Vzrok za posedanje je lahko suša [pdf]

T E M AM E S E CSAA N A C U1E7
DELOINDOM18.aorila2012
i,',..-
.-
je lahkosuia
Vzrokzaposedanie
PrednekajletisonaenistenihiSe
prilel(ah
Adolfa
Straika
izSmarja
nasta
le majhne
razpoke.
Delna
nacija
temeljev
s cementno
-sa
''meianico
jeteiaveodpravila,
a
jesen
nezadolgo.
Lansko
sose
. namreirazpoke
ponovile,
tokrat
qrse,
. povsel00lzrnr
pa50
srroKe
biledo peLm,iimetrov.
Vzroki:
p o s e d a nhjiei ez a r a ds il a b n
oosilne
jtne,razmeroma
ilovnate
zeml
je nepodklete
plitvo
temeljen
nega
d e l ah i i e i, z p i r a nzjeem l j i npeo d
t e m e lijni s u 5 a .
Adolf Stra5ekin njegova Zena sprva nista
delala preplaha,saj jima milimeter Siroke vertikalne, horizontalne in diagonalne
razpoke niso vzbujale stralu. Ko pa so se
novembra v zelo kratkem dasu poveaale
- nekatere so bile Siroketudi do pet milimetrov -, ju je zaskbelo.HiSase sicerdez
noane bi podrla,poveStraiek,seje pa zaiel
del,podklet€ridel,ki ie vkopanv bregzahiio,ie
1.Posedal
seie le nepodkleteni
spnsevati, kaj bo dez leto ali dve, de bi se
posedanie,
sougotovili,
dagrezaditerenino
kiie posledica
slabo
dabilen.strokovniaki
nzpoke vedales takim tempom.
preplitvega
estabilenie nepodlleteni del hiie
Popomoi seje najprejobmil na podjetje,ki
je pred petimi leti izvedlo sanacijotemeljev
s cementno melanico. Ker ni bilo odziva,
je Adolf Strasekzaiel brskati po spletu in
iskati odgovore na vpraianja, ki so se mu
porajala zaradi vedno veijih razpok. Ko so
leta 1980zaieli kopati teren za temelje,ie
bila ilovnata zelr ja trda kot kamen, sespominja sogovomik. Vedelje, da sebo ilovica,
ko bo hi5azgrajena,
Seposedla,a je bil prepriian, da sebo posedanieumtilo v letu ali
dveh. Na to, da bi se lahko tezavepojavile
po dobdh tridesetihletih, ni niti pomislil.
Paso se,in sicerna vsehnosilnih in nenosilnih stenah,ki sov nepodkletenemdelu.
Amiranobetonski pasovnitemelji za12x 10
metrov veliko hiio so na podkletenem delu
Siroki 40 centimetrov in globoki 90 centimetrov, na nepodliletenem pa so Siroki 40
centimetrov in globoki 11ocentimetrov,kar
je nadelomadovolj,poveAnton Metelkoiz
podjetja Uretek, ki je pred dobdmi Stidnai
stimi dnevi poskrbeloza globinskosanacijo temeljev Straikove hise in terena pod
remliin€,
temelienia
nepodkletenega
dela,izpirania
telena
nosilneilovnate
zaradipodtalnice
in dolgotEine
suie.
PETERLINSA.N,A,CId E
Peterli; Sanaciie,d. o, o., Dobie3 , 4223 Poljanenad skoflo Loko
Tel.:O4 51O 95 43, Faks:04 51O 95 41, Gsm:O4O591 O2O
[email protected]
rarwur.sanacije.eu
Elela, ki jih izvajarno:
.
sanacijein adaptacilestanej6ih
objektov
o injektiranje
o pnepredevanje
dvigakapilarnevlage
o sanacijskisu5ilniometi
.
.
.
statidne ojacitve objektov
sanacije betonov
brizgani beton - TorkFet
o peskanje
o pfotikorozijska
za5Eita
tat
i
I
d0
\
,tt'
f
1;)
I
posedanja,
lzbira
naaina
sanacije
sestave
temeljev
odvzroka
talin
le odvisna
globine,
dokatere
zavsak
uavrstiti.
Vsinaiininisoprimerni
letrebatemelie
pregleda
obiekt,
zatoje pomembno,
dahiSointla podniopredposegom
geomehanik.
Prisanaciii
s podbetoniraniem
nakratkih
odsekih
temelie
odkopljejo
in
podkopljejo,
prostora,
praznine
pa
zakarpotrebulemo
obziduvsaidvametra
natozaliiejo
stekoao
cementno
meianico
z dodatki
zaekspanzilo,
ki nedojetrebaie
voljulelo
krieniamateriala.
Stike
mednovimin starim
temeljem
pajetrebatudiprimerno
povezati
inlektirati,
novega
s starim(vstaritemell
povezovalna
navadno
izvrtajo
luknje
in vanjez epoksidnimi
lepilivgradilo
sidra).
Nastare
temelie
z dodatkom
treba
nato
nanesti
cementni
obrizg
le
padobetonirati
akrilainvgraditi
vzdolino
instremensko
armaturo,
temelle
ponamestitvi
je
enostranskega
opaza.
Razpoke
v obodnih
nosilnih
zidovih
nalbolje
sanirati
iele,koseprenovljeni
nosilni
sistem
stabilizira,
karlahko
trajatudinekajmesecev.
Prisanaciji
s pilotiobstikuziduintal podkotomzvrtajo
sonde
doglobine
dvehmetrov
alivei,vaniepapodtlakominlektirajo
mineralno-cementno
pilotov
nabrekaioao
maso.
Vseskupai
oiaaiio
z vgradnio
/
njimi. Na podkletenemdelu ni bilo opaziti
nobenih razpok,linija loma pa J'epotekala
natanko na meji med podkletenimin nep o d k l e r e n idme o n p o . e d asl ej e t o r e jl e
nepodkletenidel. Razpokena stenahv no
tranjostihiaein na zunanjihzidovihsobile
vertikalne,diagonalnein tudi horizontalne,
vsepa so seiirile proti vrhu. TakSensistem
razpokje tipiaen za diferenanoposedanje
objekta,ki ima neenotnoetaznokonstrukcijo,razloZiMetelko.
Suianaredivelikoikode
Vzroki za diferenano posedanje objekta so
ldhko rdlliani. Srrd;kovdh iid 'e je po njegovih besedah posedala zaradi slabo nosilne
i l o v n d l ez e m l j i r ei n r d ? m eor m d p l i r v e g dr e meljenjanepodkletenega
delahi5e,dodatna
razloga za diferenino posedanje pa sta ie
' z p i r a n j et e r e n az a r a d ip o d t a l n i er i n s u ( a .
Zadnje veaje dezevje smo imeli septembra
.16lg..pyemljaleso ga velike poplave,od
t d k r a lp J o b i l n e j ( i hp a d a v i nn i b i l o - d e Zj e
..-,!
i''';',i !
rt.Su,"
Hil
e
)ii'
; {
r,* ir 'i
ir.
.i,
! lt/
**
-!r,
4
2. Razpoke
na stenahv notraniosti
in
na zunaniih
zidovihsobilevertikalne,
diagonalne
in tudi horizontalne,
veiinomasc seiirile protivrhu.
'i\
J
;,-
i*--
3. Ina od razpokna stenihiie Adolfa
Straaka
4. Mojstnsomoralr,"aiiii,da pri
izvedbi
vrtinnisopoakodovali
talnih
napeljav.
Smolajih sicerne poikoduje,
a m p a kj i hs a m o) ) o b j a m e ( .
5. ,-;,.,sa{o
vrtinosovstavilidvecevi,
i n j e k t i r a nvi er a z l i a nni hi v o .
k e rp o t e k a
jih. Rdeaaeprni cevehso nameiieni
izvarnostnih
razlogov,
da bi prepreaili
poikodbepri de u.
--r-
.
.,
I
1
I
{
f,
ffrF
.
:,.
-L.
iI
' l r . l -
r, .
S \,
,,
r.,,ti.. i)lx)zallJlt
t l r ) i l l o k r a e n i r r f i . r , , l .\ e t l
c l . r t r r r ' l , r , r ' . . , ' n , r l i oh i L r o . P a q i a t : r r I - r f L
r t ) a ' r(:1 e li r f r r , r ' r r l l t i s o i n r . rv t i : r r r . e h n r , . :
\ , l r g e . d r L r g a l a : i t , , t o O b f r o a j a r . t l L! a l i
l r l l a l | 1\ l 1 . t l l f r \ , l f l l ) o s l i t \ ' l j e r o ! o : t i . l .
i . r : : rt e i T h l , r p a ! . I 1 1t . l l l r e\ ' 1 ) d e\ , f a j c . 7 . i i 1 ) : r
. - ' , 1 i / s u i r l ) 1 1 , :1 r ' i L ! f \ c r t i s t r , r r f . \ l e ( l
r , \ r : i r r . l n j c r n s e , , ,. . _l . r l i r a t .l . t n a i i i l ) i t p o
;crlllr klrr po\,'r,r'i rr,rIeto!tiv liolrstrLlli
( r i i | r 1 r )\ r ' I ) r ) l . r r r , r l r l l l f r T l ) o k n . 1 l t i i i .
.
\rr","
I
/
I
.t'., i
; , , 1 ( i r n c! r , r \ ' l r f r , t l i , ,f . r l o \ ' n i I l r l i o l l ) r o d
n f l r l rl l e h .
N . rp f { x l r t , tr ( r r r i , r r , nLl t a 1 ) bs L t i i/ l t / i t r , t \ ' a l l
l ) a x l l . r l f rr(, i l . r ' i ! , a / , t . r l r i / n t i , l l i t T n r i t ( 1t rn
: f , ! r T r v n f g al l l L t . i l l \ l i , , g . r a ' t l ) n l l nv a ) ( i af, o
n I l i r r r lr e l o z , rr r . f ( l ( , \ i , t| r f , i f o \ ' . K o v p r o ( J u
n r r ( , ( ' v o ( l a .n r \ 1 , ah d f o s r . r t l ( ' I a g ,pl r i t i s l i , l .
I ) rr ) r l ! ( , ! l s l | | t l ) o s e ( l f l i i t f l ) o \ ' z f o a i L - l t i l i
n
{
!!?,
r / a r rJrr )r ) , r l r o a1r l, ,i r f r . r . . l . oI ] l r l t a , r kl o
:i, ii fr r,r ohlckta \flil.a
i
\..-
v
2^
T E M AM E S E CSAA N A C U E
5. Podopek
iniektiEniameriioz natantni"
na
mi laserskimi
merilniki,ki sonameSaeni
steninadvrtinamiin rarnaiovsakplemik
ali dvigkondrukciie
nadesetinko
milimetla natanano.
7.Merilnikkaie,daseie kondruktiia
dvignilazatri milimetre.
8. smolo.ki ie Duila(izvrtine,lahkopreprodoodtrgamo
z dletom,
ali odsiranimo
sainitakokompahna.
vbjizgana
v zaprt
plostol(teren)postane
zelotrda,odstranimoio lahkosamos krampom.
9. Nobenega
razkopavania.
odstEnitiie
bilotrebale nekaitlakovcev,
in 3ete so
deluvmilinastaro
-moistripokonlanem
mesto.
ki
10.Toie vesodpadnigradbeni
material,
ie ostalpodvehdnehdela,
problemkot pri hisahna ilovnatemterenu. Pouriinsko
in globinsko
Najhujiepaje,ko zadolgimsuinim obdob- utrieuanie
terena
jem pddejoneurjaz obilnimipadavinami, Anton Metelko je potem, ko si je natanino
voda namret z vso ogledal poikodbe na hiii Adolfa Straika,
opozodsogovornik:
moijo tedepo velikih razpokahv terenu,ki lastniku povedal, da je treba stabilizirati
jih je povzrotilasu5a,pri aemerpovzroaa vsenosilnestenenepodkletenega
delahiSe,
pose- skupaj 21 metrov zunanjegain notranjega
moino izpilan;'ezemliine.Posledica:
nosilnegazidu.Tobi doseglis povr5inskoin
danjeobjektain razpoke.
globinskoutrditvijo temeljnih tal in s poveianjem njihove nosilnostiz injektiranjem
razteznesmole.Predlagaljetdnivojskoutrjevanjeteiena,pri aemerteren utrdito neposrcdnopod temelji in ie td metre pod njinujna,je lastnik
mi. Daje globinskasanacija
dobro vedel - zgolj povdinska sanacija(do
globine enegametra),ki sojo na enemvoga-
Oglasno
sporoiilo
Ali veste,kje kontajovaii gradbeniodpadki?
Vsakdrugi Slovenecje imelverjetno ie kdaj viivljenju izku5njes prenovo stanovanjaalihiie. Podrei hiio, streho,
steno in ostane ti kup gradbenih odpadkov, s katerimi ne vei, kaj bi. lzvajalcigradbenih d€ljih odpeljejo, a se
veainomane spraiujemo,kam. Zaljih veliko konia na najbliiiem, pogosto nelegalnemodlagaliiiu. Fiziine os€be
bi moralegradbeneodpadke oddati pooblaiienemu prevzemniku,kije lahko zbiralecali predelovalecodpadkov,
aliv posebnihzbirnih centrih,kiiih upravljajo lokalne komunalnesluibe.
Premalo ljudi se zaveda, da
je gradbeneodpadke moZno
tudi predelati ter s ponovno
uporabo bistveno zmanjiati
nepotrebno zapolnjevanje ie
tako premajhnihodlagaliSiin
prispevati k ohranjanju naravnih virovTakoje nastal projekt
REBIRTH,
kiga sofinancirata
EU
LIFE+ in Ministrstvo za kmetijstvo in okoue R5. Njegov
hamen je promocija uporabe
recikliranih industrijskih in
gradbenihodpadkov v gradbeniitvu. Pro.iektv vrednosti
845.543evrov traja od oktobra
2011do koncaleta20'14.Glavni cilj partneriev projekta RE-
BIRTH,to so zavod za gradbeniltvo Slovenij€,Gospodarska
zbornica Slovenie, Primorje,
d. d., PKGSprinzerMirko, s. p.,
Klaro,d. o. o., in Mayer McCann, d. o. o., je prispevati k vilji
stopnji in trajni rasti recikliranja gradbenihin industrtskih
odpadkov ter njihovi poveaani
uporabi v gradbeniatvu, Namen projekta je tudi pfedstaviti dobre domate in tuje prakse, najnovejae tehnologije,
orodja in informacije, s katerimi bi lahko povefali stopnjo
recikliranjain ponovne uporabe gradbenihin industrijskih
odpadkov. Ma.caje bila tako v
okviru projekta na GZS konfe- Ravnanjez odpadkije postalo
rencaOHRANIMO
VIRE- RECI- ena temeljnihokoljskihteiav;
razmere so ie kritiane. Zato
KLIRAJMO
ODPADKE.
priiakujemo, da bo projekt
Koliaina odpadkov v Slove- RFBIRTHprebivalce o tej proniji se poveauje; po podatblematikiozaveitalin ponudil
koristne napotke.
kih Statistianegaurada RS je
med njimi najvei gradbenih, Zovodza grcdbeniltvoSlovenue
saj predstavljajo kar tretjino
vseh odpadkov v doloienem
letu. Med njimi so tudi nevarni odpadki, povetujejo pa se
koliiine takinih, ki vsebujejo
azbest. Te:ava je, da najvei
teh odpadkov konta ravno na
nelegalnihodlagalilaih,ki pa
so veainoma na vodovarstveje zaaetek
novega!
Odpadek
nih obmoijih.
KReBirth
TEMAMESECA
SANACUE
31
DELOI\rDOM 18.aprila
2o12
lu hise opravilipred petimi leti, namreanr
zalegla,na takrat utrjenemdelu hiie pa so
selanijesenipojavileie veije razpoke.
Postopekso izvedli v dveh dneh (v enem
dnevulahko utrdijo desetdo petnajsttekoaih metrovtemeljev),kar je Straikovazelo
razveselilo,saj je prejsnjasanacijatrajala
skoraj14dni, na mestuutdevanjatemeljev
- tik ob njem in rahlopod kotom,segajopa
neposrednoskozitemeljein vsedo potrebne globine.Merrskarazddlja
mpd vrtinami
je obiaajna,aegre zaarminnobetonskepasovnetemelje.ae je temeljkamnit,iibek in
Vrtinenavsakmeter
dotrdjan,naredijovnine na pol metra.da
Najprej so na vsak meter nosilnegazidu je razteznasmola neposrednopod temenaredili vrtine s premerom2,5centimetra lji bolj skoncentriranain jih tako dodatno
pa je bilo ves ta aasvse razkopano.Tokrat
mojstri niso nii razkopavali,odstraniti so
morali le nekaj tlakovcev,po konaanem
delupa sojih vrnili na staromesto.
Oglasno
sporoailo
lzolacijskesuperfolije
Prijaznedo zdravja.Enostavnamontaia.
Zavzamejomalo prostora.
9; ifrii'tr1,j'
?lsBl,wf
litiili,,
I'i$t
Toplotna izola<iia prihodnosti - veasloina izola(ija za stlehe,
zidove in tla, kiizhaia iz Nasinihvesoliskihprcgramov.
sanacrjo
oz.izboljSanje
obstojeieizolacte,sajjo lahkonamestimoaezZe
vgrajenoizolacijo.
Ob tem ne izgubimoskorajnii prostora.
Superfolije
imajo izredenizolacijski
uainektip SF 19 - l9 slojev,
debeline 38 mm, kot 275 mm steklenevolne (upoitevaieLrainek
radiacijske
bariere),tip5F40 36slojevdebeline60mm,pakot450mm
5teklenevolne(upoitevajeuiinekradiacijske
bariere).
Tip SFUFje talna
veislojnaizolacija,
kije posebejprimernaza izvedbes talnim gretjem.
lzredenizolacijski
uiinek izhajaiz refleksijskega
efektaaluminijastih
folij,
izboljiujepa ga ie puhastimaterial,kije v vmesnihplasteh.Priizolaciji
strehjolahkomontiramo
nadalipodipirovce.
Zeloprimerne
sotudiza
Superfolije
sov 1,5m Sirokih
rolah,doliine10m (5F40)o2.12,5
m (SF
jo na
19).lzvedbamonta:eje izrednohitra in enostavna.Priavrstimo
leseneletviceoz. ipirovces kovinskimisponkami(klanficami),
saj so
superfolije
lahke.5F
l9tehta(celzvitek)samo
8 kg.
Zakljuini slojaezsuperfolijolahkoizvedemoz lesenimopaiem,gips
ploiiamialis katerimi
kolistropnimiali
stenskimi
oblogami.
priizvedbah
predelnih
Superfolije
sezelodobroobnesejotudi
stenali
pri notranjiizolacijistenstarejiihhii. Ob monta:i na strehiali zidovih
ni treba vgrajevatiparne zapore,saj imajo to vlogo zunanjeplasti
superfolij,ki so iz ivrste in vlago-ter zrakotesne
aluminijaste
folije.Na
koncuje trebasamoprelepitistiinamestas posebnim
aluminijastim
gibanjezraka.
trakom,da prepreaimo
samolepilnim
5 superfolijamip.ihranimodragocenprostorv stanovanju,monta:a
pa je izrednoenostavna.Rezemojih lahko s Skarjami.Montaia je
priazna do zdravja,saj superfolijenimajo pra!nih delcevali drugih
zdravju5kodljivih
snovi.Nisoobiutljiveza vlagoin imajogarancijo
za tako rekot ves ias uporabnostiobjekta.Polegtega pa sodobne
tehnologije in razvoj omogoiajo cenovno razmeromaugodno
proizvodnjosuperfolij,tako da so dostopnetudi na slovenskem
trgu
po sprejemljivih
cenah.
Veainformacij
nawww.globtrade.si.
2]
TEMA
SAA N A C I J E
-M E S E C
rr'-
DELOINDOM
18.aDrila
2012
f1E
stabiliziramo, razloii Metelko. Pri utrjevanju tlakov pa naredijo eno vrtino na kvadntni meter in pol povriine.
Nato v vsako vrtino vstavijo po dve upogljivi cevi iz posebne zlitine. Prva seze do
globine enega metra, druga do globine
dveh ozhoma treh metrov. Vsako najprei
potisnejo z roko, kolikor pad gre, globlie
pa s pnevmatskim kladivom. Skoznju nato
injektimjo razteznosmolo. Metelko lazlozi,
da uporabljajopoliuretanskesmole,ki moino nabreknejo (njihova prostornina selahko v rahli zemljini povedatudi do 3o-klat),
prek radunalnikapa lahko uravnavajo,kako
motno bo smola nabreknila in koliko dasa
bo tekoaa oziroma kako hitro se bo strdila.
Vse smole so namrei dvokomponentne iz tovonjaka v blizini hiSegre po posebni
8o-metrski cevi vsakakomponentaposebel'
do meialne piStole,v kateri se zmesata,V
tem trenutku se zatne reakcija - reakcijski
aasje od pet sekund do ved minut, odvisno
od tega,zakaKen terengre.Na prodnatem
z veliko pnzninami, izberemo kratek reakcijski das,da sesmoladim hitreje strdi,pojasni Metelko, saj ne Zelimo, da bi odtekla
drugam.Na trdi glinj, ki je skorajneprepustna,pa morabiti smoladlje iasatekoaa,saj
potrebuje vei iasa, da prodre v zemliino. To
je velika prednostsmol v primerjavi s cementnimi injekcijami, pd katerih navadno
ne moremo uravnavatihitrosti strjevanja
poliurebetona,dodasogovornik.Raztezne
tanske smole, ki se uporabljaio za konsolidacijo terena, so zelo lahke, izredno awste
in obstojne, niihova Zivljenjskadoba je laboratodjsko ocenjenana najmanj 60 let.
je mogodeob natantnemlaserto dopusaa,
skemnadzoruin ob strokovni izvedbi Dosegadvigniti konstrukcijo do pol metla. V vedini primerov pa posedenitemelj oziroma
konstrukcijo dvignejo za nekaj milimetrov.
Postopekglobinskegautrjevanjaterenaje
enak,ne gledena to, ali gre za staroali novejSohiBo,v poitev pride tudi pd novogndnjah. Metelko opaZa,da je pri novogradl{atantnomerienjez laserskimi
me lniki njah najpogostejia napaka slaba pdpnva
Injektiranje na posameznem mestu traja, terena.HiSesodovoljmoanognjene,imajo
vsedokler sekonstrukcija ne zadnedvigova- dobro narejenearmiranobetonsketemelje,
ti. Posedenidel hiie Adolfa Straskaso dvig- teren pod njimi pa ni ustrezno pripravlien.
nili do Stiri milimetre.Da bi lahko zaznali Graditeljjsovelikokratpremalopozomi na
tako maihen dvig konstrukciie, celoten po- geotehnitni del, ne tako redko se zgodi, da
stopekod prve do zadnjeinjekcijemerijo z del hiSestoji na skali, del pa na Sibki zemljinatandninii laserskimi merilniki. Ko medl- ni. Na skali sekonstrukcija ne premika, na
nik zaznadvigovanje temelja in konstruk- glini pa se poseda in to privede do loma.
cije, stene ali celegavogala,to pomeni, da V tem primeru je treba 5e pred zatetkom
so temeljnatla dovoljutrjenain dovolj no- gndnie odstraniti Eibko zemljino, narediti
silna glede na statitno obremenitev z zgor- gramozno blazino in jo obvezno nivojsko
nje strani.Potrditevposegaz laserskome- utrditi. Sogovorniksicer ne priporota gradritvijo je kljudnegapomena,sicerne morei nje neposrednona skali, med temelje in
vedeti, kdaj je teren dovoli utrjen, opozo
skalo je pdporoaljivo nasuti priblizno 30
Anton Metelko.Po konianem injektiranju centimetrov gramoza,s dimer zmanjiamo
so mojstri cevi le !e odrezaliv ravni tlaka in moznost difereninega posedanjatemeliev
vrnili tlakovcena svojemesto,ee sotemelji in seizognemonzpokam na stenah.
celotnegaobjektaali morda samodela,ki se Barbara
Pdmc
je posedel,dovolj trdni in aestatika objekta Fotografiie
arhivpodietiaUretek
TOVARNAMERIL
S L O V E N JG R A D E C
TOVARNAMERILKOVINE.d. d.
Pameie 153,2380 SlovenjGradec
Tel.02 88 46 300
Tel.02 88 46 314
E-posta:[email protected]
www.tm-kovine,si
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
. LIBELE
VODNETEHTNICE
ZIDARSKELETVEIN PROFILI
MERILNIKOTNIKI
KOVINSKARAVNILA
DOLZIT{5KA
MERILA
LASERSKIPROGRAM
GOZDARSKE
PREMERKE
svrNeNrcE
IZDELKIZA II'IARKIRANJE
OGLASNI
IZDELKI
ROEilAORODJAZA IZRAVNAVE
ORUGA
MERILNA
ORODJA
`