi SEMINARSKE NALOGE, referate, komentarje in druge sorodne oblike, pri
katerih temo izbere dijak ali učitelj. Seminarsko nalogo dijak odda v pisni obliki, jo pa tudi predstavi
sošolcem in pri tem uporabi različne učne in tehnične pripomočke. ( glej kriterije)
Pri seminarski nalogi ocenjujemo:
- samoiniciativnost pri izbiri teme;
- predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način predstavitve
(druge oblike), nastop (samostojnost interpretacije);
- lastno mišljenje in vrednotenje;
- upoštevanje pravil pri sestavi besedila, citiranju in navedbi literature;
- povezanost besedila.
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
Ocenjujemo tudi referate in druge oblike sodelovanja:
samoiniciativnost pri izbiri teme;
predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način predstavitve
(prosojnice, plakat, druge oblike), nastop (samostojnost interpretacije);
lastno mišljenje in vrednotenje.
USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
Z ustnim ocenjevanjem ugotavljamo:
- znanje in razumevanje, poznavanje naučenih dejstev ob uporabi slikovnega gradiva;
- samostojnost interpretacije, jasnost in kritičnost.
V vsakem konferenčnem obdobju ocenjujemo tudi ustno preverjanje znanja.
Ustno ocenjujemo tudi zagovor SEMINARSKE NALOGE, referata, komentarja in drugih sorodnih oblik,
ki jih dijak predstavi sošolcem in pri tem uporabi različne učne in tehnične pripomočke. Pri seminarski
nalogi ocenjujemo:
- samoiniciativnost pri izbiri teme;
- predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način
predstavitve (prosojnice, plakat,druge oblike), nastop (samostojnost interpretacije);
- lastno mišljenje in vrednotenje.
USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
Z ustnim ocenjevanjem ugotavljamo:
- znanje: poznavanje dejstev, besedna razlaga pojmov;
- razumevanje: interpretacija in predstavitev naučenih dejstev s primerjavo in
razlago, razčlenitev in sinteza znanih primerov;
- uporaba informacij in znanja pri razčlenitvi in sintezi dol. likovnega dela ali
problema in njegovi predstavitvi;
- samostojnost interpretacije, jasnost in kritičnost pri predstavitvi in vrednotenju lik.
del z argumentacijo: primerjava in vrednotenje razl. likovnih del, vživljanje in
zavedanje o razl. mišljenju in ustvarjanju v preteklosti, samostojno kritično in
utemeljeno iskanje in vrednotenje pojavov v lik. umetnosti in pri posam. delih ter
njihovo dokazovanje;
- povezovanje znanj z drugimi predmeti oz. področji.
Ustno oceno dijak pridobi na osnovi treh ali več enakovrednih vprašanj (v sestavi: opredleitev pojma,
svetovna UZG, umetnost na Slovenskem), od katerih vsako predstavlja enak delež pri oceni.
Dijak je lahko ocenjen:
nezadostno (1): če slabo ali sploh ne prepozna slikovnega gradiva, navede pomanjkljiva dejstva in jih
nejasno interpretira, gradivo razčlenjuje pomanjkljivo in je njegovo znanje minimalno;
zadostno (2): če zadovoljivo prepozna slikovno gradivo, navede dovolj dejstvev, ki jih zadostno
interpretira;
dobro (3): če dobro prepoznava slikovno gradivo, navede pomembna dejstva, dobro razčlenjuje
gradivo in interpretira;
prav dobro (4): če zelo dobro pozna slikovno gradivo, navaja pomembna dejstva, jih opredeljuje in
povezuje s slikovnim gradivom, je jasen in kritičen pri interpretaciji;
odlično (5): če odlično pozna slikovno gradivo, navede večino ali vsa pomembna dejstva, jih jasno
povezuje s slikovnim gradivom, je pri interpretaciji samostojen, jasen in kritičen.
Ustno ocenjevanje znanja ocenjujemo v vsakem konferenčnem obdobju (od oktobra oz. februarja
do zaključka).
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
Gimnazija Koper
Aktiv LUG
Ustno ocenjevanje je sprotno in napovedano. Poteka po abecednem redu oz. obratno, vsako blok
uro.
UMETNOSTNA ZGODOVINA - izbirni predmet – Lili Bojanič
KRITERIJI OZ. MERILA ZA OCENJEVANJE IN STANDARDI ZNANJ PRI PREDEMETU UMETNOSTNA
ZGODOVINA NA UMETNIŠKI GIMNAZIJI – LIKOVNA SMER
Predmet umetnostna zgodovina – IZBIRNI PREDMET v gimnazijah ima izhodišča za oblikovanje
kriterijev in meril za ocenjevanje opredeljena v učnem načrtu. Preverjanje in ocenjevanje poteka
ustno (sprotno in celovito preverjanje), pri čemer se ocenjujejo tudi referati, komentarji, seminarske
naloge, projektne naloge in njihova predstavitev oz. zagovor idr. Pri oblikovanju kriterijev sem
upoštevala Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah ter merila za ocenjevanje
strokovnih predmetov aktiva likovne umetnosti in glasbe.
OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA ZNANJA IN OCENJEVANJA
Preverjanje in ocenjevanje poteka ustno in/ali pisno ob slikovnem gradivu. Preverjajo in ocenjujejo se
tudi referati, komentarji, poročila, projektne naloge, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in
nastopanja v okviru učne ure.
Vsako ocenjevalno obdobje morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno, prvo najkasneje do drugega
tedna v novembru, drugo pa najkasneje do drugega tedna v aprilu, razen če dijaki predlagajo drugi
ustreznejši termin, ki ga je možno upoštevati. Pri preverjanju in ocenjevanju se upošteva znanje,
razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost vrednotenja.
Doseganje standardov znanja in učnih ciljev pri predmetu umetnostna zgodovina ocenjujemo na več
načinov.
Koper, 29. 8. 2011
Navodila dijakom
Šolsko leto 2011/12
AKTIV LUG
`