Sporocila 02 2012

ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE
Sporočila
2
Številka
Maj 2012
Mednarodna slovestnost v Mauthausnu, 13. 5. 2012
Proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani, 27. 4. 2012
Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 01/ 434-44-45, fax 01/ 434-41-17, e-pošta: [email protected]
Uredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, tajnica: Romana Jemec Tisk: Schwarz print, d.o.o.
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
VSEBINA  Sporočila št. 1, januar 2012
A.SEJA GLAVNEGA ODBORA ZZB NOB SLOVENIJE
27. 3. 2012...........................................................................2
1. SKLEPI GO ................................................................................. 2
2.CITATI IZ GOVORA PREDSEDNIKA
JANEZA STANOVNIKA NA SEJI GO.................................... 2
3.POVZETEK RAZPRAVE NA SEJI GO................................... 4
4.LETNO POROČILO O DELU
IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2011............................... 5
5.INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZZB
ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2011..........19
2.SOLIDARNOSTNA IZJAVA SVETA ZB OB STAVKI
JAVNEGA SEKTORJA 18. 4. 2012, poslana vsem
sindikatom in njihovim zvezam, ekonomskosocialnemu svetu in STA......................................................28
3.PRIPOMBE K PREDLOGU ZAKONA O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONOV
ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC, poslane
ministroma za delo, družino in socialne zadeve
in za finance RS, vodjem poslanskih skupin v DZ
in ekonomsko-socialnemu svetu......................................28
4.SKLEP O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU
IN SESTAVI KOMISIJE ZA ZGODOVINO NOB
SLOVENIJE................................................................................30
B.PROSLAVE OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU,
PRAZNIKU OF IN PRAZNIKU ZB................................. 20
D.FINANCIRANJE ZDRUŽENJ V LETU 2012.....................30
1.RAZŠIRJENA SLAVNOSTNA SEJA PREDSEDSTVA
ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE 26. 4. 2012.......20
RAZDELILNIK SREDSTEV ZA NALOGE V JAVNEM
INTERESU......................................................................................30
2.GOVOR PREDSEDNIKA JANEZA STANOVNIKA
NA MNOŽIČNI PROSLAVI NA KONGRESNEM
TRGU V LJUBLJANI 27. 4. 2012...........................................21
E.PREJELI SMO ....................................................................31
3.CITATI IZ GOVOROV PREDSEDNIKA DRŽAVE
DR. DANILA TÜRKA NA POHORJU IN JAVOROVICI...23
4.CITATI IZ GOVOROV MILANA KUČANA
V SEŽANI IN TITA TURNŠKA V DOMAŽALAH ...........24
C.DOKUMENTI ...................................................................26
1.PREDLOGI ZA SOCIALNI SPORAZUM 2012 –
2017, posredovani Ekonomsko-socialnemu svetu,
predsednikom parlamentarnih strank, ministrom
za finance, za delo, družino in socialne zadeve ter
za pravosodje in javno upravo, sindikatom in STA ...26
A. SEJA GLAVNEGA
ODBORA ZZB NOB
SLOVENIJE 27. 3. 2012
1. SKLEPI GO
1.
Glavni odbor ZZB NOB Slovenije v
imenu združenj in članstva izreka javno
podporo kandidaturi dr. Danila Türka za
predsednika države v mandatu 2012-2017
kot izraz priznanja za dosedanje opravljanje te visoke državniške funkcije in
kot izraz popolnega zaupanja v njegovo
predsedniško vlogo za naprej.
2.Glavni odbor ZZB NOB Slovenije ugotavlja, da je treba zaradi odpovedi državne
proslave ob državnem prazniku, dnevu
upora proti okupatorju, organizirati
javno vseslovensko proslavo 27. 4. 2012 ob
11. uri v Ljubljani s predlogom, da MOL
2
1.CITATI IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA
LUČKE KAJFEŽ BOGATAJ.....................................................31
2.POROČILO O POTOVANJU NA KOMEMORACIJI
V BUCHENWALD IN DORO TER NA POLAGANJE
VENCEV IN CVETJA V FLOSSENBÜRGU
IN NORDHAUSNU..................................................................32
3.POČASTITEV 67. OBLETNICE OSVOBODITVE
NACISTIČNEGA KONCENTRACIJSKEGA
TABORIŠČA MAUTHAUSEN................................................33
F. PONUDBA LETOVIŠČA DEBELI RTIČ............................35
PONUDBA THERMANE LAŠKO............................................35
ZLOMLJENA KRILA..................................................................36
zagotovi infrastrukturo, Zveza program,
združenja pa praporščake in čim večje
število udeležencev.
3. Glavni odbor ZZB NOB Slovenije
sprejema akt o zaključnem računu
Zveze za leto 2011 v predloženem
besedilu (z morebitnimi popravki?).
4. Predsedstvo Zveze bo obravnavalo
pobude iz razprave, ugotovilo, kako
jih je mogoče uresničiti, in sprejelo
ustrezne ukrepe.
2. CITATI IZ GOVORA PREDSEDNIKA
JANEZA STANOVNIKA NA SEJI GO
Svet je še vedno ujet v vihar finančno-gospodarske krize. Posledice eksplozije prenapihnjenega svetovnega bančno-finančnega balona so protislovne. Eksplozija balona
po bankrotu investicijske banke Lehman
Brothers je ogrozila globalni kapitalistični
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
sistem. Vlade z obeh strani Atlantika so se
zato – brez posvetovanja parlamentarnih
teles - odzvale z velikanskimi finančnimi
injekcijami v bančni sistem, kakršnih dosedanja svetovna gospodarska zgodovina ne
pomni.
Čim pa se je ta bančni sistem – ki je bil po
naravi transnacionalen – spet postavil na
noge, je izstavil državam, ki so ga reševale,
račun v obliki svetovne krize zaradi prezadolžitve. Davkoplačevalci so postali talci
tistih, ki so jih države z njihovim denarjem
reševale!
Ob tem dogajanju moj spomin nehote
seže v preteklost – v trideseta leta preteklega stoletja, ko je ameriški predsednik
Roosevelt pred kongresom izrekel naslednje
besede: »Edina stvar, katere nas mora biti
strah, je strah.« To pa me spominja na gimnazijskega profesorja latinščine, ki nam je
pripovedoval, kako je rimski cesar Hadrijan,
ko so mu sporočali, da ga ljudje sovražijo,
odgovoril: »Naj me sovražijo, glavno je, da
se me bojijo, kajti to mi zagotavlja oblast.«
Kulturniki so ob ukinitvi ministrstva za
kulturo začutili simbolno sporočilo odnosa
vlade do nacionalne kulture in s tem do nacionalne suverenosti. Slovenska kultura je
bila tvorec formiranja nacije z ozaveščanjem
in povezovanjem ljudstva; kultura je bila
hrbtenica NOB – imena brigad (Prešernova,
Cankarjeva,
Levstikova,
Gregorčičeva,
Kosovelova) to izpričujejo; kultura je bila
glasnik naše osamosvojitve (majska deklaracija). Tokrat so pa kulturniki v opomin
narodu bojkotirali državno proslavo ob kulturnem prazniku.
Sporočila
Žal se nastopanje nove oblasti ne kaže
samo v simbolih. Dolžniška kriza je pripeljala do živčnega vsakodnevnega sestajanja
ministrov in predsednikov držav Evropske
unije. To dogajanje je privedlo do tako imenovanega finančnega pakta v EU, ki ga je
nova slovenska vlada podpisala brez parlamentarne odobritve. Ta pakt od podpisnic
zahteva, da vnesejo tako imenovano zlato
pravilo (uravnoteženost proračuna) v ustavno-zakonodajni red države – ob grožnji, da
bo za tiste, ki te zahteve ne bodo izpolnjevali, EU uvedla prisilno upravo. Tako smo se
odpovedali finančni suverenosti, potem ko
smo se monetarni suverenosti odpovedali
že s pristopom v EU. Sloviti nemški filozof
Habermas je nedavno vznemiril svetovno
javnost, ko je izjavil: »Krizo rešujejo tako,
da demokracijo razgrajujejo.« Ne samo to!
Z vnašanjem zlatega pravila v ustavo
dejansko obglavljajo
a)socialno državo,
b)se odpovedujejo nacionalni suverenosti,
c) se posmehujejo demokraciji.
Statistični urad Slovenije je ob dvajseti
obletnici osamosvojitve Slovenije ugotovil,
da se je delež, ki si ga iz nacionalnega
dohodka prisvaja kapital, v zadnjih dveh desetletjih povečal od 35 % na 45 %, medtem
ko je delež delojemalcev v istem obdobju
padel za 10 % - od 65 na 55 %. Ob vsem
tem sedanja vlada predlaga, da se davščine,
ki jih plačuje kapital – »pravne osebe« –
postopno zmanjšujejo.
Zato predlagam, naj glavni odbor sklene,
da bo Zveza združenj borcev za vrednote
NOB praznovanje dneva Osvobodilne fronte,
27. aprila, izvedla v lastni režiji. Ponovno izvoljeni župan Zoran Janković mi je obljubil
vsestransko pomoč in sodelovanje mestnih
oblasti pri tej prireditvi. Vse vas pa pozivam,
da vložite svoje najboljše sile v to, da bo ta
proslava dostojanstvena, množična manifestacija slovenskega domoljubja, samozavesti
in pripadnosti vrednotam NOB.
Moj drugi predlog pa se nanaša na volitve
predsednika Republike Slovenije. Predlagam,
da kot organizacija enotno in odločno
podpremo vnovično kandidaturo sedanjega predsednika dr. Danila Türka. Vsako
3
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
pojasnjevanje je nepotrebno. Predsednik
Türk je v preteklem mandatnem obdobju
opravljal to najvišjo dolžnost s tako izjemno
odličnostjo, da smo lahko samo srečni, da je
pripravljen svoje sile in sposobnosti še naprej
žrtvovati svoji domovini in njeni suverenosti.
Čeprav bodo volitve šele kasneje v tem letu,
predlagam, da odločitev sporočimo javnosti
že zdaj in tako skušamo preprečiti težnje in
manipulacije, ki bi samo škodile dostojanstvu in ugledu naše domovine.
3. POVZETEK RAZPRAVE NA SEJI GO
Razpravljali so: Vladimir Bertoncelj, Uroš
Dular, Slavko Grčar, Janko Heberle, Vesna
Jerina, Željko Kljajič, Malčka Kovačič, Miro
Mlinar, Božo Novak, Bogdan Osolnik, Jože
Strmec, Franc Šali, Marijan Turičnik, Tit
Turnšek in Rino Velikonja.
–Člani glavnega odbora so v imenu
združenj in članstva izrekli javno
podporo kandidaturi dr. Danila Türka za
predsednika države v mandatu 2012-2017
kot izraz priznanja za dosedanje opravljanje te visoke državniške funkcije in
kot izraz popolnega zaupanja v njegovo
predsedniško vlogo za naprej.
–Zaradi odpovedi državne proslave ob
državnem prazniku, dnevu upora proti
okupatorju, so člani glavnega odbora
enoglasno soglašali s predlogom predsednika Janeza Stanovnika, da ZZB
NOB Slovenije s sodelovanjem MOL organizira javno vseslovensko proslavo,
ki bo 27. 4. 2012 na Kongresnem trgu v
Ljubljani. Združenja borcev naj poskrbijo za udeležbo praporščakov v uniformah in čim večjo udeležbo članstva ter
drugih. Poskrbeti je treba, da bo poročanje o proslavi objavljeno v javnih občilih.
–Nekateri razpravljavci so podali oceno
razmer v državi in izpostavili predvsem
sedanje družbene in politične razmere,
ki so nastale s prevzemom oblasti skrajne
desnice. Njen vpliv se kaže na vseh področjih javnega življenja, zlasti pa na
področju javnih medijev, kjer smo priča
raznim aferam, s katerimi se želi odvračati pozornost od določenih problemov,
4
ali pa so namenjene utrjevanju položaja
posameznih strank. Na udaru so tradicije
in vrednote NOB, izvaja se prevrednotenje zgodovine in zanika narodnoosvobodilni boj. Izredno pomembno je delovanje
organizacij na terenu, kjer imajo možnost
vplivati na javno mnenje v povezavi z lokalnimi mediji. Postavljeno je bilo vprašanje, kako priti iz strankokracije, kako
izpeljati projekt ljudskih poslancev in
vrnitve neposrednih oblik demokracije v
lokalno življenje.
–
Posamezna združenja so izpostavila nekatera organizacijska vprašanja, na
primer, ali je treba tudi krajevne organizacije ZB opremiti s prapori in glede
napisov na praporih. Veliko pozornosti
je bilo namenjene problematiki spomenikov NOB in spominskih znamenj ter
skrbi za njihovo vzdrževanje in obnovo,
pri čemer je bila poudarjena potreba za
pravno ureditev statusa in lastništva spomenikov z vpisom v zemljiško knjigo.
Glede navedenih vprašanj je bilo podano
pojasnilo, da je ZZB NOB Slovenije pred
štirimi leti začela akcijo za statusno
ureditev spomenikov NOB (državni,
lokalni), glede praporov pa so združenja
prejela ustrezna navodila in usmeritve.
– Opozorjeno je bilo na nekaj lokalnih prireditev, ki niso zajeta v letnem poročilu –
prireditev na Pokljuki s spominskim
pohodom na Triglav, zasedanje SNOS-a v
Črnomlju in pri spomeniku padlega komandanta Franca Rozmana Staneta v
Lokvah. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da poročilo zajema pomembnejše proslave in prireditve. V letu 2012 bo
zelo pomembna proslava ob 70. obletnici
ustanovitve prvih štirih slovenskih partizanskih brigad: Gubčeve, Tomšičeve,
Šercerjeve in Cankarjeve brigade, ki bo v
Črnomlju.
– Ob 70. obletnici ustanovitve Notranjskega
odreda bo 2. 6. 2012 v Loški dolini večja
proslava regionalnega pomena, kateri naj
se nameni ustrezno pozornost.
– Člani glavnega odbora so soglašali s predlogom Pokrajinskega sveta ZB severne
Primorske, da bo vseslovenska proslava
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
ob 65. obletnici priključitve Primorske k
matični domovini 15. 9. 2012 v Postojni – v
organizaciji ZB Postojna in občine Postojna
ter vseh primorskih združenj borcev.
– Podana je bila pripomba, da ni dovolj samo
opozarjanje Zveze na določene družbene
pojave in probleme, ampak je treba ob
konkretnih pojavih nekaj narediti, sicer
zadeve ostajajo na ravni akademskega debatnega krožka. Odzvati bi se bilo treba na
vsak pojav. Opozorjeno je bilo, da država s
sredstvi davkoplačevalcev financira tudi
delovanje Nove slovenske zaveze kot veteranske organizacije posebnega družbenega pomena. Ne ZZB in ne bivša vlada se
na to nista odzvali. Ker gre za organizacijo nekdanjih pripadnikov SS-policije, je
Slovenija edina evropska država, ki financira tako organizacijo. Civilna iniciativa za
Kras je zadevo poslala protikorupcijskih
komisiji, ki ugotavlja skladnost takšne odločitve. V okviru Koordinacije domoljubnih veteranskih organizacij se pripravi
ustrezen dokument protesta.
– Ker je temeljni pogoj za svobodo demokracija, bi kazalo na podlagi razprave v
svetu ZB priti do odgovora, kakšna naj bi
bila vizija naše demokracije, in tako izoblikovan projekt ponuditi članstvu ZZB.
–Predstavljena je bila aktivnost Odbora
za delo z mladimi pri ZB Maribor.
Sodelovanje z mladimi poteka z organiziranjem Ur spomina, ki jih mladi sami
pripravijo in predstavijo svojim vrstnikom, pred tem pa so potrebni dogovori
z vodstvi šol, mentorji, izbira literature. Obravnavali so vrsto tem pod naslednjimi naslovi: Mejniki slovenstva, Miloš
Zidanšek, Pozdravljen, Kajuh, Bosanska
sirota s Kozare, Ukradeni otroci, Talci,
V objemu človečnosti. Marca so osnovnošolci predstavili heroje, po katerih se imenujejo njihove šole. Takšna oblika sodelovanja z mladimi je pozitivna in dokazuje,
da mlade zanima slovenska zgodovina,
o kateri v šoli malo izvedo. Priporočeno
je bilo, da se ta oblika dela z mladimi
uveljavi tudi v drugih združenjih.
– Zaradi manipuliranja z resnico in zaradi
laži ter podtikanj italijanske države glede
Sporočila
fojb bodo združenja borcev AjdovščinaVipava, Cerknica, Sežana in organizacija TIGR dne 2. 4. 2012 izročili protestno
pismo italijanski veleposlanici in organizirali manjši protestni shod (pismo je
prevedeno v italijanščino).
4. LETNO POROČILO O DELU IN
POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2011
1. Splošni družbeni in politični položaj
Preteklo leto je potekalo v znamenju
spomina in praznovanja 70. obletnice OF.
Zveza naravno šteje Osvobodilno fronto za
svojo predhodnico. NOB je v največji meri
uresničil programska načela in cilje OF; OF
in NOB, ki ga je vodila, sta bila integralni
del zmagovitega zavezniškega protifašističnega boja in odpora. Predsednik Drnovšek
je ob neki priložnosti upravičeno pribil:
»Slovenski partizani so pomagali osvoboditi Evropo in Slovenijo. Njihova zasluga je
zato nesporna in večna!« In res:
– S klicem na oboroženi odpor se je OF avtomatično vključila v antifašistično koalicijo. Upor je od prvega dne sovražne
okupacije zajel celotno Slovenijo. V njem
je sodelovalo celotno slovensko prebivalstvo od Koroške in Primorske pa do
Prekmurja in Bele krajine.
–OF je v oboroženem boju uresničila zgodovinski cilj slovenskega narodnega programa o Združeni Sloveniji.
Priključitev Primorske Sloveniji je bila
v bistveni meri dosežena z oboroženim
bojem primorskega ljudstva samega in
potrjena z zgodovinsko Izjavo Vrhovnega
plenuma OF 16. septembra 1943, pozneje
tudi sprejeto in potrjeno na II. zasedanju
Avnoja 29. novembra 1943. leta.
–OF je z vzpostavitvijo narodne oblasti
že v času osvobodilnega boja postavila temelje ljudski demokraciji, ki jo je
Kocbek imenoval »najdragocenejša pridobitev osvobodilne borbe«.
– Iz osvobodilnega boja je izrasla slovenska
narodna vojska kot zaščitnik slovenske
narodne varnosti in pojem suverenosti.
V luči spomina na vse te pridobitve je
potekalo tudi slavje po 70 letih. Veličastne
5
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
proslave v senci množice partizanskih in
praporov OF v Ljubljani, Renčah, Dražgošah,
na Javorovici in Menini planini so dokazovale, da je duh odpora in človekovega dostojanstva, ki nam je prinesel svobodo in neodvisnost, še vedno živ in je kot tak pomemben
dejavnik usode slovenstva danes in jutri.
Sedanjost pa se srečuje z množico protislovij. Preraščanje svetovnega kapitalizma v
globalizem je pripeljalo do največje finančno-gospodarske krize v povojnem svetu. Ta
kriza je zamajala temelje svetovne gospodarske ureditve po drugi svetovni vojni.
Čeprav so spočetka vrhovi svetovne hegemonije skušali krizo omejiti na bančni
sektor z veliko injekcijo denarja, se je kaj
hitro pokazalo, da to sistema ne more rešiti.
Kriza se je širila v realni sektor in v posledici zajela mednarodno trgovino in geopolitična razmerja. Ker so bile v osnovi te
krize transnacionalne korporacije, ki imajo
svoj sedež v ZDA, je bil pojav skupine držav
BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska)
bolj navidezen kot resničen. Te korporacije so namreč množično selile proizvodnjo
iz razvitih dežel v manj razvite: deloma
zaradi cenejše delovne sile, deloma zaradi
pomanjkanja okoljevarstvenih predpisov v
teh deželah, deloma pa tudi iz potrebe po
razvijanju novih trgov. Zato je dejanska gospodarsko-finančna moč ostajala v rokah
trdnjav svetovnega kapitala, čeprav se je ta
moč navidezno pojavljala pod imenom suverenih držav.
Slovenija je bila kot članica Evropske
unije in Nata ujeta v to mrežo in v svetovna
dogajanja. Zato je tudi prvi udarec krize z
bankrotom investicijske banke Lehman
Brothers preživela sorazmerno neprizadeta. Portfelji slovenskih bank so hranili sorazmerno malo tako imenovanih kontaminiranih papirjev. Zato pa jo je toliko huje
prizadel »drugi val« – prezadolžitve. Val neoliberalizma je namreč zajel tudi Slovenijo,
še zlasti v obdobju 2004-2008, na koncu
katerega je Slovenija tudi predsedovala
Svetu EU. Liberalistično-kapitalistična ideologija in politika privatizacije sta vodili do
številnih menedžerskih odkupov – pri nas
se je udomačil termin »tajkunizacija« – ki
6
so jih banke financirale z množičnim najemanjem posojil v tujini. Hkrati je gradnja
infrastrukturnih projektov (avtoceste) prav
tako zahtevala obsežno financiranje, kar je
vodilo k dodatnemu zadolževanju države
prek bančnega sistema v tujini. Dokler je v
svetu vladala visoka konjunktura, je ta mehanizem deloval brez večjih težav. Ko pa je
v svetu kriza zajela realni sektor, se je prek
mehanizma zunanje trgovine – glede na
dejstvo, da je slovensko gospodarstvo več
kot 60-odstotno odvisno od izvoza – nesorazmerno prenašala na naše gospodarstvo.
Ko je začel pešati izvoz kot osnovni gonilni
dejavnik gospodarstva, so se še odločneje kot dotlej začeli pojavljati podedovani
strukturni problemi: dejstvo, da je največji
del slovenske industrijske proizvodnje skoncentriran v dejavnostih z nizko dodano
vrednostjo in da je kreativna inovacija v
strukturi odvisne industrializacije praviloma zapostavljena in zanemarjena. Tako so
se v trenutku poglabljanja krize začeli na
površju pojavljati dotlej skriti problemi – od
šolstva do znanosti, uprave in kulture. Tako
se je kriza kot kuga širila po vsem nacionalnem mehanizmu in hitro preraščala tudi v
krizo vrednot. Kriza je čedalje bolj postajala politična kriza – kriza »duha« in kriza
vladanja ter vlade same. Pri tem je imela destruktivna desnica svoj levji delež: od interpelacij do manipulacije s kompromitiranjem
predsednika Republike Slovenije kot nosilca
in predstavnika slovenske suverenosti. Ta
destruktivna desnica (v obliki največje opozicijske stranke v parlamentu – SDS) je zasledovala samo en cilj: rušiti vlado in osvojiti
oblast. Tako smo po notranjem razpadanju vladajoče koalicije, interpelacijah, ponavljanih referendumih in katastrofalnem
»trojnem referendumu« prišli do glasovanja o zaupnici vladi, po katerem je vlada
padla, kar je pripeljalo do predčasnih parlamentarnih volitev.
Situacija, ki se je ustvarila v zvezi s predčasnimi volitvami, je bila za Zvezo izziv.
Zveza je po pravilu nazorsko in strankarsko
pluralistična. Vrednote domoljubja in zato
zdravega nacionalizma in nacionalne samozavesti so izhodišče vrednostnega sistema
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
naše organizacije. Na tej podlagi se gradi
vrednota socialne solidarnosti, ki je vgrajena
v mehanizem socialne države. Oboje pa
zahteva dosledno spoštovanje pravne države:
pred zakonom smo vsi državljani enaki – ne
more biti nikakršnih skrivnih »omrežij« ali
dvotirne pravice pred zakonom!
Ob vsem tem je treba priznati, da se je v
naši družbi razvil cel niz anomalij in anomij,
ki zahtevajo temeljito in radikalno reformiranje. Zveza odločno zagovarja osnovne
vrednote, ki so se rodile in prekalile v času
NOB, hkrati pa prav tako odločno zagovarja
potrebo po temeljitih reformah v mehanizmu naše družbe, da bi se prav te vrednote
odločneje uveljavile v vsakdanjem življenju.
Naša Zveza ima skupni imenovalec v temeljnih vrednotah, hkrati pa kot eno osnovnih
vrednot zahteva strpnost pri spoštovanju temeljnih človekovih pravic, individualne svobode, svobode govora, združevanja,
vere in iskanja osebne sreče. Zato združujemo v svojih vrstah člane, ki pripadajo različnim političnim strankam ali družbenim
gibanjem, obenem pa zagovarjamo skupne
temeljne vrednote NOB. V vročici predvolilne kampanje so prišle te razlike nujno na
dan. Žal je ob tem prihajalo do nerazumevanj, včasih pa tudi do neprimernih besed.
Kriza, v katero smo v državi zapadli in
je tudi ob začetku leta 2012 še nismo prebrodili, nas uči, da moramo v prihodnosti iskati »enotnost v različnosti«. Zveza je
v preteklem letu brez dvoma povečala svoj
družbeni ugled in zato tudi vpliv. Čeprav se
je drama končala z inavguracijo neoliberalno-desničarske vlade, se poslanstvo Zveze s
tem ne izčrpava, kajti Zveza mora ostati to,
iz česar je izrasla: vest naroda!
2. Splošne in organizacijske aktivnosti
Zveze ter delovanje njenih organov in
delovnih teles
Poleg rednih nalog so bile za delovanje
Zveze in združenj v letu 2011 značilne tudi
posebnosti ob proslavah 70. obletnice ustanovitve OF in ob dejstvu, da smo septembra končali mandatno obdobje 2007–2011.
Soočeni smo bili tudi s kriznimi razmerami v gospodarstvu in družbi, z referendumi
Sporočila
in predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Vse to je popestrilo delovanje Zveze in
združenj ter povečalo njihovo aktivnost.
V letu 2011 smo kupili poslovne prostore
Zveze, jih opremili z novimi stoli, uredili in
na novo opremili sejno sobo, vse prostore
smo klimatizirali in začeli smo projekt
gradnje svojega odjemnega mesta za električno energijo, ki bo zaključen v letu 2012.
Prav tako smo sklenili pogodbe z upravnikom in vzdrževalci prostorov (čiščenje) ter
z najemniki naših prostorov. V letu 2011
smo v mesecu aprilu zaposlili novo uslužbenko, ta je nadomestila uslužbenko, ki je
šla v pokoj konec leta 2010.
V letu 2011 smo imeli 3 redne seje
glavnega odbora, od tega eno konstitutivno, 11 sej predsedstva, 3 seje sveta Zveze,
3 redne in 1 dopisno sejo finančne komisije
in nadzornega odbora, 2 seji odbora koordinacije enot NOV in POS, 2 seji odbora koordinacije žrtev vojnega nasilja, 1 sejo mednarodne komisije, 3 redne in 7 dopisnih sej
odbora za priznanja, 3 redne in 1 dopisno
sejo komisije za izobraževanje, 2 seji pokrajinskih svetov in praviloma tedenske seje
kolegija.
V preteklem letu je na eni seji zasedala
tudi komisija za obrambne zadeve in na
podlagi sklepa predsedstva analizirala delovanje verskih uslužbencev v Slovenski
vojski s posebnim poudarkom na delovanju Katoliške cerkve. V razpravi je bilo ugotovljeno, da delovanje verskih uslužbencev
v Slovenski vojski ni v skladu z veljavnimi
zakoni naše države niti z ustavnim določilom o ločenosti cerkva od države. Dejavnost
je razširjena na delavce ministrstva za
obrambo in družinske člane pripadnikov Slovenske vojske z različnimi akti ministrstva za obrambo ter »ad hoc« vladne
komisije. Verski uslužbenci imajo status
vojaških uslužbencev z najvišjimi razredi.
Pripadniki SV so deležni verske oskrbe tudi
v prostem času skupaj s svojimi družinskimi člani. Verski uslužbenci podeljujejo zakramente, ki so sicer načeloma v pristojnosti lokalnih verskih uslužbencev.
Komisija je poleg naštetega sprejela
program dela za leto 2012, v katerem
7
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
bo težišče usmerila na položaj Slovenske
vojske v mirovnih operacijah, posebej v
Afganistanu, in se vključevala v razpravo
ministrstva za obrambo in veteranskih organizacij o oblikovanju strateške rezerve
Slovenske vojske ter o pomenu vrednot in
izkušenj slovenske partizanske vojske za
sodobno slovensko vojsko.
Člani vodstva Zveze so se udeleževali tudi
sej in proslav ter drugih prireditev v združenjih in na sejah pokrajinskih svetov.
V letu 2011 smo na novo sprejeli 2206
članic in članov iz vrst državljank in državljanov, ki so bili rojeni po drugi svetovni vojni,
torej niso bili udeleženci NOB, imajo pa spoštljiv pozitiven odnos do NOB in so pripravljeni sodelovati v prizadevanjih za ohranjanje in uveljavljanje vrednot tega boja.
V letu 2011 smo nadaljevali z opremljanjem naših praporščakov s slavnostnimi uniformami, tako da smo popolnoma
opremili z uniformami še 101 praporščaka, skupaj imamo tako opremljenih 307
praporščakov.
V mesecu februarju 2011 smo slavnostno odprli knjižnico ZB s knjižno zbirko,
ki obsega približno 1300 naslovov oziroma
1800 izvodov knjig, tematsko razvrščenih v 16 različnih skupin. Med letom
je bilo dodatno obdelanih 127 naslovov
oziroma 208 knjig, tako da je bilo ob koncu
leta 2011 v knjižnici 1414 naslovov oziroma
2002 izvoda knjig. Zveza je kupila tudi 12 novih naslovov oziroma 17 knjig, izdanih v
letu 2011. Obiskovalcev knjižnice ni veliko,
a je trenutna ureditev načina izposoje
ustrezna ob vzornem sodelovanju z bežigrajsko knjižnico.
V letu 2011 smo tvorno sodelovali v
Koordinaciji domoljubnih in veteranskih
organizacij Slovenije, v kateri so združene
organizacije: Zveza veteranov vojne za
Slovenijo – veterani ‹91, Združenje Sever,
Zveza društev generala Maistra, Zveza
društev in klubov MORiS, Društvo TIGR,
Zveza slovenskih častnikov in Zveza društev
vojnih invalidov Slovenije. Tvorno smo sodelovali tudi z Društvom izgnancev Slovenije
in z upokojenskimi ter drugimi seniorskimi organizacijami, s katerimi smo skupaj
8
delovali tudi v posebnem koordinacijskem
odboru.
Osrednji dogodek je bil meseca maja 2011,
ob 70. obletnici ustanovitve OF, in sicer veličastna proslava na Prešernovem trgu v
Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 15.000 ljudi.
Ob tem smo izdali 25.000 zgibank, ki opisujejo dogodke iz tega časa.
Zveza se je tudi v letu 2011 predstavila na
Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je
bil v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do
29. septembra. Sodelovali smo v Parku domoljubja skupaj z ministrstvom za obrambo
ter nekaterimi drugimi veteranskimi organizacijami, vendar tokrat praktično brez
finančne pomoči ministrstva. Svoj razstavni
prostor smo posvetili 70. obletnici ustanovitve OF. Zveza je poleg tega pripravila več
vsebinsko bogatih srečanj. V Štihovi dvorani
smo pripravili odmevno in zelo dobro
obiskano prireditev z naslovom Partizansko.
V njenem prvem delu je potekal sproščen
pogovor o tem, kaj osvobodilno gibanje
izpred 70 let pomeni za današnji čas, v
drugem pa kulturni program. Organizirali
smo tudi predavanje prof. dr. Mace Jogan o
tem, kako se vrednotenje NOB kaže v raziskavah slovenskega javnega mnenja. Na festivalu smo predstavili tudi knjigo Črnuški
viharnik Rudija Vavpotiča.
Kot vsako leto doslej smo zgledno sodelovali z ministrstvom za obrambo in s poveljstvom sil Slovenske vojske, zlasti pri
proslavah in prireditvah ter pri pogrebnih
in drugih spominskih slovesnostih, dokaj
tvorno pa je bilo tudi sodelovanje z ministrstvom za šolstvo in šport ter z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
Tako kot v preteklem letu je bilo dobro
tudi sodelovanje z Uradom predsednika republike in s samim predsednikom dr.
Danilom Türkom.
Sodelovanje je v večini dobro tudi z veliko
večino županov občin v Sloveniji, še posebej
prek vodstev naših združenj, in sicer na
področju urejanja spomenikov in pri organizaciji proslav ter pri drugih dejavnostih,
ki združujejo občine in našo organizacijo.
Organizacijska mreža in struktura sta
v glavnem ostali nespremenjeni. Poleg
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
osrednjih organov Zveze (glavni odbor,
predsedstvo, svet, delovna telesa) je bilo
v njej 77 kolektivnih članov – združenj in
društev s 705 krajevnimi organizacijami,
14 pokrajinskimi sveti in 40 odbori enot ter
služb NOV in POS, v nekaj primerih pa tudi
s koordinacijskimi odbori na ravni občin
in četrtnih skupnosti. Na dan 31. 12. 2011
je bilo v združenjih 46.604 članov ZB, od
tega ena tretjina iz vrst udeležencev NOB
in dve tretjini drugih predstavnikov mlajše
generacije. V primerjavi z letom 2010 se je
število članov v 28 združenjih zmanjšalo
za skupaj 719, medtem ko se je v 47 združenjih število članov povečalo, tako da se
je skupno število članov zmanjšalo za 515
ali 1,1 %. Število članov se je zmanjšalo
predvsem zaradi razlike med številom novosprejetih in umrlih članov, nekaj pa je bilo
tudi izstopov.
V letu 2011, kot smo že omenili, je bilo
na novo sprejetih 2206 članov, umrlo pa
jih je 1987. V 40 združenjih so sprejeli več
novih članov, kot jih je umrlo. Najboljše
razmerje so pri tem dosegli v Celju, Črnučah,
Grosupljem, Kranju, krajevni organizaciji Ljubljana Moste, v Slovenskih Konjicah,
Trbovljah in Žalcu. Žal pa moramo ugotoviti, da je še vedno zelo veliko krajevnih organizacij, v katerih niso izpolnili »zlatega
pravila«, da je treba sprejeti vsaj toliko novih
članov, kot je dotedanjih umrlo, in še enega.
Članarino je plačalo 41.347 članov ali
88,7 % (v primerjavi z letom 2010, ko je
bila članarina pobrana 91,9-odstotno).
Poslabšanje gre na račun slabe organiziranosti posameznih krajevnih organizacij in
pa socialne stiske nekaterih naših članov.
Podatki o članstvu v združenjih so
razvidni iz Tabele 1 v prilogi tega poročila.
Na sejah organov Zveze so bili sprejeti
številni operativni sklepi, pa tudi več pomembnih
dokumentov,
med
katere
uvrščamo zlasti:
– izjavo o stanju naroda in države;
– spomenico ob 70. obletnici OF;
–
izjavo o problematiki dolgoročnega
razvoja Slovenije;
–referendumsko izjavo o pokojninski
reformi;
Sporočila
– sporočilo organizacijam in članom ZB ob
koncu mandata 2007-2011;
–izjavo predsedstva ter pismo združenjem in vsem članom ob parlamentarnih
volitvah 2011;
– pismo o prodaji zemlje tujcem;
–odprto pismo vladi in ministrstvom o
uporu zgodovinskemu revizionizmu;
–izjavo o nasprotovanju prekopu borcev
Pohorskega bataljona;
–pismo ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve o skrbi za vojna grobišča
udeležencev NOB;
–izjavo o poimenovanju Titove ceste v
Ljubljani;
– priporočilo o krepitvi vloge pokrajinskih
svetov ZB;
– priporočilo o prerazporeditvi proslav in
prireditev o dogodkih NOB;
–dopolnjeni sklep o osnovah in merilih
za razdelitev proračunskih sredstev za
naloge v javnem interesu.
Pomembna so bila tudi stališča predsednika, podpredsednikov in drugih članov
vodstva Zveze na množičnih javnih proslavah ob dogodkih iz NOB, kjer so se dosledno
odzivali tudi na tekoče družbene razmere v
skladu z vrednotami NOB.
Ob prehodu na nov mandat organov
Zveze za obdobje 2011-2015 so bile izvedene
obsežne kadrovske priprave z evidentiranjem kandidatov s strani združenj. Na
tej podlagi smo opravili številne kadrovske spremembe v predsedstvu, svetu in
delovnih telesih Zveze.
3. Uresničevanje vojnih zakonov
Na tem področju v letu 2011 ni bilo
posebnih sprememb. Pravice udeležencev
NOB so se uresničevale skladno z zakonom
o vojnih veteranih, vojnih invalidih in
žrtvah vojnega nasilja ter tudi v skladu s
pokojninskimi predpisi in predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Upravni organi so nadaljevali
postopke po zadnji noveli zakona o žrtvah
vojnega nasilja in doslej priznali status žrtve
vojnega nasilja 641 otrokom likvidiranih
staršev po enotah NOB in 261 beguncem
zaradi delovanja NOB ali zaveznikov. Število
9
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
upravičencev po vojnih zakonih se zaradi
smrti iz leta v leto zmanjšuje, najbolj najstarejših. Tako se je število vojnih veteranov –
udeležencev NOB v zadnjem letu zmanjšalo
na 15.330 ali za 1664 (to je za 9,8 %), število
vojnih invalidov na 4728 ali za 350 oziroma
za 6,9 % in žrtev vojnega nasilja (brez priznanih po zadnji noveli zakona) na 48.087,
to je za 1793 ali za 3,6 %.
Podrobnejši podatki so v Tabeli 2, ki je
priloga temu poročilu, in so povzeti po
poročilu ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve.
Kot prejšnja leta smo tudi v letu 2011
večkrat javno zavrnili manipulacije o borčevskih pokojninah in zlasti zgražanja
o domnevnih dedovanjih teh pokojnin.
Pojasnjevali smo, da pravih borčevskih
pokojnin v resnici ni, kajti vsi udeleženci
NOB imajo starostne ali invalidske pokojnine skladno s svojo pokojninsko dobo in
osebnimi dohodki, ki so jih imeli v času, ko
so bili v delovnem razmerju. V pokojninsko
dobo je seveda vštet tudi čas, prebit v NOB,
ob upokojitvi pa so veljali za borce nekoliko
ugodnejši pogoji (npr. krajša obdobja upoštevanih osebnih dohodkov). Razlike v pokojninah na račun NOB plačuje država in
znašajo povprečno na enega upokojenca – nekdanjega borca NOB – 144,00 evrov
mesečno ali okoli 16 % povprečne pokojnine. Družinski člani pokojnega borca NOB, ki
jih je ta pred smrtjo preživljal, imajo pravico
do družinske pokojnine po splošnih predpisih, enako kot vzdrževani družinski člani
drugih upokojencev.
Tudi v letu 2011 smo odgovarjali članom
na njihova vprašanja o uresničevanju pravic,
ki jih imajo po predpisih. Ponovno smo se
zavzeli za dodelitev statusa žrtve vojnega
nasilja (podobno statusu begunca) otrokom,
ki so bili rojeni v partizanih, vendar za zdaj
brez uspeha; prav tako pa tudi za končno
rešitev povračila materialne vojne škode, ki
še vedno ni rešeno.
4. Spominske prireditve
V letu, ki je za nami, je bilo na območju
Slovenije in v zamejstvu – Avstriji, Hrvaški,
Italiji in na Madžarskem – organiziranih
10
skupno 342 prireditev, pri katerih smo bili
soorganizatorji in udeleženci. Na prireditvah se je zbralo nekaj manj kot 200.000
udeležencev. Ugotavljamo, da je v večini
naših organizacij v zavesti članov dolžnost,
da se skupaj s sorodniki in simpatizerji NOB
tudi s prireditvami med letom spominjajo padlih borcev in drugih žrtev. Zlasti prav
pa je, da se v organizacijah spominjajo teh
pokojnih ob dnevu spomina na mrtve.
Na naših najpomembnejših prireditvah so bili osrednji govorniki predsednik
Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar, prvi
predsednik RS Milan Kučan ter posamezni
ministri, načelnik generalštaba Slovenske
vojske Alojz Šteiner in drugi visoki častniki,
člani predsedstva in sveta Zveze, kulturniki
ter drugi ugledni državljani.
Na podlagi letnega načrta o sodelovanju Zveze in Slovenske vojske za leto 2011
je bilo v programu predvideno sodelovanje
v 62 primerih. Med letom je bilo le nekaj
sprememb pri posameznih prireditvah in
zahtevki za dodatno sodelovanje Slovenske
vojske na štirih prireditvah, ki niso bile
zajete v prvotnem načrtu za leto 2011, so
pa to naknadno želela posamezna združenja. Vse dodatne predloge je SV sprejela.
Slovenski vojski smo hvaležni predvsem
za izdatno pomoč in sodelovanje v težkih
vremenskih razmerah. Materialna in logistična pomoč ter sodelovanje pripadnikov
naše vojske na tekmovanjih in pohodih so
bili med borci in drugimi udeleženci dobro
sprejeti. Še posebej so bile s spoštovanjem
sprejete častne straže in častne enote na
prireditvah in žalnih slovesnostih.
Izvedenih je bilo 28 pomembnejših proslav, žalnih slovesnosti in prireditev; naj navvedemo nekatere med njimi:
Osankarica, Dražgoše, Ljubljana – mednarodni spomin na holokavst in vsa koncentracijska taborišča, Sedlarjevo ob Sotli, Stranice –
Frankolovo, Jelenov žleb, Pirniče – 100.
obletnica rojstva Franca Rozmana Staneta,
Nanos, Ljubljana – 70. obletnica ustanovitve OF, Javorovica, Janče, Orle, Topolšica,
Poljana, Ljubelj – Tržič, Ilirska Bistrica, Celje,
Pokljuka, Kočevski rog, Babna polica v Loški
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
dolini, Trebelno, Menina planina, Vojsko,
Ozeljan, Dobrnič, Maribor, Žužemberk,
Čreta …
Prireditve so v svoj program vključevale planinske in druge pohode ter smučarska in druga športna tekmovanja, vezana na
dogodke iz NOB. V letu 2011 je bilo 70 takih
prireditev. Največ pohodov je bilo povezanih s prireditvami v spomin na dražgoško
bitko in na prihod XIV. divizije na Štajersko,
veliko udeležencev pa so privabile tudi
Partizanske smučine - Cerkno ‚45 in pohod
v spomin prenos ranjencev na Notranjsko.
Prireditve so bile dobro obiskane, tudi
več tisoč udeležencev je prišlo na posamezne prireditve, posebej pohvalno pa je, da
pohodi in tekmovanja privlačijo mlajše generacije, kar je za našo organizacijo v prihodnosti zelo pomembno.
5. Skrb za ohranitev ravni zdravstvene
in socialne varnosti udeležencev NOB
V letu 2011 je Zveza spremljala dogajanje v zvezi s predpisi s področja zdravstvene in socialne varnosti udeležencev NOB.
Največ pozornosti smo v tem letu posvečali urejanju področja zdravstvenega varstva
in se udeleževali razprav, pri čemer je naša
organizacija poudarjala pomen primarnega zdravstvenega varstva in vloge zdravstvenih domov v okviru javne zdravstvene
službe ter potrebo po ohranitvi primerne
dostopnosti in ravni zdravstvenega varstva.
Do pomembnih sprememb na tem področju
še ni prišlo. Tudi obstoječa koordinacija seniorskih organizacij (KOSOS) v letu 2011 ni
bila posebno dejavna. Referendumska zavrnitev sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki smo jih bili v naši organizaciji podprli, pa je zavrla prizadevanja
za ohranitev stabilnosti in vzdržnosti pokojninskega sistema v razmerah starajoče
se družbe.
V letu 2011 so se nadaljevale aktivnosti za pripravo strategije za kakovostno
staranje, solidarnost in sožitje generacij za
obdobje do 2015, medtem ko so aktivnosti
za zakonsko ureditev področja dolgotrajne
oskrbe še naprej mirovale. Kot doslej smo
se tudi v letu 2011 odzivali na posamezna
Sporočila
konkretna vprašanja naših članic in članov,
ki so se nanašala na uresničevanje različnih
pravic, na pomoč pri premoščanju materialnih težav in podobno ter poskušali najti
ustrezen odgovor oziroma pomoč v okviru
obstoječih možnosti.
6. Uresničevanje nalog na področju
žrtev vojnega nasilja
Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja
je v letu 2011 štel 12 članov, predsednikov
taboriščnih odborov Buchenwald–Dora,
Aichach, Rab–Gonars, Šarvar, Jasenovac,
Flossenbürg, Mauthausen, Ravensbrück,
Dachau, Auschwitz, Neuengamme in ukradenih otrok. Nekateri člani koordinacijskega odbora so sodelovali pri pripravi prireditve ob dnevu spomina na holokavst (organizator je bila Zveza), ki je tudi dan osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz
in spomina na žrtve vseh slovenskih taboriščnic in taboriščnikov. Izjemno obiskana
ter medijsko dobro pokrita je bila spominska slovesnost, ki je bila v nedeljo, 30.
januarja 2011, v Centru urbane kulture Kino
Šiška (slavnostna govornica je bila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal,
nagovor je imel tudi predsednik koordinacijskega odbora Dušan Stefančič).
Koordinacijski odbor in posamezni taboriščni odbori so sodelovali tudi pri tradicionalni proslavi sredi junija na Ljubelju (taboriščni odbor Mauthausen) in na srečanju
taboriščnic in taboriščnikov septembra v
Portorožu (TO Ravensbrück, TO Auschwitz).
Predstavniki
posameznih
taboriščnih
odborov so se udeležili spominskih slovesnosti ob 66. obletnici osvoboditve taborišč
(Auschwitz, Ravensbrück, Mauthausen,
Dachau, Buchenwald–Dora), predstavniki nekaterih odborov pa tudi sestankov
mednarodnih
komitejev
(Mauthausen,
Buchenwald–Dora in Neuengamme).
Delo nekaterih odborov je v letu
2011 popolnoma zamrlo (Jasenovac,
Flossenbürg), nekateri člani se redko
odzivajo na vabila (Aichach, Šarvar) in
težave so imeli pri odboru Dachau, kjer
so prenehali izdajati Dachauskega poročevalca. Med najbolj aktivnimi so pri
11
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
taboriščnem odboru Ravensbrück, kjer se
lahko pohvalijo z velikim številom mlajših
članov. Zelo aktivni so bili tudi pri odboru
Mauthausen, kjer »pokrivajo« veliko podružnic (Natzweiler–Struthof, Gusen), Slovenija
(tov. Stefančič) pa predseduje mednarodnemu odboru (CIM). Odbor Auschwitz si je
prizadeval za ureditev slovenske spominske sobe v taborišču, članice pa so se udeležile srečanja v Portorožu. Skupina 15
članov odbora Buchenwald–Dora se je udeležila spominskih slovesnosti ob osvoboditvi obeh taborišč (11. aprila) in med dvajsetimi preživelimi taboriščniki z vsega
sveta je bil Tomaž Vuk iz Mirna pri Gorici.
Odbor je pripravil tudi srečanje preživelih
taboriščnikov in svojcev umrlih v Logatcu
ter obisk taborišč Dachau in Mauthausen.
Načrtovane naloge so uresničili tudi pri taboriščnem odboru Rab–Gonars. Člani so se
udeležili spominske slovesnosti in polaganja vencev v taborišču Kampor na Rabu ter
poskrbeli za položitev vencev v Gonarsu. Z
odborom pri zvezi borcev Rab so sodelovali pri pripravi gradnje muzeja in raziskovalnega centra na območju nekdanjega taborišča. V delo koordinacijskega odbora so
se znova vključili ukradeni otroci, ki so se
pri svojih aktivnostih povezovali z odborom
Auschwitz. Precej dela so opravili pri
zbiranju dokumentacije.
Koordinacijski odbor je tako kot prejšnja
leta tudi v letu 2011 večkrat izpostavil vprašanje organiziranja in financiranja prireditve ob dnevu spomina na holokavst in
proslave na Ljubelju, ki bi morali po mnenju
članov odbora priti pod okrilje ministrstva za kulturo. Še vedno ostaja odprto tudi
vprašanje financiranja udeležbe članov mednarodnih komitejev posameznih taborišč in
predsednikov taboriščnih odborov na vsakoletnih spominskih srečanjih v taboriščih ter na sejah mednarodnih taboriščnih
komitejev.
7. Mednarodni odnosi
V letu 2011 se je Komisija za mednarodne
odnose sešla dvakrat. Obravnavala je odnose
z Italijo in položaj slovenskih manjšin v
Italiji ter Avstriji. Posebna pozornost je bila
12
posvečena odnosom s SUBNOR-ji (veteranskimi organizacijami) na območju bivše
SFRJ.
Udeležili smo se tradicionalnega letnega
srečanja vseh SUBNOR-jev, ki je bilo v Črni
gori.
Dvakrat smo se sestali s predstavniki hrvaške veteranske organizacije SAAB.
Tema pogovorov je bila seznanjanje s položajem obeh organizacij in uskladitev skupnih
proslav in dogodkov, ki jih prirejajo naše organizacije ob meji.
Srečali smo se tudi s predstavniki italijanskega ANPI-ja pokrajine Veneto. Tema
pogovora je bil pojav neonacizma. Bilo pa je
tudi več sestankov med našimi krajevnimi
organizacijami in ANPI-ja iz Trsta in pokrajine Veneto. Ocenjujemo, da je to sodelovanje
dobro in prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju.
Kot vsako leto se je delegacija ZB iz Kopra
udeležila letnega srečanja Jadransko-jonske
pobude (Stalni antifašistični forum).
Naš predstavnik se je udeležil kongresa
Svetovne federacije veteranov. Naša delegacija je odigrala pomembno vlogo pri usklajevanje različnih pobud, ki so jih sprožile
druge delegacije. Na tem področju je prišla
do izraza usklajenost z drugimi veteranskimi organizacijami Slovenije v okviru
Koordinacije domoljubnih in veteranskih
organizacij - KoDVOS.
Tradicionalno smo se udeležili proslave
v spomin na bitko na Sutjeski. Ob tej priložnosti smo imeli pogovore s SUBNOR-jem
federacije Bosne in Hercegovine in podrobneje smo preučili odnose med SUBNORjema BiH in Republike Srbske.
Naša delegacija se je udeležila spominske
proslave ob dnevu mladosti v Kumrovcu,
ki je iz leta v leto bolj množična. Tudi sicer
se naši člani v večjem številu udeležujejo
dneva mladosti. Iz Slovenije prihaja tja večje
število avtobusov. Prisotni smo bili tudi na
proslavi ob obletnici sremske fronte in na
proslavi ob 70. obletnici vstaje v Srbiji. Ob
tej priliki smo obiskali tudi Kragujevac in se
skupaj s srbskimi tovariši spomnili ustanovitve slovenske čete.
Kot vsako leto smo se udeležili proslave
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
ob obletnici II. zasedanja Avnoja, kamor
tudi prihaja večje število Slovencev, ter
proslave v spomin na sremsko fronto in v
Kučibregu, ki jo prirejajo krajevne organizacije in je manifestacija skupnega sodelovanja ZB, SAAB in ANPI.
Naše delegacije so se udeležile še žalnih
svečanosti ob dnevu mrtvih v Trstu,
Bazovici, Gonarsu, na Rabu, Šarvarju in na
avstrijskem Koroškem.
8. Skrb za spomenike in spominska
znamenja NOB
Akcije evidentiranja, registriranja nepremične kulturne dediščine in javnih spomenikov ter znamenj NOB v letu 2011 še nismo
končali, nadaljevali pa smo tudi s pobudami
za razglasitev posameznih objektov in
območij kulturne dediščine za spomenike
lokalnega in državnega pomena. Postopki za
razjasnitev vprašanja lastništva kulturne dediščine in spomenikov ter dokumentiranja
lastništva so zapleteni in še trajajo. Skrb za
ažurno vzdrževanje, odpravljanje poškodb,
čiščenje, urejanje okolice in urejanje dostopnosti do spomenikov je bila in bo še naprej
naša stalna, nikoli končana naloga. Z zadovoljstvom opažamo, da skrb za spomenike NOB marsikje prevzemajo krajevne skupnosti in razna krajevna društva. Kot vzor
navajamo Krajevno skupnost Šentjanž in
tamkajšnjo krajevno organizacijo Društva
izgnancev Slovenije, ki sta v preteklem letu
z velikimi stroški uredili dva spomenika.
Budno smo bedeli nad morebitnimi naravnimi in namernimi poškodbami, skrunjenji, odstranitvami ter nedotakljivostjo
javnih spomenikov in ustrezno ukrepali,
vendar kraj bronastih skulptur nismo mogli
preprečiti. Najhujša je bila kraja spomenika v ljubljanski Gramozni jami. Odgovorne
občinske in državne službe za red in varnost
bodo morale proti krajam ostreje nastopiti ter spomenike tudi bolje zavarovati. Ob
tem podpiramo javno objavljen predlog
Aleksandra Bassina za izdelavo kalupov
(ustvaritev gliptoteke) najpomembnejših in
najbolj izpostavljenih bronastih plastik.
Zavzemali smo se za ohranitev negmotne
(duhovne) kulturne dediščine, to je za
Sporočila
ohranitev spominskih poimenovanj ulic, šol
in drugih ustanov.
Pošti Slovenije smo predlagali izdajo več
znamk s tematiko NOB za leta 2011, 2013 in
2014.
Pripravili smo tudi predlog za uvrstitev
množičnih grobišč v redni program ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
9. Izobraževanje
Komisija za izobraževanje je bila ustanovljena v mesecu septembru 2010. Na
svoji drugi seji januarja 2011 je obravnavala in sprejela predlog razpisa za izobraževalne seminarje v letu 2011 in določila vse
potrebno za uresničevanje razpisa (prijavni
rok, okvirne termine seminarjev, seminarske teme, predavatelje, notranjo strukturo
seminarjev itd.). Komisija se je odločila, da
bo po vsakem seminarju izpeljala anketo,
prek katere bodo udeleženci o seminarju
izrekli svoje mnenje.
V letu 2011 so potekali naslednji seminarji: junija v Mariboru in Ljubljani, oktobra
v Krškem in Novi Gorici in novembra še
enkrat v Ljubljani. Seminarji v Metliki/
Črnomlju in v Zasavju zaradi organizacijskih težav niso bili izvedeni in bodo na vrsti
v letu 2012. V Novem mestu so organizirali izobraževanje neodvisno od komisije. Na
seminarjih so predavali: predsednik ZZB
Janez Stanovnik, Milan Gorjanc, Slavko
Grčar, dr. Maca Jogan in dr. Marjan Žnidarič.
Seminarjev v Mariboru, Ljubljani, Krškem
in Novi Gorici se je udeležilo 240 udeležencev. Iz odgovorov udeležencev v anketnih
vprašalnikih je mogoče sklepati, da je bila
večina zadovoljna s temami, predavatelji in z organizacijo. Seveda pa v prihodnje
ne smemo mimo pripomb (tudi v pogovorih z udeleženci), da je bilo premalo časa za
razpravo, v kateri bi se nekateri radi pogovorili o razmerah na terenu, to je v svojem
okolju in v okviru osnovnih organizacij ZB.
Izraženo je bilo tudi mnenje, da so pogrešali večjo povezanost posameznih tem z
aktualno družbeno stvarnostjo, to se pravi
s konkretnim dogajanjem v družbi (na vseh
ravneh in v vseh dejavnostih). Skratka, bolj
naj bi se prepletali preteklost in sedanjost.
13
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
Zveza se je aktivno vključila tudi v izobraževanje na računalniškem področju
naših starejših članov v projektu Simbioza.
10. Informiranje, propagandna
in promocijska dejavnost
Informiranje je v letu 2011 potekalo po
začrtanih programskih smernicah, vendar
je krizni čas posegel tudi v to dejavnost.
Ni bilo mogoče uresničiti tistih novosti, za
katere bi bila potrebna dodatna sredstva.
Spletna stran je aktualna, na socialnih
spletnih omrežjih pa se čedalje pogosteje
in načrtno pojavlja tematika, ki je povezana
z dejavnostjo Zveze, pri čemer se z vso
potrebno skrbjo preprečujejo pojavi sovražnega govora, ki ga je sicer v teh komunikacijskih medijih mogoče kar pogosto opaziti.
Zveza se je podala na socialno omrežje
facebook. Dnevno medsebojno komunicira naših 1400 prijateljev, njihovo število pa
se iz dneva v dan povečuje. Naši člani so iz
vseh starostnih skupin, pridružuje se veliko
mladih in vsak dan jih je več. Organizirali
smo se kot skupina volonterskih administratorjev iz različnih pokrajinskih svetov.
Sporočila izhajajo redno na tri mesece
in prejemajo jih v vseh naših organizacijah. Sprejeta so dobro, vendar je v njih še
vedno premalo poročil in novic iz njihove
dejavnosti.
Svobodna misel kot najpomembnejše glasilo organizacije je tudi lani redno
izhajala vsakih štirinajst dni. Skupaj z
Novimi razgledi je odpirala aktualna
družbena vprašanja vsega slovenskega kulturnega prostora, ob tem pa tudi gospodarske in zgodovinske teme, ki so ključne
za sedanjo in prihodnjo Slovenijo. Naklada
Svobodne misli se še naprej resno zmanjšuje (lani skoraj za 300 izvodov), ker je
revija po svoji zasnovi tradicionalno vezana
predvsem na prvo generacijo članstva
Zveze. Poslovanje družbe kaže na usihanje
finančne moči (upad naklade pomeni 10 %
prihodka), kar opozarja, da bodo kljub
kriznim časom in tudi zaradi njih potrebni
določeni ukrepi.
Množična občila so bila lani nekoliko bolj
pozorna do dogodkov, proslav in stališč,
14
povezanih z Zvezo. Še posebej je bilo to
opazno pred parlamentarnimi volitvami, ko
so bila stališča in opozorila Zveze pogosto
obravnavana enakopravno s stališči drugih
civilnih organizacij in tudi političnih strank.
11. Priznanja Zveze borcev
V mesecu septembru je potekala volilna
skupščina glavnega odbora, novoizvoljeno predsedstvo Zveze pa je na oktobrski
seji imenovalo organe delovnih teles Zveze,
med drugimi tudi odbor za priznanja. Trem
starim članom se je pridružilo sedem novih.
Odbor za priznanja ZB je imel v letu 2011
tri redne in sedem dopisih sej.
Člani odbora so s sklepi oziroma ugotovitvami na sejah skozi vse leto opozarjali predsednike združenj in pokrajinskih svetov ZB
na kakovost pisnih predlogov oziroma obrazložitev za priznanja, kakor tudi na sklepe o
soglasjih pokrajinskih svetov in na podpisovanje njihovih predsednikov.
Od načrtovanih priznanj za leto 2011
(60 zlatih in 90 srebrnih) je bilo podeljenih 53 zlatih priznanj, od tega 12 za življenjsko delo, 81 srebrnih priznanj in dve
listini Zveze. Listini in zlate plakete za življenjsko delo so bile podeljene ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob državnem prazniku,
dnevu upora proti okupatorju, 26. 4. 2011
na Ljubljanskem gradu.
Na predlog predsedstva Zveze je zlato
priznanje prejela Garda Slovenske vojske.
Priznanja so prejeli tudi štirje župani (zlato:
župani občin Radlje ob Dravi, Zagorje ob
Savi in Vipava; srebrno: bivši župan občine
Divača), štiri osnovne šole (zlato: OŠ Ribnica
na Pohorju in OŠ Vide Pregarc Ljubljana;
srebrno: OŠ Dragomelj in OŠ Simona Jenka
Kranj). Med pevskimi zbori sta Moški pevski
zbor Laško in Prvo pevsko društvo Lira
iz Kamnika prejela zlato plaketo, Mešani
pevski zbor Domel iz Železnikov in Mešani
pevski zbor Društva upokojencev Moravče
Divača pa srebrno. V mesecu marcu je odbor
podelil srebrno priznanje Taborniškemu
društvu Rod severni kurir iz Slovenj Gradca,
junija pa zlato priznanje 430. mornariškemu
divizionu Slovenske vojske Ankaran.
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
Konec decembra je bila na sedežu Zveze
priložnostna slovesnost, kjer je bila gospodu
Doku Zavgaevu, veleposlaniku Ruske federacije v Republiki Sloveniji, izročena zlata
plaketa v znak dobrega medsebojnega
sodelovanja.
Ob praznovanju 70. obletnice OF v mesecu
aprilu je bilo podeljenih 137 priznanj praporščakom za vestno in zaslužno delo. Do
konca leta je bilo obravnavanih in podeljenih še 49 priznanj.
Z dopolnitvijo Pravilnika o priznanjih
smo uvedli miniaturni nadomestni znak
plakete v obliki peterokrake zvezde, ki je
zmanjšan posnetek plakete – za listino v
rdeči barvi, za zlato plaketo v zlati in za
srebrno plaketo v srebrni barvi. Miniaturni
znak so dobili vsi prejemniki priznanj v
letih 2011 in 2010. Na pisno zahtevo združenja lahko miniaturni znak dobijo tudi prejemniki odlikovanj iz preteklih let.
12. Pomlajevanje Zveze in prenos
vrednot na mlajše generacije
V letu 2011 so se nadaljevale nekatere
aktivnosti, ki so se začele že v letu 2010,
nekatere pa smo zastavili v letu 2011 in se
bodo nadaljevale tudi v letu 2012. Ključni
namen različnih dejavnosti je bil skrb za
oživljanje, utrjevanje, prenašanje in razširjanje vrednot NOB na mlajše generacije.
V prvem sklopu so bile uresničene naslednje aktivnosti:
V okviru sodelovanja z ministrstvom
za šolstvo in šport je Šola za ravnatelje
upoštevala predlog Zveze, da se 70. obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda
nameni ustrezna pozornost v izobraževanju vodilnih v šolah, in vključila v seminar
za ravnatelje in pomočnike ravnateljev v
začetku marca eno od petih ponujenih tem.
Predavanje Vloga Osvobodilne fronte v narodnoosvobodilnem gibanju je imel prof. dr.
Božo Repe s Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani. Več kot polovica udeleženih je bila
s predavanjem zelo zadovoljna.
Ob podpori in sodelovanju Centra za
šolske in obšolske dejavnosti ter predvsem
ob izredno temeljitih in učinkovitih prizadevanjih ZB Kočevje so bila v letu 2011
Sporočila
končana vsa nujna infrastrukturna dela za
uresničevanje vseslovenske akcije Kamenček
k piramidi za Jakca in Vinka, v katero naj
bi se v prihodnje vključevali učenci višjih
razredov osnovnih šol. Sodelovanje s
Centrom je že vzpostavljeno in ob podpori
vseh organizacijskih enot ZB bo akcija
lahko zaživela. Podrobnosti o poteku tega
projekta so na spletni strani Zveze.
V letu 2011 so se začele in končale akcije
pod naslovom Mi pa nismo se uklonili
njih podivjani sili … V mesecu marcu je
na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani
potekala v okviru AntiFa (antifašističnega) seminarja okrogla miza ob 70. obletnici ustanovitve OF. Na tej prireditvi so pod
vodstvom prof. dr. Mace Jogan sodelovali: prof. dr. Božo Repe s prispevkom Vloga
Osvobodilne fronte v narodnoosvobodilnem
gibanju; prof. dr. Jože Pirjevec s prispevkom Slovensko odporništvo med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo; prof. dr.
Janko Prunk s temo Pluralizem in monizem
v OF; dr. Damijan Guštin s prispevkom OF
in vloga oboroženega odpora in Sašo Slaček
s temo Patogeneza fašizma v krizi liberalnega kapitalizma.
V živahni razpravi je bilo zavrnjeno poenostavljeno enačenje slovenske socialistične razvojne poti s komunizmom v
»vzhodnem bloku« in raztegovanje začetnega vzorca revolucionarnih sprememb na
celotno obdobje do leta 1990; opozorjeno je
bilo, da Slovenci pred drugo svetovno vojno
nismo imeli demokracije; da je potek neke
revolucije odvisen tudi od »druge strani« in
da ne more imeti le negativnega sopomena
ter da nikakor ni sprejemljivo zanemarjanje
zunanjih (celovitih) okoliščin.
Na FDV so 30. novembra 2011 odprli
razstavo otroških risb z naslovom
Spominski mozaik o drugi svetovni vojni
na Slovenskem v otroški risbi, na kateri je
svoje risbe predstavilo 21 učenk in učencev
OŠ z območja Krškega, in to ob učinkovitem sodelovanju ZB Krško z mentoricami/ji
na devetih šolah. Pionirski dom – Center za
kulturo mladih pa je prispeval likovna dela,
ki so nastajala v preteklosti pod vodstvom
mentorjev – priznanih umetnikov.
15
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
Junija je bil izoblikovan predlog za
pripravo projekta Slovenska partizanska
pot, za njegovo uresničevanje pa je predsedstvo Zveze jeseni imenovalo delovno
skupino.
Vsem našim združenjem je bil poslan
vprašalnik o prenašanju vrednot NOB v
vzgojo in izobraževanje; jeseni so bili zbrani
podatki o sedanjem stanju po vsej Sloveniji,
katerih analiza bo izvedena v letu 2012.
13. Sklepna misel
Leto 2011 je bilo tako kot v preteklih
letih pri izvajanju nalog Zveze in vseh
naših Združenj ter odborov enot in služb
NOV in POS zelo aktivno leto, in to tako na
področju novih volitev v Zvezi, dodatni organiziranosti posameznih organov Zveze,
pridobitvi svojih poslovnih prostorov, organizacije prireditev kot na področju ohranjanja vrednot NOB in krepitve članstva.
Kljub težavam v gospodarstvu in na
področju sociale ter kljub politični krizi je
Zveza sledila svojemu načrtovanemu poslanstvu in viziji, predvsem pa na področju pravičnosti in poštenosti, socialnosti, spoštovanja človeškega dostojanstva in krepitve
domoljubja. To naše poslanstvo in vizija se
bosta nadaljevala tudi v prihodnje, in to ne
glede na to, kdo bo vodil našo državo, kajti
to je naša dolžnost in pravica.
Številka: 024-1/12
Predsednik ZZB NOB Slovenije
Janez Stanovnik
Tabela 1
ČLANI ZZB NOB SLOVENIJE ZA LETO 2011
Št. članov Št. članov
na dan
na dan
31.12.2010 31.12.2011
1. AJDOVŠČINA-VIPAVA
1.205
1.183
2. BOROVNICA
103
107
3. BREŽICE
422
397
4. CELJE
1.401
1.348
5. CERKNICA
589
616
6. ČRNOMELJ
674
658
7. ČRNUČE
171
187
8. DOMŽALE
666
678
9. DOVJE-MOJSTRANA
90
92
10. DRAVOGRAD
275
283
11. DRUŠTVO ODMEV MOKRCA
235
235
12. DRUŠTVO ZARJA SPOMINOV
113
119
13. DUPLEK
101
114
14. GORNJA RADGONA
391
404
15. GROSUPLJE
399
460
16. HRASTNIK
515
503
17. IDRIJA-CERKNO
606
571
18. ILIRSKA BISTRICA
226
237
19. IZOLA
447
418
20. JESENICE IN KRANJSKA G.
485
460
21. KAMNIK
466
441
22. KOČEVJE
936
920
23. KOPER
1.799
1.755
Zap. Združenje borcev za
št. vrednote NOB
16
Indeks
2010 =
100
98,2
103,9
94,18
96,2
104,6
97,7
109,4
101,8
102,2
102,9
100,00
105,3
112,9
103,3
115,3
97,7
94,2
104,9
93,5
94,9
94,6
98,3
97,5
Št.
Št. članov,
sprejetih Št. umrlih
ki
so plačali
članov članarino
članov
20
42
1.223
4
2
100
21
28
347
88
37
1.221
49
21
562
32
33
658
27
4
187
44
33
708
0
0
92
20
13
296
21
6
231
6
2
93
23
6
97
15
11
381
62
6
460
10
16
480
5
40
538
10
27
195
10
20
254
3
33
411
13
30
405
49
30
835
25
69
1.221
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
Zap. Združenje borcev za
št. vrednote NOB
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
KRANJ
KRŠKO
LAŠKO
LENART
LENDAVA
LITIJA
LJ. BEŽIGRAD
LJ. CENTER
LJ. MOSTE-POLJE
LJ. ŠIŠKA
LJ. VIČ-RUDNIK
LJUTOMER
LOGATEC
LUKOVICA
MARIBOR
MEDVODE
MENGEŠ
METLIKA
MEŽIŠKE DOLINE
MORAVČE
MOZIRJE
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
NOVO MESTO
ORMOŽ
PESNICA
PIRAN
POSTOJNA
PTUJ
RADLJE OB DRAVI
RADOVLJICA
RIBNICA
RUŠE
SEMIČ
SEVNICA
SEŽANA
SLOVENJ GRADEC
SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENSKE KONJICE
ŠENTJUR
ŠKOFJA LOKA
ŠMARJE
TOLMIN
TRBOVLJE
TREBNJE
TRZIN
TRŽIČ
Št. članov Št. članov
na dan
na dan
31.12.2010 31.12.2011
1.651
1.741
684
665
442
440
99
100
177
163
392
386
848
841
677
644
1.087
1.106
1.236
1.151
1.133
1.111
191
189
221
225
163
157
1.808
1.769
261
237
61
54
401
401
1.084
1.058
115
111
673
676
569
460
3.530
3.418
1.425
1.462
195
196
119
114
514
520
668
661
407
446
418
432
1.197
1.200
306
301
169
175
182
164
353
374
1.314
1.258
773
752
522
539
343
343
377
371
1.014
1.016
314
305
927
881
1.190
1.233
403
407
65
67
293
299
Indeks
2010 =
100
105,5
97,2
99,6
101,0
92,1
98,5
99,2
95,1
101,8
93,1
98,1
98,9
101,8
96,3
97,8
90,8
88,5
100,0
97,6
96,5
100,5
80,8
96,8
102,6
100,5
95,8
101,2 98,9
109,6
103,3
100,3
98,4
103,5
90,1
105,9
95,8
97,3
103,3
100,00
98,4
100,2
97,1
95,0
103,6
100,9
103,0
102,0
Sporočila
Št.
Št. članov,
sprejetih Št. umrlih
ki
so plačali
članov članarino
članov
106
25
1.680
25
18
634
21
21
449
5
3
89
4
17
176
13
15
234
25
17
603
40
65
525
97
71
1.006
36
61
1.023
54
64
846
3
5
183
15
7
224
5
8
165
98
123
1.600
5
13
237
1
6
50
19
14
321
34
40
1.088
1
5
84
41
22
668
15
14
372
99
190
3.322
94
40
1.235
7
6
166
¸4
9
30
34
27
377
27
31
535
26
12
407
22
9
394
46
55
1.188
13
7
263
11
5
175
1
9
161
27
18
370
43
44
1.050
42
32
688
32
27
519
34
2
313
12
18
337
36
41
918
4
7
272
24
64
836
103
30
1.223
23
8
378
4
1
68
5
9
294
17
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
Zap. Združenje borcev za
št. vrednote NOB
71.
72.
73.
74.
75.
VELENJE
VOJNIK-DOBRNA
VRHNIKA
ZAGORJE
ŽALEC
SKUPAJ
Št. članov Št. članov
na dan
na dan
31.12.2010 31.12.2011
1.309
1.241
364
377
243
250
738
745
1.159
1.186
47.119
46.604
Indeks
2010 =
100
94,8
103,6
102,9
100,9
102,4
98,9
Št.
Št. članov,
sprejetih Št. umrlih
ki
so plačali
članov članarino
članov
61
51
1.218
21
13
370
21
15
239
39
23
749
75
41
1.076
2.206
1.987
41.347
*Opomba:
Članov Društva Dobrnič ne evidentiramo posebej, ker so večinoma iz vrst članov združenj.
Enako velja za Mestno zvezo Ljubljana.
Tabela 2
ŠTEVILO UPRAVIČENCEV PO VOJNIH ZAKONIH
Število 31.12.
2010
2011
Vrsta
Indeks
Struktura
v %
1. VOJNI VETERANI NOB
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
1.6.
Borci NOB
Civilni udeleženci mlajši od 15 let
Borci NOB iz drugih krajev Jugoslavije
Pripadniki zavezniških vojsk
Vojni ujetniki 1941
Drugi upravičenci
SKUPAJ
12.959
2.104
1.495
72
79
285
16.994
11.582
2.043
1.328
63
59
255
15.330
89,4
97,1
88,8
87,5
74,7
89,5
90,2
75,5
13,3
8,7
0,4
0,4
1,7
100,0
SKUPAJ
1.282
1.046
1.081
102
1.567
5.078
1.131
1.019
1.037
101
1.440
4.728
88,2
97,4
95,9
99,0
91,9
93,1
23,9
21,6
21,9
2,1
30,5
100,0
SKUPAJ
37.615
8.060
6.213
3.153
2.924
57.965
38.507
8.192
6.420
3.661
3.063
59.843
102,4
101,6
103,3
116,1
104,8
103,2
64,4
13,7
10,7
6,1
5,1
100,0
1.929
749
13.736
1.453
1.743
677
13.078
1.307
90,4
90,4
95,2
90,0
3,6
1,4
26,7
2,7
2. VOJNI INVALIDI
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
Vojaški vojni invalidi
Vojaški mirnodobni invalidi
Civilni invalidi vojne
Invalidi iz agresije na Slovenijo 1991
Družinski člani umrlih invalidov
3. VOJNI VETERANI 1991
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
3.5.
Teritorialna obramba
Policijski veterani
Narodna zaščita
Obvezniki delovnih dolžnosti
Drugi sodelavci
4. ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
18
Taboriščniki
Zaporniki
Izgnanci
Interniranci
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
4.5.
4.6.
4.7.
4.8.
4.9.
4.10.
4.11.
4.12.
Delovni deportiranci
Begunci in pregnanci
Ukradeni otroci
Prisilni mobiliziranci
Otroci padlih pripadnikov NOB
Otroci likvidiranih staršev po enotah NOB
Internirani bivši primorski italijanski vojaki
Begunci zaradi delovanja NOB ali zaveznikov
SKUPAJ
5. INFORMACIJA O ZAKLJUČNEM
RAČUNU ZZB ZA VREDNOTE NOB
SLOVENIJE ZA LETO 2011
Uvod
Finančni načrt Zveze združenj borcev
za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je bil za leto 2011 sprejet na GO
Zveze dne 22. 12. 2010. Temelji na programu
dela Zveze kot celote, upoštevajoč predvidena sredstva proračuna Republike Slovenije
ter drugih prihodkov.
Računovodski izkazi temeljijo na izhodiščih in določilih slovenskega računovodskega standarda (SRS 33) za društva, ki določa,
da se sredstva in obveznosti do virov
sredstev ter stroški, odhodki in prihodki
računovodsko obravnavajo v skladu s tem
standardom (SRS) od 1 do 19 in s predpostavko, da Zveza ni zavezana k reviziji poslovanja in poslovnih knjig za leto 2011,
skladno s 27. členom Zakona o društvih.
Zveza ni presegla zakonske višine finančnega načrta v vrednosti enega milijona evrov.
Nadzorni odbor Zveze je vsebino računovodskih izkazov za poslovno leto 2011
obravnaval na svoji seji dne 5. 3. 2012.
Glavni odbor Zveze pa je skladno s statutom
dokončno odločal o razporeditvi ugotovljenega rezultata poslovanja dne 27. 3. 2012.
Zveza je pri vodenju finančnega poslovanja upoštevala določila internega akta
Pravilnika o računovodstvu, pri izdelavi
programa dela pa tudi določila Statuta.
Prihodki
Skupni prihodki so v letu 2011 znašali
684.867,46 evra. V primerjavi z načrtovanimi
872
13.890
385
2.628
14.432
463
23
171
50.537
786
13.572
372
2.252
14.300
641
22
261
49.011
Sporočila
90,1
97,7
96,6
85,7
99,1
138,4
95,7
152,6
97,0
1,6
27,7
0,7
4,6
29,2
1,3
0,0
0,5
100,0
so bili doseženi v višini 98,06 % oziroma so
bili nižji za 1,94 odstotne točke.
Odhodki
Skupni odhodki poslovanja v letu 2011 so
bili 920.102,44 evra. V primerjavi z načrtovanimi v finančnem načrtu so bili doseženi
v višini 94,59 % oziroma so bili nižji za 5,41
odstotne točke.
Realizacija finančnega načrta in
presežek odhodkov
Realizacija finančnega načrta temelji
na predpostavkah veljavnega finančnega
načrta za leto 2011. Prihodki po finančnem
načrtu znašajo 698.438,00 evra, odhodki
972.752,00 evra, tako da znaša presežek
odhodkov 274.314,00 evra.
Ustvarjeni presežek odhodkov se pokriva
iz rezervnega sklada.
Zveza je v poslovnem letu 2011 dosegla
presežek odhodkov v višini 235.234,98 evra,
ki je v primerjavi z načrtovanim v finančnem načrtu v višini 274.314,00 evra dosežen
85,75 % oziroma je nižji za 14,25 odstotne
točke.
Presežek odhodkov pomeni razliko med
realiziranimi skupnimi prihodki v višini
684.867,46 evra in celotnimi odhodki v
višini 920.102,44 evra.
Davek od dohodkov pravnih oseb
Zveza v letu 2011 glede na vire prihodkov pridobitne in nepridobitne dejavnosti
izkazuje pozitivno davčno osnovo v višini
36.428,99 evra. Le-ta se je zmanjšala za pokrivanje izgube preteklega leta, za uveljavljanje olajšave za investiranje, za uveljavljanje
19
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter za olajšavo za donacije –
v skupnem znesku 36.428,99 evra. Na ta
način Zveza v letu 2011 ne izkazuje osnove
za izračun davka od dohodka pravnih oseb
in ne davčne obveznosti.
Foto: TVM
Generalni sekretar ZZB NOB Slovenije
mag. Andrej Šušteršič

B. PROSLAVE OB
DNEVU UPORA
PROTI OKUPATORJU,
PRAZNIKU OF
IN PRAZNIKU ZB
1. RAZŠIRJENA SLAVNOSTNA SEJA
PREDSEDSTVA ZZB ZA VREDNOTE
NOB SLOVENIJE 26. 4. 2012
Na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB
Slovenije smo zaznamovali dan upora in 71.
obletnico OF slovenskega naroda. Častno
listno je prejel partizan, poklicni vojak, poveljnik in dolgoletni predsednik mariborske
borčevske organizacije Jože Berce.
»Že več kot sedem desetletij se zavzemamo za demokratično slovensko državo
in za sodobno Evropo, vendar so vrednote,
na katere se sklicujemo v naši organizaciji,
postale za stranke, ki sicer sprejemajo NOB,
pri uresničevanju njihove dnevne politike
dokaj raztegljiv pojem,« je na slavnostni
seji v počastitev dneva boja proti okupatorju dejal slavnostni govornik Bogo Gorjan,
nekdanji predsednik ZZB za vrednote NOB
Slovenije, in nadaljeval, »da s skrito obsodbo
treh totalitarizmov in z izvrševanjem neoliberalistične evropske politike stvarno nastopajo proti vrednotam osvobodilnega
in osamosvojitvenega boja.« Kot je dejal,
se posledice kažejo tako, da zapravljiva
država hinavsko »štedi« na račun državnega praznika, ki je zanj sicer največji praznik
vseh Slovencev, »bogato pa podpirajo
20
ustanove in nagrajujejo posameznike, ki
zgodovino prilagajajo potrebam dedičev kolaboracije«. Okrcal jih je, da kulturo sožitja
nadomeščajo s kulturo ločevanja. Svoj govor
je sklenil s pozivom borčevski organizaciji, naj ne dopušča, da bi postala poligon za
pridobivanje volilnih glasov prevarantskih
strank, »saj smo dovolj ugledni, da lahko
odpiramo pot novim političnim silam, ki
se ne bodo slepo klanjale konservativnim
silam v Evropi«.
Dan boja proti okupatorju so v borčevski organizaciji počastili s podelitvijo priznanj. Zlato plaketo so prejeli Moški
pevski zbor Goršek Štefan – Čaki Šentjanž,
OŠ Jožeta Krajca Rakek, Zofija Podbregar –
Sonja iz Celja, Miha Pogačar iz Postojne,
Jože Simšič – Jelen in Vladimir Sluga, oba iz
Ljubljane. Zlato plaketo za življenjsko delo
je letos prejela dr. Zora Konjajev iz Ljubljane,
častno listino, najvišje borčevsko priznanje, pa partizan, poklicni vojak in poveljnik
Jože Berce, ki sodi med predsednike slovenskih občinskih organizacij ZB z najdaljšim
stažem, saj mariborsko borčevsko organizacijo vodi že vse od leta 1985. V obrazložitvi
smo zapisali, da je s svojim poštenim, preudarnim, predvsem pa preprostim in človeškim odnosom do ljudi, do sotovarišev
in do nalog, ki jih je opravljal, ogromno prispeval k ugledu organizacije ZB v javnosti
in k širitvi kroga tistih, ki jim moralne in
etične vrednote slovenskega osvobodilnega boja pomenijo kažipot pri njihovem
vsakdanjem ravnanju in ohranjanju zgodovinskega spomina na prelomne dogodke v
narodovi zgodovini. Bogato vojaško kariero
je zaključil s činom generalmajorja, med
osamosvojitveno vojno pa je kot nekdanja
vplivna vojaška osebnost odločilno pripomogel k temu, da JLA v Mariboru ni uresničila svojih groženj.
Ob tokratni priložnosti je med drugim
dejal: »Današnja država Slovenija bi potrebovala Osvobodilno fronto, tako kot takrat, ko
ji je uspelo v najtežjih trenutkih slovenskega naroda združiti vse napredne sile in jih
povesti v boj proti okupatorju ter zmagati.«
Na dan upora proti okupatorju, ki je bil
vse do leta 1992 znan kot dan OF, se spominjamo noči na 27. april 1941, ko so se v hiši
književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v
Ljubljani sestali predstavniki Komunistične
partije Slovenije: Boris Kidrič, Boris Ziherl in
Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar,
sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak,
Franc Šturm in Josip Vidmar ter ustanovili
Protiimperialistično oziroma Osvobodilno
fronto. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobra dva tedna po okupaciji in
razkosanju Slovenije.
Silvana Knok, tvm
2. GOVOR PREDSEDNIKA JANEZA
STANOVNIKA NA MNOŽIČNI
PROSLAVI NA KONGRESNEM
TRGU V LJUBLJANI 27. 4. 2012
Spoštovani gospod predsednik Republike
Slovenije dr. Danilo Türk, dragi prijatelj
Zoran, pozdravljeni vsi v prvih vrstah in vsi
ostali do Nunske cerkve; posebna zahvala za
donacijo k današnji proslavi Orkestru slovenske policije in Partizanskemu pevskemu
zboru.
I.
Slovenski odpor nacifašistični agresiji in
okupaciji je bil prelomno dejanje v slovenski
zgodovini. Luč odpora v štirih letih vojne ni
nikdar ugasnila in sveti še danes:
– odpor je prebudil ustvarjalne energije, ki
so se skozi stoletja nabirale v narodu;
–odpor je ustvaril Združeno Slovenijo;
s priključitvijo Primorske je Slovenija
postala tudi pomorska država;
Sporočila
Foto: TVM
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
– v odporu se je ustvarila podtalna »država
v državi«, iz nje so se rodili temelji
suverene državnosti;
– v odporu sta se krepila nacionalni ponos
in odporniška samozavest, ki nam je pol
stoletja kasneje omogočila osamosvojitev
domovine.
Odpor je vodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je združevala na
smrt obsojen narod v enotno, spočetka
koalicijsko gibanje in organizacijo:
– OF je združevala v odporu vse tri osnovne
nazorske tokove na Slovenskem: krščanskega, liberalnega in komunističnega –
ob aktivni udeležbi slovenske kulture.
Komunisti so spoznali, da je narodna
emancipacija pogoj za socialno preobrazbo; disidentski krščanski socialisti in liberalci pa so uvideli, da je narodna osvoboditev brez socialne preobrazbe prazna.
– OF je združevala »mehko moč« odporniškega duha s »trdo močjo« partizanske vojske; povezovala je odpor s svetovnim protifašističnim zavezništvom in
zmagala. Pokojni predsednik Drnovšek je
tako lahko ponosno ugotovil: »Slovenski
partizani so pomagali osvoboditi Evropo
in Slovenijo, zato je njihova zasluga
nesporna in večna.«
–OF si je v program postavila ljudsko
demokracijo kot obliko vladavine po
narodni osvoboditvi. Kocbek je to štel za
največjo osvobodilno pridobitev.
–OF je od prvega dne sprejela zavezniška načela Atlantske listine kot svoja;
z izjavo SNOS (Črnomelj, 19. februar
1944) o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva se je vključila v civilizacijsko
21
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
revolucijo Deklaracije Združenih narodov
o človekovih pravicah.
– OF je na svoj prapor s ponosom in odločnostjo zapisala zahtevo po narodni
samoodločbi; udejanjila je Cankarjevo
maksimo »Narod si bo sodbo pisal sam«.
Da, gospod kardinal, gre za: »Biti ali ne
biti, to je zdaj vprašanje.«
II.
Ta sodba pa vsebuje sistem vrednot, ki so
se izkristalizirale v neizmernem trpljenju –
borcev, izgnancev in izseljencev, taboriščnikov in zapornikov, pogorelcev, ukradenih
otrok, streljanih in obešenih talcev, vseh
mučenikov slovenstva; te vrednote so:
– domoljubna suverena samozavest kot
poglavitna vrednota;
– socialna pravičnost in solidarnost sta
odraz in posledica združitve narodne in
socialne revolucije;
– ljudska demokracija predpostavlja vladavino prava;
– mir in spoštovanje pravic vseh narodov
in ljudi, ki postaja osnova svetovne
ureditve Združenih narodov.
Ta načela, te vrednote so vklesane v našo
ustavo, ki je magna charta naše suverenosti.
III.
Žal se ta načela danes kršijo. Zabredli
smo v past dolgov, gospodarsko, socialno in
moralno-etično krizo. Za to ni kriva samo
svetovna kriza; naša zunanja prezadolženost se je povečala prav tako v obdobju konjunkture kot v obdobju depresije. Danes
nam ponujajo zlato fiskalno pravilo in
fiskalni pakt kot čarovniško palico za
izhod iz pasti dolgov. To zlato pravilo pa
kot Damoklejev meč niha nad glavo naše
suverenosti. Vsiljujejo nam strategijo varčevanja. Kako? Prav je imel veliki psiholog
dr. Trstenjak, ko je dejal, da smo Slovenci
»delovni, pošteni in varčni«. Mednarodna
statistika dokazuje, da slovenska gospodinjstva v povprečju varčujejo 16 % svojih bruto
dohodkov, evropska samo 10 %, ameriška
pa celo samo 5 %. Če bi se država in banke
zgledovale po ljudstvu, ne bi nikdar zapadli
v past dolgov!
22
S tem pa nikakor ne želim reči, da za
izhod iz pasti dolgov ni potrebno tudi
odrekanje. Za rešitev iz tega položaja so
možne tri poti: zmanjševanje izdatkov –
torej odrekanje, povečanje prihodkov –
torej progresivna obdavčitev in končno povečanje produktivnosti – oziroma gospodarski razvoj.
Vlada se s svojim »paketom« skoraj izključno omejuje na prvo možnost – klestenje izdatkov državnega proračuna – ki jo je
krstila kot »varčevanje«.
Poglavitno breme nalaga najšibkejšim
členom družbe – porodnicam, otrokom,
upokojencem in uslužbencem – in, kar
je najbolj protislovno – znanstvenikom,
šolnikom in kulturnikom, ki so motor in
poglavitno upanje razvoja ter ohranitve
narodne identitete. Nič manj kot vsebina
»paketa« je presenetljiva metoda, s katero
se ta paket skuša uveljaviti. Ameriški predsednik Roosevelt je v času velike krize v
30. letih opozarjal: »Edina stvar, katere
nas mora biti strah, je strah!« Sedanja slovenska vlada pa pri vsiljevanju svoje strategije seje prav ta strah. Mar nismo slišali
grožnje o »prisilnih upraviteljih«, o »črnem
scenariju« o »uradnikih iz Bruslja«? Se
še spomnite, kako smo odgovorili, ko so
podobne grožnje prihajale z juga?
Ob takem ignoriranju vrednot suverenosti, pravičnosti in demokracije se nujno
sprašujemo, kaj je pravi cilj te »strategije« strahu, izsiljevanja, hitenja, zavajanja ter kršenja zakona in ustave. Mar ne
pove dovolj že samo dejstvo, da je bilo odpovedano državno praznovanje današnjega zgodovinskega praznika pod izgovorom
»varčevanja«?
Kaj pa lahko mi – ljudstvo – ponudimo
kot alternativo prisilnemu varčevanju in
kot izhod iz pasti dolgov? Zavedamo se, da
dolgovi omejujejo našo svobodo in ogrožajo
našo suverenost. Toda rešitev ni v zapuščanju in kršenju načel in vrednot, ki so nas
reševale v preteklosti, ampak nasprotno, v
uveljavljanju in spoštovanju prav teh načel
in vrednot!
Vse sile moramo usmeriti v trajnostni
razvoj družbe znanja. Zato pa je potreben
nacionalni konsenz, socialni sporazum, legitimnost oblasti, ljudsko zaupanje in sodelovanje. Tako kot so bile nekdaj mladinske
brigade odraz »sindroma zmagovalcev«,
je slovensko ljudstvo tudi danes pripravljeno na odrekanje, kar dokazuje današnje
»samoplačniško zborovanje«. Toda odrekanje mora biti pravično, sorazmerno in
sporazumno dogovorjeno. Racionalizacija
socialne države mora biti instrument in prispevek k razvoju, ne pa njeno uničevanje.
Razvoj zahteva sodelovanje, ne pa razdvajanje, ščuvanje gospodarstva proti javnim
službam, študentov proti profesorjem,
izvršne oblasti proti pravosodni, pritiska
na sindikate namesto spoštovanja »sile
proti-teže«, ki humanizira kapitalizem,
kot je utemeljeval sloviti teoretik Kenneth
Gallbraith.
Samo spoštovanje vrednot, domoljubne suverenosti, socialne solidarnosti in
ljudske demokracije nas lahko popelje iz
sedanje stiske in krize. OF nas je zmagovito popeljala iz stoletnega podložništva; tudi
današnjo krizo bomo premagali, če bomo
načela OF spoštovali in uveljavljali!
3. CITATI IZ GOVOROV
PREDSEDNIKA DRŽAVE
DR. DANILA TÜRKA NA POHORJU
IN JAVOROVICI
Festival miru – 5. Šarhov pohod po
poteh Pohorskega bataljona
Trije kralji na Pohorju, 28. april 2012
Hvala lepa za prisrčen štajerski, pohorski
sprejem. Hvala lepa tudi mojim mladim prijateljicam in prijateljem, ki so me ravnokar
napovedali kot šefa države. In šef države
je tisti, ki mora vsak dan, vsako minuto
vsakega dne vedeti, da so ta ponos, to naše
domoljubje in to naše dobro zavedanje
slavnih trenutkov naše zgodovine kritičnega pomena za uspeh v prihodnje. In lepo mi
je tukaj med vami, ko vidim, da ste tako razpoloženi tudi vsi vi. Hvala lepa vam za to!
Posebej pa bi se rad zahvalil organizatorjem današnje prireditve. Festival miru in
Sporočila
Foto: Tamino Petelinšek/STA
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
5. Šarhov pohod po poteh Pohorskega bataljona je dogodek z velikimi simboličnimi
sporočili. Eno od teh simboličnih sporočil
se skriva v sami skupini organizatorjev –
Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, Zvezi
slovenskih častnikov, Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, Zvezi združenj
borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Občini Slovenska Bistrica
in Radiu Maribor. Tako reprezentativen in
lep seštevek organizatorjev nam kaže, kako
dobro je, da stopimo skupaj in skupaj kaj
naredimo. In tako tudi mora biti.
Današnja prireditev poteka v času pomembne obletnice ustanovitve Osvobodilne
fronte slovenskega naroda in ob dnevu
upora slovenskega naroda proti okupatorju. Prav je, da se zberemo tu, na Pohorju,
blizu Osankarice, prizorišča zadnjega boja
Pohorskega bataljona, in da se skupaj spomnimo veličine narodnoosvobodilnega
boja. V slovenski zgodovini ni slavnejšega in
ni bolj junaškega časa, kot je bil čas narodnoosvobodilnega boja. In med junaki narodnoosvobodilnega boja ni večje osebnosti, kot je bil Alfonz Šarh. Iz antične Grčije
imamo spomin na Termopile – na znamenito prizorišče bitke špartanskih junakov, ki
so se dolgo brez upa zmage upirali veliko
večjemu in močnejšemu sovražniku in so v
tem boju vsi padli. Ta spomin na junaštvo
Špartancev pri Termopilah je preživel tisočletja. Prepričan sem, da bo tudi spomin na
slovenske Termopile – na Osankarico, na
Alfonza Šarha in na Pohorski bataljon – preživel vsaj stoletja, če ne še več!
Seveda pa se naše domoljubje niti ne začne
niti ne konča pri narodnoosvobodilnem
23
boju. Spominjamo se Rudolfa Maistra,
velikega vojaškega in političnega voditelja
slovenskega naroda, ki je našemu narodu in
naši današnji državi zagotovil severno mejo
ter s svojim zgledom in dejanji pokazal,
kaj pomeni domoljubje. Spominjamo se
vseh drugih domoljubov, ki so prispevali svoja dejanja in včasih tudi svoja življenja. Spominjamo se nekoliko manj oddaljenih časov vojne za Slovenijo, ki je tudi v teh
krajih pustila globoke sledove. In predvsem
se spominjamo tega, kako so v trenutkih
prelomnih odločitev slovenski ljudje svojega
časa znali stopiti skupaj in nastopiti domoljubno. To je velika vrednota! Varujmo to
vrednoto!
Današnja prireditev ima svoje domoljubne, zgodovinske razsežnosti in poteka v
času, ki je zahteven čas. Toda to je tudi čas,
ki ni brez upanja. Nasprotno, to je čas, ko si
moramo zaupati med sabo in ko moramo
vsi skupaj upanje gojiti. Zato je še toliko
bolj pomembna, izjemno pomembna medgeneracijska solidarnost. Rad bi, da bi ti
otroci, ti mladi ljudje, ki so z mano na odru,
živeli srečno življenje, da bi imeli dobre
možnosti šolanja, lepe možnosti zaposlitve
in da bi živeli polno, kulturno, dobro življenje. Verjamem, da tu med nami ni nikogar,
ki ne bi želel tako. Vsi želimo mladi generaciji dobro življenje, in zaupajmo ji!
Slovesnost v počastitev
mednarodnega praznika dela
ter spomina na padle borce
4. bataljona Cankarjeve brigade
Javorovica nad Šentjernejem, 1. maj 2012
Smo del Evropske unije in delimo njeno
usodo. Povsod v tej veliki skupnosti evropskih narodov, ki je nepovratno zaščitila
mir – in upajmo tudi blaginjo Evrope – se
danes pojavljajo številna vprašanja. Vsi se
strinjamo, da je treba zagotoviti uravnotežene proračune. Vsaka dobra gospodinja ve,
da je uravnoteženi gospodinjski proračun
podlaga za uspešno življenje v družini.
Vsak uspešen gospodar ve, da je uravnoteženje financ nujno potrebno za to, da
24
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
gospodarsko podjetje dobro deluje, in vsak
dgovoren politik ve, da potrebujemo uravnotežen državni proračun.
Toda potrebujemo še kaj več. Potrebujemo
vizijo, sposobnost in instrumente, ki
bodo zagotavljali rast, in velik del tega je
odvisen od dogovorov na ravni Evropske
unije. Danes se vse več evropskih politikov
zaveda, da poleg pakta stabilnosti potrebujemo tudi pakt za rast. Konec prejšnjega
tedna je tudi predsednik Evropske centralne banke v Evropskem parlamentu pozval
vse evropske države, naj poleg pakta stabilnosti, ki zagotavlja proračunsko vzdržnost,
pristopijo tudi k paktu za rast, ki bo zagotovil take instrumente, ki bodo povečali
rast in zagotavljali zaposlitve v Evropski
uniji. Brezposelnost je velik problem večine
držav Evropske unije. In tu je treba nekaj
storiti. Pozivam Vlado Republike Slovenije,
da se priključi tem prizadevanjem in tem
zahtevam. V Evropi potrebujemo pakt za
rast. V Evropi potrebujemo rast in potrebujemo razvoj.
4. CITATI IZ GOVOROV MILANA
KUČANA V SEŽANI IN TITA
TURNŠKA V DOMAŽALAH
IZ GOVORA MILANA KUČANA OB DNEVU
UPORA
Sežana, 26. 4. 2012
S spominom na ustanovitev OF se spominjamo vsega slovenskega uporništva.
Zato še posebej pozdravljam partizane in
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
vse člane Osvobodilne fronte, Tigrovce in
veterane vojne za Slovenijo, ki danes praznujejo skupaj z nami. Tega praznika si ne
dovolimo vzeti. Nocoj tukaj po vsej verjetnosti ni nikogar, ki bi mislil drugače.
Z množično uporniško vstajo proti okupatorju med drugo svetovno vojno smo
se Slovenci prvič v sodobni zgodovini,
povezani v OF in NOB, uveljavili na svetovnem prizorišču. Sodelovanje v zmagi zaveznikov je častna legitimacija, ki jo imamo
pred zgodovino. Z njo smo si zagotovili
pravico, da odločamo o lastni državi.
Stvarjenje slovenske države je bilo
skupno dejanje Slovencev. Prestopili smo
ideološke in politične razlike, celo odločitve in ravnanja med drugo svetovno vojno.
Stvarjenje države je bilo dejanje sprave. To
dejstvo nam omogoča, da imamo vsi spoštljiv odnos do vseh tistih dogodkov naše
zgodovine, ki so v to dejanje vgrajeni.
Dejstvo je, da se slovenski ljudje v hudih
in prelomnih časih strnemo okoli vrednot,
s katerimi tiho živimo vsak svoj vsakdan
kot svojimi vodili. Ko gre za narodovo preživetje, se nam izostrijo do konca, do jasne,
povsem otipljive vsebine. Kar nekaj je
takšnih vrednot, v ospredje pa stopajo svobodoljubnost, ponos in čast.
Boj proti okupatorju je bilo etično
dejanje. Bilo je vprašanje časti, ne le preživetja. Morda bi preživeli tudi brez odpora,
a preživeli bi s sklonjeno glavo, ponižani
pred lastno zgodovino in pred prihodnostjo brez naše govorice in domovine. Je
vir naše samozavesti in samospoštovanja, tako kot je to tudi naše ravnanje ob
osamosvojitvi. Nikomur nismo ničesar
jemali, vsakomur smo priznavali dostojanstvo in njegove pravice. Zase smo pridržali samo tisto, kar je naše, da na svojem in
o sebi odločamo sami. Tako smo Slovenke
in Slovenci dokazali, da smo časten in
ponosen narod, ki upravičeno uveljavlja
svoj glas, enak glasu vseh drugih narodov,
povezanih in delečih usodo v današnji EU.
Madež na tej lepi podobi je tragika izbrisanih in skrajni čas je, da ta greh končno
popravimo.
Sporočila
Politične razmere in vzdušje v državi niso
dobri. Žal večji del strankarske politike ne
sliši znamenj časa. Spregleduje vrednote, v
katere smo verjeli in smo se jim zavezali ob
rojstvu države. Slabo upravlja z državo kot
našo skupno vrednoto. Izgublja čut za pravičnost, solidarnost in dostojno življenje
in postaja neobčutljiva za nakopičeno jezo
in nezadovoljstvo ljudi. Razkopava ideološke razklanosti in kljub obljubam, da tega
ne bo počela, nenehno vrača preteklost v
današnji čas.
Z neoliberalnimi razvojnimi koncepti,
ki so povzročili krizo, ni mogoče najti
izhodov iz krize. Neverjetna je trdovratnost tovrstnih poskusov, kakor da se svet
ni radikalno spremenil in da spremenjene razmere ne terjajo novega premisleka, kako zavarovati človekovo dostojanstvo in njegovo svobodo, povečati splošno
blaginjo, omogočiti odgovorno vlogo državljanov v povezanem in soodvisnem svetu
ter uveljaviti zavest o človekovi odgovornosti za življenje sploh in prihodnost planeta.
Razprava o alternativah čaka tudi nas
doma in v evropskem okviru. Zanjo pa je
potrebno zaupanje.
Vsekakor politika potrebuje rehabilitacijo. A ji verodostojnosti in ugleda ne morejo
povrniti ljudje, ki so jo zlorabili. Povrnejo
jo lahko le ljudje, ki razumejo, da je kriza
čas za poglobljen in trezen razmislek in
čas za nove ideje o strukturnih spremembah, o drugačnem razvojem modelu, o
vzdržni nacionalni ekonomiji, taki, ki ne
bo v opreki s temeljnimi etičnimi vrednotami in ki ne bo omogočala neomejenega
bogatenja brez dela na račun zmeraj večje
socialne neenakosti in revščine, razvojne
stagnacije ter neodgovornega poseganja v
naravo. Kriza kliče h kvalitativni rasti, ki
upošteva okoljsko, socialno in etično ceno
in teži k znosni neenakosti v družbi, k dostojnemu in spodobnemu življenju za vse.
To pa je prvi pogoj za motivirano, dejansko
udeležbo državljanov v socialnem in političnem življenju države in prevzemanju odgovornosti za njeno prihodnost.
25
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
IZ GOVORA TITA TURNŠKA NA OSREDNJI
OBČINSKI PRIREDITVI OB 27. APRILU –
DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU
Domžale, 27. 4. 2012
Osvobodilna fronta ni bil samo skupina
svobodoljubnih zavednih tovarišev, ki so se
zbrali 27. aprila v Ljubljani in ustanovili OF,
Osvobodilna fronta je bila velika večina slovenskega naroda. Bili smo sami, toda imeli
smo pogum in neizmerno voljo braniti
obstoj naroda in njegovo dostojanstvo.
27.000 partizanov je dalo svoja mlada življenja za svobodo. 45.000 upornih ljudi je bilo
pobitih ali so umrli v taboriščih. S streljanjem požiganjem in obešanjem so nas hoteli
ustrahovati, toda zaman.
Naša dolžnost je, da ohranjamo spomin
na ta in še mnoga druga pogumna dejanja.
Pogum in izročilo, kako se brani svoj
narod in domovina, je dediščina, ki jo zapuščamo generacijam, ki prihajajo za nami. Iz
tega črpamo moč za danes in za jutri.
Petdeset let smo gradili, ustvarjali naše gospodarstvo, znanstvene inštitute in ustanove, šole, zdravstvene domove,
dve univerzi, uspelo nam je doseči 80odstotno prehransko samozadostnost. Iskra,
TAM, Lek, IMV, železarne, lesna industrija,
Kolinska, Droga. Izvažali smo na zahtevne
evropske in svetovne trge; naši izdelki morda
niso bili v samem svetovnem vrhu, bili pa so
v zgornji tretjini, bili so konkurenčni.
Država ne služi več svojim državljanom.
Danes naša država služi le še interesom vladajočih elit, monsignorjem, v prvi vrsti pa
požrešnemu, podivjanemu finančnemu
kapitalu.
Pojdimo iz Afganistana, tam smo na
lastne stroške. V resnici smo tam del okupatorskih sil. Da bi morali biti tam zato, ker
smo v Natu, ni res.
Padli smo tako daleč, da nam tujci ukazujejo, kaj moramo zapisati v ustavo. Iz
Bruslja prihajajo nekakšni nadzorniki in
nam govorijo, kaj moramo storiti, če ne
bomo, bodo pač sankcije. In naši politiki se
lakajsko priklanjajo in obljubljajo pokorščino. Tujci ustrahujejo in izsiljujejo njih in oni
ustrahujejo nas.
26
–– Zlato pravilo odpravlja socialno državo,
kolikor je je sploh še ostalo.
–– Zlato pravilo pomeni odpovedovanje nacionalni suverenosti, kolikor je je sploh
še ostalo.
–– Zlato pravilo je konec demokracije,
kolikor je sploh še imamo.

C. DOKUMENTI
1. PREDLOGI ZA SOCIALNI
SPORAZUM 2012 – 2017,
posredovani Ekonomskosocialnemu svetu, predsednikom
parlamentarnih strank,
ministrom za finance, za delo,
družino in socialne zadeve ter
za pravosodje in javno upravo,
sindikatom in STA
Koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije, ki ga sestavljajo Zveza
društev upokojencev Slovenije, Sindikat
upokojencev Slovenije, Zveza klubov upokojencev MNZ, Osrednja pokrajinska zveza
upokojencev Ljubljana, Društvo seniorjev Slovenije, Zveza združenj borcev za
vrednote NOB Slovenije, DeSUS in seniorski deli političnih strank Slovenije, je na seji
21. 3. in 29. 3. 2012 obravnaval Izhodišča
za socialni sporazum 2012-2017. Ne da bi
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
se spuščali v oceno posameznih formulacij
(te bodo socialni partnerji gotovo izčistili
in uskladili), smo sprejeli naslednja stališča
in predloge, ki so bistvenega pomena za
položaj upokojencev v naši državi:
1.Menimo, da je sprejem socialnega sporazuma nujen, in pričakujemo, da bodo
socialni partnerji našli skupni jezik na
temelju ustavne določbe, da je Slovenija
pravna in socialna država. Zahtevamo
pa, da bomo upokojenci prek svojih predstavnikov lahko neposredno sodelovali v
socialnem dialogu.
2. Nikakor ne soglašamo s stališčem, da smo
upokojenci družbi v breme. Nasprotno, v
resnici smo pomemben dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja:
– ker je vsakoletni ustvarjeni bruto
domači proizvod v znatni meri tudi
rezultat produkcijskih kapacitet
oziroma družbenega bogastva, ki smo
ga soustvarili z našim minulim delom,
poleg tega smo si pokojnine prislužili
s plačanimi prispevki v sistemu medsebojne solidarnosti;
– ker prejete pokojnine sproti vračamo
v gospodarski in finančni krogotok z
nakupi v trgovini, s porabo v gostinstvu in turizmu, s plačilom storitev s
hranilnimi vlogami itd., pri čemer gre
za najmanj 15 % BDP;
– ker z gospodinjskimi, vzgojno-varstvenimi in drugimi opravili olajšujemo zaposlenim možnosti za
nemoteno delo v proizvodnji in drugih
dejavnostih;
– ker vplivamo na splošno kakovost življenja z množično družbenopolitično,
humanitarno in kulturno-prosvetno
dejavnostjo.
3. Zavedamo se nujnosti finančne konsolidacije državnega proračuna in drugih javnih
financ. Prepričani pa smo, da morajo biti
ukrepi usmerjeni ne le v restrikcije in racionalizacijo izdatkov, marveč tudi v pridobivanje prihodkov. Prav dohodkovna stran
je v izhodiščih za socialni sporazum zanemarjena. Zato predlagamo:
a)ustrezno povišanje stopnje davka
na dodano vrednost (Italija 23 %,
Sporočila
Hrvaška 25 %, Madžarska 27 %,
Avstrija načrtuje 22 %);
b)ponovno povečanje števila dohodninskih razredov;
c) uvedbo prispevne stopnje za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje na vse
osebne prejemke, ne le na plače;
d)prepoved oproščanja ali odlaganja
plačila prispevkov tudi za zdravstveno
zavarovanje, kot je po sodbi ustavnega
sodišča to že storjeno za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje;
e) ponovno izenačenje prispevkov delodajalcev in delojemalcev, kot
velja skoraj povsod po Evropi (npr.
postopno po eno odstotno točko
vsako leto od leta 2015 dalje tako, da
bi izenačenje dosegli leta 2022);
f )uvedbo ukrepov, ki bodo zagotovili
povečanje dohodka od davka na premoženje in od kapitalskih dohodkov;
g)preudarno in odgovorno uvedbo
predolgo odlašanega davka na
nepremičnine;
h)uvedbo ukrepov za sankcioniranje
preteklega in polpreteklega izčrpavanja gospodarskih družb in bank ter
i) ukrepe, s katerimi bomo zajezili sivo
ekonomijo.
Z angažiranjem navedenih dohodkovnih
možnosti bi bistveno pripomogli h konsolidaciji javnih financ in sprostili pritisk restrikcij, ki povratno vplivajo na zmanjšanje
porabe in s tem na zmanjšanje rasti BDP ali
celo neposredno na recesijo.
4.
Javni sektor, ki ga sestavljajo vse
družbene dejavnosti, vključno s pravosodjem in državno ter lokalno upravo, je
vzeto v celoti primerljiv z evropskim povprečjem, in to tako glede deleža v bruto
domačem produktu kot po obsegu, dostopnosti in kakovosti storitev. Je bistveni
dejavnik v družbenem razvoju in družbenem ter življenjskem standardu prebivalstva. V njem je sicer prostor za racionalizacijo organiziranosti in poslovanja
na področju izboljšanja kakovosti in dostopnosti storitev pod enotnimi pogoji
za vse uporabnike. Ne smemo pa privoliti v poslabšanje standarda prebivalstva,
27
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
ker bi to povratno negativno vplivalo
tudi na gospodarstvo samo. In ni res, da
je konkurenčnost gospodarstva odvisna
predvsem od stroškov javnega sektorja,
pač pa zlasti od strukture dejavnosti
in ustvarjene dodane vrednosti. Dokaz
za to je v mnogih razvitih državah, v
katerih imajo dvakrat višje plače in večji
delež javnega sektorja v bruto domačem
proizvodu, pa so zaradi višje ustvarjene nove vrednosti vendarle visoko konkurenčne. Upoštevati je treba, da javni
sektor prav tako ustvarja bruto domači
proizvod, hkrati pa pomembno prispeva
tudi k ustvarjanju na drugih področjih.
Pogrešamo ukrepe, ki bodo spodbudili
produktivne projekte v gospodarstvu.
5.Trdno smo prepričani, da je skrajni
čas, da ustavimo upadanje povprečnih pokojnin v razmerju do povprečnih
plač. To razmerje se znižuje vsako leto
od reforme leta 2000 in je lani upadlo
že na 58,6 % povprečne plače. S tem se
povečuje tudi socialna revščina, saj kar
202.456 upokojencev ali 40,1 % prejema
manj kot 500 evrov mesečne pokojnine.
6.Na podlagi povedanega smo tudi v koordinacijskem odboru seniorskih organizacij Slovenije trdno prepričani, da izhoda iz
krize ne smemo iskati v krčenju socialne
države, ker krize niso povzročili ne javni
uslužbenci, ne upokojenci in tudi delavci
ne. Ukrepajmo pri vzrokih, ne pri posledicah. Zato smo zelo kritični do najnovejših predlogov vlade za krčenje pravic
delavcev, upokojencev, dijakov, družin in
za krčenje javnega sektorja ter zavračamo vse, ki ne bodo dogovorjeni v socialnem dialogu. Najbolj nujni so ukrepi za
odpravo kreditnega krča, za zagon investicij, za nastanek novih delovnih mest
in za zmanjševanje brezposelnosti ter
za ustrezne načine povečanja prihodkov
države.
Ljubljana, 29. 3. 2012
Predsedujoča koordinacijskega odbora
seniorskih organizacij Slovenije
dr. Mateja Kožuh Novak
28
2. SOLIDARNOSTNA IZJAVA
SVETA ZB OB STAVKI JAVNEGA
SEKTORJA 18. 4. 2012, poslana
vsem sindikatom in njihovim
zvezam, ekonomsko-socialnemu
svetu in STA
Svet ZB podpira stavkovna in druga prizadevanja sindikatov za ohranitev socialne
države in proti krčenju socialnih pravic.
Prav tako je solidaren z uporom proti pretiranemu varčevanju na področju šolstva,
znanosti, kulture, zdravstva, športa in
drugih družbenih dejavnosti, ki so bistveni
sestavni del družbenega standarda in
pomemben dejavnik gospodarskega in socialnega razvoja države. Čeprav je finančna
konsolidacija potrebna, mora upoštevati
tako ukrepe za povečanje prihodkov kot za
smotrno racionalizacijo izdatkov, vendar
vse po usklajenem dogovoru v socialnem
dialogu in ne na škodo socialno najbolj
ogroženih skupin prebivalstva.
Umetno ustvarjanje nasprotja med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi je
škodljivo, saj eni brez drugega ne morejo
obstajati in napredovati. Zelo škodljivo pa
je tudi sejanje strahu in brezizhodnosti,
ker za to, kljub krizi, ni realne podlage.
Svet ZZB NOB Slovenije
3. PRIPOMBE K PREDLOGU
ZAKONA O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH ZAKONOV ZA
URAVNOTEŽENJE JAVNIH
FINANC, poslane ministroma
za delo, družino in socialne
zadeve in za finance RS, vodjem
poslanskih skupin v DZ in
ekonomsko-socialnemu svetu
V Zvezi združenj borcev za vrednote
NOB Slovenije intenzivno spremljamo
javno razpravo o finančni konsolidaciji in
soglašamo, da je ta potrebna. Skupaj s sindikati in mnogimi organizacijami civilne
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
družbe in s pretežnim delom javnosti pa
smo prepričani:
–da morajo predlagatelji veliko bolj izkoristiti možnosti za povečanje prihodkov državnega proračuna, zlasti z
uvedbo davka na dodano vrednost, z izenačenjem prispevkov za pokojninsko
blagajno med delojemalci in delodajalci,
z obdavčevanjem premoženja, z ukrepi
na področju sive ekonomije itd.;
–da ni treba pretirano hiteti, ker so
roki predvideni z evropskim fiskalnim
paktom, ki naj bi začel veljati leta 2015,
saj je zadolženost države pod maastrichtskim kriterijem in precej manjša od
evropskega poprečja;
–da predlog zakona za uravnoteženje javnih financ pregrobo posega v
socialni položaj družin, starejših in
drugih socialno najbolj občutljivih delov
prebivalstva;
– da bi bilo škodljivo, če bi linearno krčili
normative in standarde v otroškem
varstvu, šolstvu, znanosti, kulturi,
zdravstvu, športu in drugih družbenih dejavnostih, saj bi s tem prizadeli
bistvene sestavine splošnega življenjskega in družbenega standarda in oslabili
njihov pozitivni vpliv na gospodarski in
družbeni napredek. Racionalizacije so
sicer umestne, vendar prilagojene posameznim razmeram.
Ob navedenih izhodiščih morajo biti vsi
ukrepi za uravnoteženje javnih financ dogovorjeni v socialnem dialogu, na temelju
stvarnih argumentov.
Glede vojnih veteranov in žrtev vojnega
nasilja 1941-1945, ki jih povezuje naša
Zveza združenj borcev za vrednote NOB
Slovenije, pa spominjamo, da je nova slovenska država z osamosvojitvenimi dokumenti slovesno zagotovila, da bo spoštovala pravice udeležencev NOB, kot so
bile priznane v predpisih prejšnje države.
Ugotavljamo, da ta zaveza ni spoštovana
v 6. točki 169. člena, ko med izvzete kategorije upravičencev niso uvrščeni tudi
udeleženci NOB in žrtve vojnega nasilja.
To je očitno ideološka diskriminacija, saj
so med izjeme, sicer upravičeno, uvrščeni
Sporočila
udeleženci osamosvojitvene vojne 1991, pa
žrtve dachavskih procesov in celo duhovniki, ne pa tudi borci NOB, mučenci nacifašističnih koncentracijskih taborišč (Dachau,
Buchenvald, Auschwitz, Rab, Rižarna, itd.),
zaporniki okupatorskih zaporov, izseljenci in drugi. Prav tako v 118. členu ni spoštovana pravica vojnih veteranov do plačila
razlike do polne vrednosti zdravstvenih
storitev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) razen za prejemnike veteranskega
dodatka, čeprav tudi ta pravica izhaja še iz
predpisov bivše države.
Zato predlagamo, da se 118. člen črta,
169. člen pa dopolni z dodatno izjemo –
»vojni veterani in žrtve vojnega nasilja
1941-1945«.
Pripominjamo, da so udeleženci NOB
in žrtve vojnega nasilja večinoma v visoki
starosti, zato se njihovo število vsako
leto močno zmanjšuje. Tako je npr. imelo
priznan status vojnega veterana NOB leta
2003 27.778 oseb, ob koncu lanskega leta pa
le še 15.330 ali 44,8 % manj oziroma povprečno letno 5,6 % manj, v lanskem letu pa
celo kar 9,8 %. Tudi število žrtev vojnega
nasilja se zmanjšuje: od 68.721 v letu 2003
na 49.011 v letu 2011 ali za 28,7 %, to je povprečno letno za 3,6 %. Če temu prištejemo
še inflacijo, ki v zadnjem času ni prekrita
z valorizacijo, ugotovimo, da se stroški državnega proračuna za te namene zmanjšujejo po naravni poti in ni potrebe še po
dodatnih restrikcijah.
Upamo, da boste naše poglede in
predloge obravnavali z razumevanjem, in
vam želimo uspešno sporazumevanje v socialnem dialogu.
Ljubljana, 23. 4. 2012
S spoštovanjem,
predsednik ZZB NOB Slovenije
Janez Stanovnik
29
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
4. SKLEP O USTANOVITVI,
DELOVNEM PODROČJU
IN SESTAVI KOMISIJE ZA
ZGODOVINO NOB SLOVENIJE
1. Predsedstvo Zveze s tem sklepom ustanavlja Komisijo za zgodovino NOB Slovenije
kot svoje delovno telo z namenom, da bi
čim več prispevali k ohranjanju zgodovine NOB v njeni pravi vsebini in podobi.
2. Komisija za zgodovino NOB Slovenije:
– obravnava razmere na področju zgodovinopisja NOB Slovenije in pripravlja
o tem stališča in predloge;
– daje podatke predsedstvu za stike
Zveze s pristojnimi državnimi organi
in z raziskovalnimi, pedagoškimi in
drugimi organizacijami o napredku
zgodovinopisja NOB;
– opozarja na konkretne primere potvarjanja zgodovinskih dejstev iz
obdobja druge svetovne vojne na
Slovenskem, zlasti tudi na njihovo politično zlorabo, na ustvarjanje in ohranjanje napačnih stereotipov o NOB, o
neprimerni vsebini šolskih učbenikov
s tega področja, o pojavih sovražnega
govora in nestrpnosti do dogodkov in
osebnosti NOB ter o drugih maličenjih
zgodovine NOB;
– spodbuja svoje člane in druge zgodovinarje, da s članki in drugimi zapisi v
tiskanih in elektronskih medijih argumentirano zavračajo neresnice in manipulacije o NOB;
– sporoča svojo oceno predlogov za
pripravo monografij o enotah in dejavnosti NOB, ki jih še nimajo, in sama
daje pobude za nastanek publikacij;
– sodeluje pri zasnovi in organizaciji posvetovanj o NOB in javnih predstavitev publikacij s tega področja;
– opravlja druge naloge na predloge
predsedstva ali na pobudo Sveta ZB ali
po svoji zamisli z delovnega področja
po tem sklepu.
3. Komisijo po njihovem soglasju sestavljajo:
1. dr. Jože Pirjevec, predsednik in člani:
2. dr. Gorazd Bajc
30
3. dr. Dušan Biber
4. dr. Vida Deželak Barič
5. dr. Bojan Godeša
6. dr. Damijan Guštin
7. Janez Kos
8. dr. Branko Marušič
9. dr. Martin Premk
10. dr. Božo Repe
11. dr. Kaja Širok
12. dr. Nevenka Troha
13. dr. Marjan Žnidarič
4.Komisija deluje na sejah, ki jih sklicuje
predsednik na svojo pobudo ali na
pobudo članov, za posamezne konkretne
naloge (članki, drugi zapisi, mnenja) pa
naproša tudi posamezne člane(ice), da jih
opravijo v času med sejama.
Sodelovanje članov(ic) v komisiji je častno
in praviloma brezplačno, upravičeni pa so
do povračila potnih stroškov.
5.
Za delovanje komisije veljajo, razen
določb iz tega sklepa, tudi določbe
Poslovnika o delu predsedstva, sveta ZB
in delovnih teles, v 23. člen Poslovnika pa
se doda še nova alineja, ki se glasi:
– Komisija za zgodovino NOB Slovenije,
ki obravnava razmere na tem
področju in uresničuje druge naloge
po sklepu o njeni ustanovitvi.
6. Ta sklep velja takoj.
Številka: 62-17/12
Predsednik ZZB NOB Slovenije
Janez Stanovnik

D. FINANCIRANJE
ZDRUŽENJ V LETU 2012
RAZDELILNIK SREDSTEV ZA NALOGE
V JAVNEM INTERESU
Za naloge, ki jih v javnem interesu opravljajo združenja, smo v finančnem načrtu
Zveze za leto 2012 predvideli 324.000 evrov,
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
in sicer 64,74 % sredstev Zveze, ki jih dobi
iz državnega proračuna RS, kar presega
za 14,74 % od določenih sredstev glavnega
odbora, ki določa 50 % sredstev.
Od 77 združenj (društev) je po razdelilniku doseglo ali preseglo 100 % iz leta 2011
29 (v prejšnjem letu 34), lanske porabe pa
ni doseglo 48 združenj (prejšnje leto 43).
Ker 17 združenj ni doseglo niti 85 % lanske
porabe, smo zanje uporabili fleksibilno pooblastilo iz sklepa o Osnovah in merilih za
razdelitev proračunskih sredstev za naloge
v javnem interesu in jim prišteli razliko
do 85 % porabe v letu 2011, kar znese
skupaj 6138 evrov ali povprečno na eno teh
združenj 361 evrov. Kljub tej izravnavi je
skupaj razdeljenih 324.000 evrov ali 100 %
vsote, predvidene v finančnem načrtu
Zveze.
V razdelilniku so predvidena sredstva za
286 proslav, in sicer 181 po 350 evrov, 68 po
500 evrov in 37 po 700 evrov, in za 702 komemoraciji. Mednarodne povezave ima 41
združenj, posebne projekte pa 43 združenj.
Evidenčni evro znaša 43.292 evrov, kar
je 92,69 % v primerjavi z letom 2011. Pri
tem kaže opozoriti, da je vsak član(ica) ZB
dolžan plačati članarino, četudi le 1 evro, če
ima prihodke manjše od 400 EUR mesečno,
ker s članarino izražamo tudi pripadnost
svoji organizaciji.
V februarju smo z ministrstvom za
delo, družino in socialne zadeve podpisali
Pogodbo o sofinanciranju dejavnosti Zveze
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
za leto 2012. S pogodbo je zagotovljeno sofinanciranje dejavnosti zveze za prvo polletje
2012 v skladu s proračunom Republike
Slovenije za leto 2012.
V primeru zmanjšanja sofinanciranja dejavnosti ZZB za vrednote NOB Slovenije
s strani Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve, bomo na podlagi 3.
Člena Pogodbe o sofinanciranju nalog
Združenj borcev za vrednote NOB, sorazmerno zmanjšali sofinanciranje dejavnosti
združenj.
Sporočila
E. PREJELI SMO
1. CITATI IZ SLAVNOSTNEGA
GOVORA LUČKE KAJFEŽ BOGATAJ
Planica nad Crngrobom, 31. marec 2012
V čast in hkrati v veselje mi je, da sem
lahko danes slavnostna govornica na tem
spominskem dogodku. V čast zato, ker
lahko delim svoje misli z vsemi vami in ob
tem obudim spomin na junaške in tragične
dogodke, ki so se odvili na tem mestu pred
70 leti. Vesela pa sem zato, ker mi je dana
beseda, čeprav se nisem nikoli ukvarjala s
politiko, in tudi zato, ker so ženske kot govorniki na velikih proslavah redki gosti.
70 let mineva od boja borcev Selške čete
Cankarjevega bataljona prav blizu kraja,
kjer smo zbrani. Tu smo zato, da se poklonimo padlim v tem spopadu. In tu smo
tudi zato, da se poklonimo vsem 27.000
padlim borcem NOB. Tu smo zato, da se
spomnimo, kako smo se desetletja nazaj,
čeprav smo eden najmanjših evropskih
narodov, prvi uprli mogočnemu vojaškemu
stroju fašizma.
Ko danes obujamo spomin na 15
zavednih Slovencev, ki se jim kljub izkazanemu junaštvu ni uspelo prebiti iz obroča,
se moramo vprašati, ali nemara nima vsak
čas in vsaka generacija svojega nevarnega obroča, skozi katerega se mora skušati
prebiti in ga preživeti.
Čas, ki ga živimo danes, ni več lagoden
in tudi leta, ki prihajajo, bodo čas bolečih
sprememb. Tako ima tudi današnji čas svoj
peklenski obroč.

31
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
Če si priznamo ali ne - rast naše skupne
blaginje
in
brezobzirnega
bogatenja
posamez­nikov je šla tudi na račun kakovosti življenja prihodnjih generacij. Iz dneva v
dan z grozo ugotavljam, kako močno se je
naš življenjski slog povsem oddaljil od trajnostnih vrednot, kot so skromnost, solidarnost, varčevanje, pomoč, potrpljenje in
postopnost. Obdaja nas obroč krize, tako
finančne, okoljske kot moralne.
Zato bo čas, ki prihaja, zelo drugačen.
Obdobje življenja prek svojih zmožnosti, od
virov, sposojenih od prihodnosti, se končuje.
Naravnih virov zmanjkuje in podnebne
spremembe že terjajo svoj davek. Ljudje se
bodo s tem spoznanjem težko sprijaznili.
Tako kot je bil zgrešen gospodarski model
komunizma, je popolnoma netrajnosten
tudi trenutni model kapitalizma, saj vse
večji delež globalnega kapitala namesto v
realno ekonomijo vlaga v hazardne denarne
dejavnosti na finančnih trgih ali pa prelaga
finančna bremena na najšibkejše.
Vse to sestavlja naš obroč. Na simbolni
ravni smo se znašli v enaki situaciji kot
junaki Selške čete na Rovtu nad Crngrobom
leta 1942. Naš preboj iz obroča mora biti
zato odgovorno dejanje in s skupnimi močmi
moramo poskrbeti, da spremembe ne bodo
preveč boleče. Če kdaj, zdaj potrebujemo
vso modrost in izkušnje starejše generacije.
Potrebujemo trezne premisleke in sodelovanje, tudi generacij, ki so doživele tako vojno
kot svobodo ter preživele številne padce in
vzpone. Res je, da svet na mladih stoji, a ne
pozabimo, da ima razumnost dvoje očes: eno
je zgodovina, drugo izkušnja.
2. POROČILO O POTOVANJU
NA KOMEMORACIJI
V BUCHENWALD IN DORO
TER NA POLAGANJE VENCEV
IN CVETJA V FLOSSENBÜRGU
IN NORDHAUSNU
17. 4. 2012
Skupaj s članom mednarodnega komiteja
Buchenwald – Dora Borisom Nemcem,
32
nekdanjim taboriščnikom iz Buchenwalda
Tomažem Vukom iz Mirna, vdovama taboriščnikov iz Buchenwalda, Vukovim vnukom
in našim zastavonošo smo se udeležili spominskih slovesnosti ob 67. obletnici osvoboditve taborišč Buchenwald in Dora.
Na poti smo bili od 12. do 17. aprila
2012. V Buchenwaldu se nam je pridružila tudi namestnica ambasadorja iz Berlina
Alenka Jerak. Skupaj smo položili venec na
appelplatzu v Buchenwaldu v nedeljo, 15.
aprila 2012, nato pa smo venec veleposlaništva položili v ponedeljek, 16. aprila 2012,
po prireditvi v Dori. 12. aprila 2012 smo
v Flossenbürgu položili cvetje in prižgali
svečko, svečko smo prižgali tudi pri spomeniku v spominskem parku v Buchenwaldu
(14. aprila 2012), venec novogoriške borčevske organizacije smo položili v Nordhausnu
(pri spomeniku ob skupni grobnici) in
prižgali svečko pri spomeniku, kjer so bile
tovarne, v katerih so delali zaporniki (12.
4. 2012 zjutraj). Na spominski slovesnosti v
Buchenwaldu se je na slovesnosti, ki se je je
udeležilo več kot tisoč ljudi, srečalo 15 do
ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
20 preživelih taboriščnikov (med njimi tudi
Tomaž Vuk).
Govorniki, predsednik mednarodnega
komiteja Francoz Hartz in predstavniki pokrajine Turingija ter države so vsi po vrsti
svarili pred pojavi nacifašizma in se obračali
na mlade (bilo jih je veliko) v skrbi za njihovo
prihodnost. Boris Nemec se je v soboto,
14. aprila, udeležil sestanka mednarodnega komiteja, kjer je bilo govora že o pripravah na 70. obletnico osvoboditve, ko bodo
v Buchenwaldu na novo postavili muzejsko
zbirko. Ob tej priložnosti so pozvali vse, ki
imajo dokumente iz taborišča, da jih prispevajo v muzej. Muzej bodo obnovili z okoli
dvema milijonoma evrov, ki so jih dobili tudi
iz evropskih razpisov. Prva dela pri dograjevanju objektov in poti do spomenikov (doslej
je bilo moč priti do njih le po skoraj 200 stopnicah) so se že začela. Z novimi objekti se
lahko pohvalijo tudi v nekdanjem taborišču
Dora. Sedemsedežni kombi nam je za potovanje posodila družba Hit iz Nove Gorice.
Janez Alič,
predsednik taboriščnega odbora
Buchenwald - Dora
3. POČASTITEV 67. OBLETNICE
OSVOBODITVE NACISTIČNEGA
KONCENTRACIJSKEGA
TABORIŠČA MAUTHAUSEN
14. 5. 2012
V počastitev 67. obletnice osvoboditve
nacističnega koncentracijskega taborišča
Sporočila
Mauthausen v Zgornji Avstriji, v katerem
je umrlo tudi okoli 1500 Slovencev, je
včeraj na kraju nekdanjega taborišča
potekala osrednja mednarodna slovesnost.
Slovesnosti se je udeležilo okoli 10.000 ljudi,
največ mladih. Naše predstavnike je pozdravil predsednik mednarodnega odbora
Mauthausen in nekdaj zaprt v tem taborišču
Dušan Stefančič, ki je skupaj z nekdanjim
taboriščnikom Jožetom Hlebanjo zaslužen,
da ima Slovenija ob jugoslovanskem spomeniku tudi svoj spomenik, ta je replika spomenika, ki stoji na Ljubelju, kjer je bila podružnica taborišča Mauthausen.
Udeležili so se je tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, avstrijski kancler
Werner Fayman in drugi člani avstrijske
vlade, predstavniki slovenskega veleposlaništva v Avstriji ter preživeli taboriščniki, generalni sekretar ZZB mag. Andrej Šušteršič,
predstavniki koroških partizanov in delegacije iz 50 držav.
Ob glavnih sporočilih »Nikoli pozabiti!«
in »Nikoli več fašizma!« so se udeleženci poklonili spominu na žrtve nacističnega režima. Izrazili so pripravljenost na boj
proti fašizmu, rasizmu in vsem oblikam diskriminacije, je dejal predsednik avstrijskega
odbora Mauthausen Willi Mernyi.
Še pred osrednjo slovesnostjo so pred
tamkajšnjim
slovenskim
spomenikom
ob navzočnosti častne straže Slovenske
vojske pripravili spominsko slovesnost za v
33
Sporočila ŠTEVILKA 2  MAJ 2012
taborišču umrle slovenske žrtve in položili
vence. Slavnostni govornik je bil župan
Tržiča Borut Sajovic.
Že pred včerajšnjo slovesnostjo je v
soboto popoldan pred krematorijem v
Gusnu, kjer je bila ena od podružnic taborišča, potekala krajša mednarodna spominska slovesnost, ki se je je udeležila tudi delegacija slovenskih taboriščnikov. Spominska
slovesnost je potekalai pred slovensko spominsko ploščo, odkrito leta 2004, kjer je generalni sekretar ZZB mag. Andrej Šušteršič
položil venec v spomin na tam umrle slovenske taboriščnike.
Tega dogodka se je pod pokroviteljstvom
Ministrstva za šolstvo RS udeležilo tudi
prek 30 učencev in učiteljev osnovne šole
Spodnja Šiška, ki so tam pripravili krajši
kulturni program in si potem ogledali obe
taborišči pod strokovnim vodstvom kustosinje Monike Kokalj Kočevar iz Muzeja
novejše zgodovine v Ljubljani.
V času delovanja taborišča Mauthausen
je bilo v njem med drugim zaprtih 4153
Slovencev, od teh jih je po nepopolnih
podatkih 1500 tam tudi umrlo. Skupno je
bilo v taborišču, ki je delovalo od leta 1938
do maja 1945, zaprtih okoli 200.000 taboriščnikov. Polovico so ubili, od tega 30.000
Poljakov.
Danes je Mauthausen javni spomenik in
muzej, ki ga financirajo avstrijska vlada in
združenja nekdanjih zapornikov.
STA, ZZB
34
Debeli rtič ...
Tam, kjer rastejo sanje
Vabimo vas, da si ogledate našo izjemno ponudbo in
preživite prve sončne dni v deželi morja in sonca.
Ponudba velja za omenjeno število sob v terminu od
16.04.2012 do 22.06.2012.
Zdravstveni paket za upokojence 6 dni/ 5 noči polpenzion
– Hotel Arija***že od 196,00 EUR po osebi
– Hotel Bor** že od 156,00 EUR po osebi
Dvodnevni vikend paket
3 dni/2 noči polpenzion
– Hotel Arija*** že od 92,00 EUR po osebi
– Hotel Bor** že od 78,00 EUR po osebi
Boom!počitnice
4 dni/3 noči polpenzion Hotel Arija*** že od 122,00 EUR
po osebi
Hotel Bor** že od 98,00 EUR po osebi
6 dni/5 noči polpenzion Hotel Arija*** že od 198,00 EUR
po osebi
Hotel Bor** že od 158,00 EUR po osebi
Cena vključuje:
• polpenzion (večerja – zajtrk)
• razvedrilni in rekreacijski program
• uporabo notranjega pololimpijskega bazena Arija
• uporabo trim steze (17 postaj) in steze za nordijsko hojo
• brezplačna izposoja palic za nordijsko hojo
• jutranja vodna vadba od tor – sob
• uporaba fitness centra
• sprostitvena urica vsak ponedeljek
• gibalna urica vsak četrtek
• ogled parka vsako sredo
Zdravstveni paket za upokojence:
•4
zdravstvene storitve: merjenje krvnega pritiska,
kisika v organizmu, sladkorja, holesterola v krvi
Posebni popusti za otroke v sobi z dvema odraslima:
–E
N otrok do dopolnjenega 14 leta GRATIS
–D
RUGI OTROK do dopolnjenega 14 leta 30%
Posebni popusti za otroke v sobi z enim odraslim:
–P
RVI otrok do dopolnjenega 14 leta 20%
–D
RUGI OTROK do dopolnjenega 14 leta GRATIS
–T
RETJI otrok do dopolnjenega 14 leta 30%
Doplačilo za turistično takso znaša za odrasle v EUR
1,01, za otroke od 7. do dopolnjenega 17.leta EUR 0,51 na
osebo na dan. Cene programov so navedene v evrih in
vključujejo DDV.
Izkoristite ugodno ponudbo in rezervirajte vaš oddih
še danes! Pokličite 05 / 909 7000 ali nam pišite na elektronski naslov [email protected]
Jadranska cesta 73
SI – 6280 Ankaran Slovenija
ID za DDV: SI62922475
T: +386 5 909 70 00
e-mail: [email protected]
www.zdravilisce-debelirtic.org
Zlomljena
krila
Te dni je izšla monografija M. Žganjarja
Zlomljena krila s podnaslovom Reševanje
zavezniških letalcev na Slovenskem v
drugi svetovni vojni.
To je dolga zgodba o 237 zavezniških
letalih in letalcih, ki so bili sestreljeni in
so pristali na slovenskih tleh oziroma na
obmejnih ozemljih Avstrije, Madžarske,
Hrvaške in Italije. Tudi te letalce so
reševali domoljubi in partizani ter so
jih vodili na osvobojeno ozemlje v Belo
krajino. Vedeti moramo, da tedaj nobena
od sosednjih dežel (držav) ni imela niti
osvobojenega ozemlja niti partizanskega
letališča, kjer bi pristajala zavezniška
letala. Vse to smo pri nas imeli.
Partizani in domoljubi so rešili 806 letalcev, v partizanskih bolnišnicah so zdravili
39 letalcev. 391 letalcev se je ubilo ali je bilo ustreljenih. Vse, ki so padli na partizansko
ozemlje, so dostojno pokopali – če je bilo le mogoče, z vojaškimi častmi in s cerkvenim
obredom. Nemci in domobranci so zajeli 897 letalcev, vse so odpeljali v nemška taborišča.
19 zavezniških letalcev so nacisti ustrelili.
Da se je na Slovenskem (v Jugoslaviji) oblikovalo močno osvobodilno gibanje in partizanstvo,
so vedeli tudi mnogi zaporniki, interniranci, prisilni delavci in drugi po vsej Evropi.
Zakaj je bilo prav na Slovenskem sestreljenih toliko letal?
Ameriška 15. zračna sila – 15th Air Force (15th AF) v Foggii v bližini Barija, z 2000 letali
in 15.000 možmi, je začela delovati novembra 1943 in se je pridružila 8. britanski sili RAF,
ki je napadala rajh iz Velike Britanije. Ko so začela letala 15. AF napadati osrednje dele rajha,
so izbrala najvarnejšo pot: nad Jadranom in nad Istro ter čez slovensko ozemlje v osrčje
rajha. Po isti poti so se tudi vračala. Na poveljstvu 15. AF so dobro vedeli, da bodo slovenski
domoljubi in partizani sestreljenim letalcem zagotovo pomagali oziroma jih bodo reševali
pred »Huni in nepartizani«, kot so pogosto imenovali Nemce in domobrance.
Nemško poveljstvo je seveda vedelo za to pot in nekajkrat skušalo ameriške bombnike
B-17 (leteče trdnjave) in B24 (liberatorje) ustaviti že v »predmestjih« rajha, na Slovenskem.
Nemški lovci so v pripravljenosti čakali na obeh slovenskih letališčih, v Cerkljah in na
ljubljanskem, ter na najbližjih italijanskih in avstrijskih. Prav zato je prišlo na Slovenskem
do največje letalske bitke na Jožefovo nedeljo, 19. marca 1944, ko so nemški lovci sestrelili
16 ameriških bombnikov, sami pa so bili po ameriških virih prikrajšani za okoli 500 lovcev,
ki so jih izgubili v bojih z ameriškimi bombniki in lovci ter posredno zaradi zbombardiranih
podjetij in tovarn.
V slabi uri se je več kot 160 letalcev znašlo na tleh, v popolnoma neznanem svetu in
okoliščinah. Nekateri so molili, nekateri preklinjali zlo usodo, vsi pa so bežali in se skrivali
ter iskali rešitev pri dobrih ljudeh. Nekateri rešeni so kasneje izjavljali, da so se tedaj na novo
rodili.
M. Žganjar
`