Projekt »Analiza učinkovitosti prepleta teorije in

)
Projekt »Analiza učinkovitosti prepleta teorije
in prakse preko instituta mladih raziskovalcev«
in doktorski študij v Sloveniji
dr. Nada Trunk Širca, [email protected]
Valentina Jošt, asist.
Vesna Skrbinjek, asist.
Podatki o projektu
Aplikativni projekt (manjši)
Analiza učinkovitosti prepleta teorije in prakse preko
inštituta mladih raziskovalcev
Trajanje: 1. 9. 2009 – 30. 4. 2012 s podaljšanjem na 30. 9. 2012
Izvajalci: UP, Fakulteta za management in ZRC-SAZU
Financiranje: ARRS, sofinancerji: ViSport, d.o.o. in Abelium, d.o.o.
Vodja projekta: izr. prof. dr. Nada Trunk Širca
Raziskovalna skupina: Ana Arzenšek, Valentina Jošt, Alenka
Kocbek, Katarina Košmrlj, Dušan Lesjak, Lucija Mulej, Matic Novak,
Matjaž Novak
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
2
Namen in cilji projekta
Relevantnost:
Družba znanja v nastajanju, pozitiven vpliv izobraževanja
na gospodarsko rast, prenos znanja v prakso, motivacija
za produkcijo znanja, motivacija za diseminacijo znanja
Cilji:
ključni motivi za usposabljanje, ocena usposabljanja,
ključni motivi za prenos znanja, ocena vplivov dejavnikov
usposabljanja na prenos znanja, identifikacija dobrih praks,
primerjava mehanizma s primeri iz tujine
Namen:
oceniti uspešnost programa glede na zastavljene cilje,
oblikovati predloge za boljšo implementacijo
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
3
Pristopi k uresničevanju ciljev projekta
• Obravnava relevantne teorije in obstoječih
raziskav (normativno-razvojni vidik, ekonomski
vidik, psihološko-sociološki vidik)
• Mednarodna primerjava: strukturirani intervjuji
in analiza primerov
• Raziskava: anketa (MR, MRG) in fokusne
skupine (MR, MRG, mentorji)
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
4
Uvod v družbeno-konceptualno
ozadje projekta
Doktorski (in mag/Z) študij – družba znanja
•MR, MRG – od 1985 dalje je osnovni cilj dotok človeških
virov v raziskovalno dejavnost
•Cca 7000 MR (letno skupaj cca 1200, novih cca 300), cca
100.000 EUR/MR strošek države, 15% jih ne zaključi študija
(mag, dr); priporočilo RS – ugotoviti vzroke za neuspešno
zaključevanje programa
•Po zaključku študija se jih le 17% zaposli v gospodarstvu
(tehnika, naravoslovje), v javnem sektorju (53% na univ in
JRZ, 16% drugi javni zavodi, 1% državna uprava), 13% ni
podatka; MR so po merilih znanstvene in strokovne
uspešnosti uspešnejši od drugih raziskovalcev
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
5
Pregled vpisa na doktorski študij, 1. letnik
2004
Doktorsko
2005
2006
2007
197
80
95
77
-
28
52
234
2008
125
2009
2010
8
-
(prejšnje)
Doktorsko
334 1.597 1.441
(3. bolonjska stopnja)
•Vir: Statistični urad Republike Slovenije.
Opomba: Večina študentov se je v doktorski študij vpisovala
neposredno v 3. letnik po končanem magistrskem študiju, ocenjujemo
da se je letno vpisalo v doktorski program med 400 do 500 študentov
(individualni študij).
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
Diplomanti doktorskega študija
2004
Doktorsko
2005
2006
2007
2008
2009
2010
355
369
395
415
402
455
430
-
-
-
-
3
11
35
(prejšnje)
Doktorsko
(3. bolonjska stopnja)
•Vir: Statistični urad Republike Slovenije.
Doktorandi glede na:
•kohezijsko regijo: 60% Z. Slov., 40% V.Slov.
•starost: 20% manj kot 35 let, 55% med 35 in 64 let, 25% več kot 65let
•spol: cca 60% moških, cca 40% žensk
•sektor zaposlitve: cca 10% gospodarstvo, cca 60% univ in JRZ, cca 30% drugi javni
zavodi in državna uprava
Nezaposleni doktorandi: 2007 – 38. 2008 – 40, 2009 – 63, 2010 – 66
Delež doktorandov, ki so se usposabljali po programu MR: 1997 – skupaj 206,
78%; 2000 – skupaj 296, 56%, 2003 – skupaj 367, 49%, 2006 – skupaj 395, 40%,
2009 – 466, 35%
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
Financiranje doktorskega (in mag/Z) študija
•Program MR, MRG: cca 550 mio EUR (+ asistenti
stažisti)
•Sofinanciranje po sklepu o sofinanciranju
podiplomskega študija (1998 do 2010): cca 40 mio
EUR, cca 35.000 sofinanciranih mest-letnikov (brez
„obveze“ vračanja sredstev v primeru neuspešnosti pri
študiju), cca 85% mag/Z, 15% dr, v letu 2009/10
sofinanciranih cca 1000 mag/Z, 400 dr/stari, 1300
dr/bolonjski
•Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega
študija (2011-2013): cca 33 mio EUR, UL – 74%, UM –
15%, UP – 8%, UNG – 3%
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
8
Mednarodna primerjava
•strukturirani intervjuji s tujimi eksperti
(Nizozemska, ZDA, Avstralija, Izrael, Tajska):
financiranje, status, kakovost (pogoji za vključitev,
mentorstvo, zaposlitev)
•analiza primerov (Slovenija, Avstrija, Finska,
Nizozemska, Avstralija, Japonska, ZDA – vir
spletne strani): financiranje in oblike študijske
pomoči ter status doktorskega študenta (zaposlen
na univerzi?)
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
9
Medn. prim. - analiza primerov: financiranje, status
Slovenija
Avstrija
Finska
Nizozemska
Avstralija
Japonska
ZDA
Financer
Proračun RS in
ESS, študenti,
delodajalec
Sklad za
spodbujanje
znanstvenega
raziskovanja
Proračun
(Ministrstvo
za izo. in
kulturo)
1) Univerza
2) Študenti
3) Delodajalec
1) Proračun (za
domače
študente)
2) Tuji študenti –
šolnina
Študenti
Študenti
Načini
financiranja
1) Inovativna
shema za
sofinancira
nje dr.
študija
(šolnina +
pomoč)
2) MR (ARRS)
3) MRG (TIA)
Preko raz.
projekta ali
doktorskega
kolegija
Preko Finske
Akademije
(možnost
zaposlitve višina
sredstev
1.772-2.290
EUR/mesec)
1) Možnost
zaposlitve na
univerzi
2) Šolnina
3) Zaposlitev
pri delodajalcu
1) Research
training sheme
(domači študenti)
2) Šolnina (za
tuje študente AU
11,000 do AU
18,500/leto)
Šolnina
(Vpisnina
280,000
JPY in
šolnina:
530,000
JPY )
Šolnine
(npr.
12.000 in
več USD/
leto)
Oblike
študents
ke
pomoči
Štipendije:
- državne
(med 70 in
190 EUR)
- Zoisove (100
EUR ali več)
- kadrovske
(Javni sklad RS
za razvoj
kadrov in
štipendije)
Štipendije:
- Avstrijske
akad. znanosti
(30.000
EUR/leto bruto)
- iz zasebnih
virov
Javna
finančna
podpora
Štipendije
Posojilne sheme
Nepovratna
sredstva
Štipendije
(AU 20,000 do
26,000/leto)
Štipendije
- Državna
(154,000
JPY)
- Zasebne
Posojilne
sheme
(10.000
USD/leto)
Državna
študijska pomoč
(do 679 eur/
mesečno)
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
Tuition
waivers
Fellowship
Medn. prim. – struk. intervjuji: status, kakovost/1
Financiranje in status: različno urejeno, zaposlitev in
plača – v zameno opravlja raziskovalno delo in pomoč pri
pedagoškem delu (cca 25%)
Vpisni pogoji in študij: končan magistrski študij, intervju,
preskusno leto, zagotovljena sredstva za raziskavo,
objavljanje v času študija, omejen čas študija (full time 3 do
5 let, part time 5 do 7 let), spodbujajo aplikativne raziskave
(Izrael)
Mentorstvo: selekcija profesorjev z referencami, omejeno
število doktorskih študentov (ZDA – praviloma 2/leto)
Zaposlitev: spodbujajo zaposlitev v gospodarstvu – prenos
znanja in spremljajo profesionalno integracijo doktoranda
(Avstralija, Izrael, Tajska)
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
11
Medn. prim. – struk. intervjuji: status, kakovost/2
Cilji doktorskega usposabljanja:
•Različni vidiki „znanosti“: etika, epistemologija, poznavanje
vsebina - področje raziskovanja, metodologija, objavljanje,…
•Transverzalne spretnosti in znanja: tuj jezik – angleški,
metode raziskovanja, komunikacijske spretnosti – tudi IKT,
sposobnost načrtovanja osebnega razvoja – projektni
management, vodenje sestankov in delo z ljudmi, management
kakovosti, …
•Znanja in spretnosti za poslovni in akademski svet: vedenje o
profesionalnih „združenjih“ in gospodarstvu v državi,
podjetništvo za nove poslovne priložnosti, univerzitetno
poučevanje, zaposljivost (tehnike iskanja zaposlitve, intervju, delovna
zakonodaja in pogodbe, načrtovanje lastne kariere in samoocenjevanje), …
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
12
Medn. prim. – struk. intervjuji: status, kakovost/3
Mentoriranje – spremljanje in nadzorovanje
napredka doktorske raziskave/naloge:
•Mentor je učitelj, ki ga univerza „pooblasti“ za mentoriranje
doktorandov, mentor letno poroča znanstvenemu
svetu/doktorski šoli o napredku raziskave
•Posvetovalna komisija (advisory committee) se s
študentom in mentorjem sestane najmanj 2x letni, 3x v času
študija in sproti poroča Komisiji za oceno iz zagovor
doktorata
•Mentor študentu pomaga pri dostopu do raziskovalne
infrastrukture, mobilnosti v tujino, vzpostavljanju stikov s
civilno družbo in podjetji, … , spremlja študentovo delo, ga
„usposobi“ za javni zagovor doktorata
© FM Koper
Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012
13
`