Presetations

Trg bioplina v Sloveniji in finančno
ocenjevanju bioplinarn v Sloveniji
Projekt BiogasIN
»Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi«
DELAVNICE ZA ZAPOSLENE V FINANČNIH
INŠTITUCIJAH
Vučja vas, 6. december 2011
Barbara Ropoša in Katja Karba,
Razvojna Agencija Sinergija
Projekt podpira
Številka pogodbe IEE/09/848 SI2.558364 | +Trajanje projekta od 01/05/2010 – 31/10/2012
Projekt BiogasIN
BiogasIN: narediti postopke za pridobitev dovoljenj in finančne
postopke bolj učinkovite.
Prenos znanja, izkušenj in tehnologij s področja bioplina iz 5-ih
naprednih držav EU v držav Centralne in Vzhodne Evrope ter v
smeri politike bioplina v Evropski uniji.
CILJ projekta
Razviti trajnostni trg bioplina v Srednji in Vzhodni
Evropi preko:
o Izpostavljanja koristi bioplina za lokalne
skupnosti
o Racionalizacije postopkov pridobitve dovoljenj
za bioplinske naložbe
o Prilagajanja in ustvarjanje novih finančnih
shem za bioplinske naložbe
Glavni koraki
o mentorstvo izkušenih partnerjev v pomoč
partnerjem, ki se učijo
o Primerjava postopkov pridobitve dovoljenj in finančnih
shem v 5-ih naprednih državah EU s tistimi v ciljnih
regijah projekta in priprava možnih rešitev
o Usposabljanje investitorjev v bioplinarne glede
postopkov za pridobitev dovoljenj
o Tehnična podpora administrativnim organom za
izboljšanje postopkov pridobitve dovoljenj
o Delavnice za finančnike'
finančnih ocenitvah
nike' osebje o finanč
bioplinarn
o Delavnice za kmete o možnostih financiranja
Projekt BiogasIN
Projekt BiogasIN »Razvoj trajnostnih
trgov
bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi«
podpira
Evropska Komisija v okviru programa
INTELLIGENT ENERGY EUROPE (IEE).
Projekt izvaja 10 evropskih partnerjev.
Koordinator projekta je »Energetski inštitut
Hrvoje Požar« iz Zagreba, Hrvaška. Vodilni
partner za Slovenijo je Razvojna agencija
Sinergija.
Pri
projektu BiogasIN sodelujejo štiri
slovenske
regije:
Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska
in Gorenjska.
Trg bioplina v Sloveniji
Povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) v je v zadnjih letih v
Sloveniji eden izmed glavnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in
energetske odvisnosti od drugih držav v Evropski uniji.
Slovenija se je s sprejetjem Akcijskega načrta za OVE zavezala, da bo do leta
2020 dosegla najmanj 25% delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov v
rabi bruto končne energije in 10 % delež biogoriv v prometu. V Nacionalnem
akcijskem načrtu za URE je zapisano, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne
emisije toplogrednih plinov za 20% glede na leto 1990.
Glede na Nacionalni akcijski načrt za OVE bo prispevek biomase 55% v celotni
rabi obnovljivih virov, in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Ti
cilji energetske politike so tudi začrtani v nacionalnem Energetskem zakonu, ki
spodbuja uporabo obnovljivih virov energije ter daje prednost za dobavo obnovljivih
virov pred neobnovljivimi viri energije.
Trg bioplina v Sloveniji
Izkoriščanje bioplina v Sloveniji je pomemben
ukrep za povečanje deleža obnovljivih virov
energije v primarni energetski bilanci, kakor tudi
delež električne energije proizvedene iz obnovljivih
virov energije v celotni rabi energije, ki prispeva tudi k
zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energetske
neodvisnosti.
Na splošno je proizvodnja bioplina iz čistilnih
naprav, deponijskega plina in kmetijskih
odpadkov dokaj nov pristop v Sloveniji. Prvi dve
bioplinski napravi sta bili za anaerobno digestijo na
komunalnih napravah – čiščenje odpadnih voda
(čistilna naprava Škofja Loka, konec 1980-h let) in
zasebna prašičja farma (bioplinarna Ihan –Domžale,
1995).
Pred letom 2002 so bioplin pridobivali z anaerobno
fermentacijo (degistacijo) na čistilnih napravah in
na deponijah za komunalne odpadke. Tako je
obstajalo osem centralnih naprav za čiščenje
odpadnih voda, vendar so samo štiri od njih
uporabljale bioplin za proizvodnjo toplote in električne
energije v sistemih za soproizvodnjo toplote in
električne energije (SPTE). V ostalih napravah pa je
zajeti bioplin zgoreval na baklah. Skupna inštalirana
električna moč v vseh napravah na bioplin je znašala
manj kot 1 MW.
Odlagališča komunalnih odpadkov in
centralne čistilne naprave
Prav tako je v obdobju do leta 2002 zajetje deponijskega plina obstajalo na petih odlagališčih komunalnih
odpadkov in sicer v:
Ljubljani
Mariboru
Velenju
Celju
Izoli
Skupna instalirana električna moč vseh delujočih naprav je bila 3,5 MW.
Izkoriščanje deponijskega plina v energetske namene je bilo omejeno samo na deponijo Barje v Ljubljani,
medtem ko so ga na ostalih deponijah sežigali na baklah. Instalirana električna moč naprave za izkoriščanje
deponijskega plina je bila 1,2 MW.
Po sprejetju Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih
proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, № 25/2002), ki je zagotovila proizvajalcem električne
energije višjo ceno oz. premijo za proizvedeno električno energijo iz OVE, se je zanimanje za
postavitev bioplinskih naprav izrazito povečalo.
Pridobivanje bioplina (2008) je potekalo že na šestih centralnih čistilnih napravah (2,1 MW):
V gradnji so še bioplinske naprave na nekaterih novih CČN.
Bioplin v kmetijstvu
Pridobivanje bioplina iz odpadkov v
kmetijstvu je pred letom 2002 obstajalo le
na živinorejski farmi Ihan (skupaj z napravo
na CČN Domžale-Kamnik) iz gnojnice.
Uvedba sistema odkupnih cen leta 2002 je
zaznamovalo rast števila bioplinarn. Interes
za izgradnjo bioplinskih naprav se je povečal
na velikih živinorejskih farmah na zelene
odpadke iz kmetijstva.
Na splošno je slovenska energetska politika
je naklonjena razvoju bioplina. Država
podpira izgradnjo bioplinskih naprav s
pomočjo ugodnih posojil od javnega
Ekološkega sklada Republike Slovenije in s
subvencioniranjem investicijske
dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte
obnovljivih virov energije. Ena izmed glavnih
spodbud so zagotovljene cene in premije
za električno energijo ali obratovalne
podpore, kjer lahko vsak upravljalec
bioplinarne izbere le eno od podpor.
Trg bioplina v Sloveniji
V letu 2009 se je Slovenija (kot
druge države članice EU) znašla
pred povečanjem cen kmetijskih
proizvodov, zlasti za koruzo. Kot
vemo, je pridobivanje bioplina
odvisno od trga in ta lahko
trenutno
vpliva
na
večje
bioplinarne, kot tudi na celotno
gospodarstvo.
Ne glede na vse predpostavke,
danes v Sloveniji obratuje že 11
bioplinarn s skupno močjo 13,9
MW in 6 bioplinarn, s skupno
močjo do 10 MW, je v fazi
izgradnje.
Pregled stanja bioplinarn v Sloveniji
Bioplin iz biorazgradljivih odpadkov
Pridobivanje bioplina iz drugih odpadkov,
kot so kuhinjski odpadki, odpadki iz
restavracij in prehrambene industrije ter
ločeno
zbiranje
bio
razgradljivih
odpadkov v gospodinjstvu poteka na
petih bioplinskih napravah s skupno
instalirano električno močjo 4 MW:
KOTO (Ljubljana) – 0.526 MW
Bioenerg (Črnomelj) – 1.36 MW
Bioferm (Pivka-Neverke) – 1.5 MW
Papirnica Količevo-Količevo – 0.53 kW
Matevž Čokl s.p. (Ljubljana) – 0.018 MW.
Potencial bioplina v ciljnih regijah
Po izračunih projekta BiogasIN smo ugotovili naslednji potencial oz. prednosti bioplina:
Prihranki toplogrednih plinov: štiri ciljne regije v Sloveniji lahko prispevajo k zmanjšanje izpustov
toplogrednih plinov skupno za 578,9 ktCO2-ekv na leto, kar pomeni 2,72% vseh emisij države za leto
2008. Po izračunih projekta BiogasIN bi potencial prihrankov pri emisijah na prebivalca v ciljnih regijah
zaradi izkoriščanja bioplina lahko bil (v tCO2-eq na prebivalca): Pomurska 1,46; Savinjska 0,97;
Spodnjeposavska 0,70 in Gorenjska 0,49 tCO2-eq na prebivalca.
Prihranki umetnih gnojil: v štirih ciljnih regijah z uveljavitvijo najboljše kmetijske prakse pri ravnanju
z gnojem (Nitratna direktiva) lahko prihranimo umetna gnojila za 11.776 t / leto (Urea-amonijev nitrat) v
vrednosti 3.406.627 EUR / leto.
Obnovljivi viri energije: V Sloveniji je teoretični potencial bioplina z uporabo 100% hlevskega gnoja, ki
je na voljo v ciljnih področjih (osnovni izračun) od 86 GWh do 362 GWh na regijo. S to energijo je
mogoče zadovoljiti energetske potrebe od 4.912 do 20.598 gospodinjstev v vsaki regiji. Medtem 60.277
gospodinjstev se lahko oskrbuje z električno energijo, proizvedeno iz bioplina. Vsaka regija lahko
prispeva z 0,5-2,3% k nacionalnim ciljem za obnovljivo energijo do leta 2020 in s 5,7-23,9% k
nacionalnim ciljem za bioplin.
Socialno-ekonomska vprašanja: skupna teoretična inštalirana zmogljivost bioplinarn je bila ocenjena
na 35.05 MW, skupne investicije pa približno na 110 mio €. Od 110 do 666 novih delovnih mest se lahko
vzpostavi z razvojem trga bioplina v ciljnih regijah.
Osnove financiranja projektov
vezanih na bioplin
Izvajanje projektov bioplina zahteva tri pogoje:
Dober in stabilen zakonodajni okvir
Enostavne in pregledne postopke za izdajo dovoljenja
Dostop do financiranja
Naložbe in stroški za kmetijske bioplinske naprave:
Dostop do financiranja
Načrtovanje stroškov (inženiring, dovoljenja, davki, certifikati)
Naložbe
Stroški za surovine
Delovanje in stroški vzdrževanja
Financiranje
Prihodki projektov bioplina :
Prodaja proizvedene električne energije in toplote
Javne subvencije
Zeleni certifikati
Prihodki od prodaje odpadkov v obratih za pridobivanje bioplina, prodaja
pregnitega blata in prihrankov iz upravljanja z gnojem
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Osnove financiranja projektov
vezanih na bioplin
Splošne metode za financiranje projektov za bioplin:
Krediti od zasebnih bank
Tradicionalno financiranje posojil
Projektno financiranje
Investicijski skladi
Leasing
Sodelovanje z, na primer, energetskimi izvajalci
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Osnove financiranja projektov
vezanih na bioplin
BANČ
BANČNO FINANCIRANJE:
1. tradicionalno financiranje s
posojili
Prednosti in pomanjkljivosti
+
+
+
–
–
Malo komplikacij pri administraciji.
Ni potrebna registracija podjetja.
Zagotovljeno zavarovanje z zemljiš
zemljiščem in
zniž
znižan znesek obrestne mere.
Finanč
Finančna kapaciteta predstavlja oviro, ker je
zemljiš
zemljišče za zagotovitev odplač
odplačila.
Investitor odgovarja s privatno lastnino, v
primeru, če projekt ne uspe.
Upravitelj bioplinarne /
investitor
Posojilo
Amortizacijska
stopnja
Finančna inštitucija
Shema za tradicionalno financiranje
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Osnove financiranja projektov
vezanih na bioplin
BANČ
BANČNO FINANCIRANJE:
2. financiranje projektov
Prednosti in pomanjkljivosti
+
+
+
+
–
–
–
–
–
Investitor ne odgovarja s svojim premož
premoženjem,
če projekt ne uspe.
Finanč
Finančna inš
inštitucija pomaga pri identifikaciji in
alokaciji potencialnih šibkih toč
točk projekta.
Ni pomembno koliko ljudi je pri projektnem
podjetju. Konzorcij kmetovalcem lahko skupno
vodi bioplinarno.
bioplinarno.
Kapaciteta prihodnjih posojil ni ovira, ker se ne
upoš
upošteva privatno zemljiš
zemljišče.
Visoka zakomplicirana administracija.
Ustanoviti je potrebno projektno podjetje.
Ne ponujajo vse banke projektnega
financiranja.
Obrestne mere so lahko viš
višje.
Ponavadi primerne samo za projekte z
investicijo nekaj milijonov evrov.
Upravitelj bioplinarne /
investitor
Elektrika / Toplota /
Uporabniki pregnitega
blata
Dobavitelj surovin
Podjetje
Proizvajalec
proizvodne opreme
Oblasti, ki izdajajo
dovoljenje
Finančne inštitucije
Denarni tok
Produkt, storitev
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Osnove financiranja projektov
vezanih na bioplin
LIZING:
Prednosti in pomanjkljivosti
Partnerji pri lizingu vključ
vključijo strokovnjake v
gradnjo in obratovanje bioplinarne.
bioplinarne.
+
Zunanji investitorji imajo mož
možnost, da se
pridruž
pridružijo skupnemu podjetju.
+
Kmetje z majhnim kapitalom imajo mož
možnost
vodenja bioplinarne.
bioplinarne.
–
Skupno podjetje nima direktnega vpliva na
vodenje bioplinarne.
bioplinarne. Tako lež
leži odgovornost za
uspeh ali neuspeh projekta v rokah nekoga
drugega (zakupnika).
Po izteku pogodbe, ima bioplinarna sorazmerno
vrednost, ki pomeni premostitveno
negospodarnost za skupno podjetje.
+
Obresti lizinga
Lizingojemalec
(vodja enote)
Denarni tok
Storitve
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Kogeneracijska enota
Ostale komponente
Lizingodajalec
(lastnik enote)
1. Nemčija
Približno 4 900 kmetijskih bioplinskih naprav (povprečna
velikost 400 kW)
Približno 44 nadgradenj bioplinarn
Predpogoji za razvoj dobrega trga bioplina
Dobre politike za projekte bioplina - odkupne cene elektrike
Razpoložljivost trdne industrije bioplina z zrelimi tehničnimi koncepti in
tehnologijo
kalkulacija finančnega tveganja
Stroški kapitala navadno v razponu od 2 500 na 6 000 € / kW
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
1. Nemčija – podporni instrumenti
Zakon o obnovljivih virih energije (EEG)
Glavno gonilo privablja naložbe za ustvarjanje priložnosti financiranja, saj zagotavlja prihodke za 20
let.
Več nacionalnih in lokalnih subvencij in posojila z nizkimi obrestnimi
Subvencijski program "KfW Bankengruppe" zagotavlja posojila z nizkimi obrestmi
Subvencije v višini do 50% in do 150 000 €, so razdeljene po izbranih zveznih deželah
Prodaja nadgrajenega bioplina preko nacionalnega plinovodnega
omrežja
Uredba glede dostopa do omrežja zemeljskega plina
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
1. Nemčija – finančni instrumenti
Krediti zasebnih bank
Potreben lastniški kapital od 20 - 30%
Pogosto se uporablja projektno financiranje
Umweltbank AG, DZ Bank, DKB Deutsche Kreditbank
Investicijski skladi
Le nekaj projektov je bilo realiziranih
Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije na področju
proizvodnje bioplina
Trenutno ni pogosto uporabljena
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
2. Avstrija
320 bioplinskih naprav (povprečna velikost 250 kWel)
8 nadgradenj bioplinarn
Predpogoji za razvoj zdravega trga bioplina v Avstriji
Razvoj stabilne politike za projekt bioplina
Uvedba tarif na dovajanje električne energije s stabilno dolgoročno strategijo
Najboljše bioplinarne in javna odobritev
Kalkulacija finančnih tveganj projektov bioplina
Stroški kapitala v razponu od 4 500 do 7 000 €/kWel
Vir:
Vir: Austrian Compost & Biogas Association
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
2. Avstrija – podporni instrumenti
Eko-Energetski zakon (EEA)
Zagotovljene odkupne cene (zajamčeno za pet let))
Zagotovljene odkupne cene za električno produkcijo od bioplina leta 2010
kapaciteta
tarifa
do 250 kW
18.5 Cent / kWh
do 500 kW
16.5 Cent / kWh
preko 500 kW
13.0 Cent / kWh
•
Objekti do 250 kW morajo uporabljati 30% deleža gnoja
•
Z uporabo nekmetijskih surovin, krme, se bo zagotovljena odkupna cena zmanjšala za 20 odstotkov
•
Poleg CHP bonus za 2 centa / kWh, če so izpolnjena določena merila učinkovitosti
Investicijske subvencije
–
–
–
25% do 40% okoljsko ustreznih stroškov
5% dodatnih sredstev možno
Subvencije se odobrijo samo, če je rastlina, ki ni na seznamu EGP rastlin
–
Za EGP rastline se spodbuja samo dovajanje odpadne toplote v distribucijsko omrežje
• Tehnične subvencije iz zveznih dežel
Trenutno se razpravlja o prihodkih za prodajo biometana.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
2. Avstrija – finančni instrumenti
Priložnosti za financiranje projektov o bioplinu
Specializirana zasebna svetovanja in tehnološka podjetja
Specializirano osebje bank in kreditnih ustanov
Predpogoji
Lastniški kapital od 20 - 30% celotne investicije
Vsa dovoljenja in veljavne pogodbe s OeMAG
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
3. Danska
22 sodelujočih bioplinarn
60 kmetijskih bioplinarn
Akcijski program bioplina (1988-2002) bistveno pospešil razvoj
na danskem trgu bioplina
40% nepovratnih sredstev za naložbe centraliziranih obratov za pridobivanje
bioplina
Projekti bioplina so pogosto neprofitna podjetja
Počasen razvoj danskega trga bioplina v zadnjem desetletju
Sistem zagotovljenih odkupnih cen se je trajnostno izboljšal v
februarju 2008
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
3. Danska – podporni instrumenti
Zakon o spodbujanju obnovljivih virov energije (VE-Lov. No
1392/2008)
Proizvodnja električne energije
Skupno plačilo 10 € ct/kWh
Doplačilo v višini 5,4 € ct / kWh za kombinirano uporabo bioplina in zemeljskega
plina
Nadgrajen plin
40.3 € ct/m³
Prodaja odpadne toplote SPTE je oproščen energije in CO2 davkov
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
3. Danska– finančni instrumenti
Centralizirane bioplinarne se financirajo v povezavi z daljinskim
ogrevanjem
Glavno orodje za financiranje centraliziranih obratov za pridobivanje bioplina
Neprofitni lastniški modeli
Privlačne vladne investicijske podpore (posojila z zelo nizkimi obrestnimi merami
in občinskimi jamstvi)
Individualne kmetijske bioplinarne se financirajo s krediti iz
zasebnih bank
Poleg tega::
Reguliran Index rentnega posojila
V preteklosti je do 40 % subvencij odobrila vlada
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
4. Nizozemska
90 kmetijskih bioplinarn
Trg bioplina se je povečal s prejšnjim MEP-programom, ki je
zagotovil privlačne finančne stimulacije
SDE-program (od l. 2008) ima omejena sredstva za izplačilo
premij
Danes samo 30% vlagateljev prejema finančno podporo iz SDEprograma
Vladne spodbude za uporabo odpadne toplote in CO2
Električna energija iz bioplina je izvzeta iz mehanizma davčne
ureditve (davčna olajšava za povrnitev naložbe)
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
4. Nizozemska–
podporni instrumenti
Spodbude za trajnostno produkcijo energije (SDE Programme)
Temeljne tarife za zagotovljene odkupne cene
Predelava živalskega gnoja
0.165 €/kWh;
z uporabo odpadne toplote do
0.193 €/kWh.
Gnitje druge biomase
0.158 €/kWh
Gnitje zelenih gospodinjskih odpadkov
0.129 €/kWh;
z uporabo odpadne toplote do
0.149 €/kWh
Deponijski plin in voda / blato iz čistilnih naprav
0.059 €/kWh
Tarife za zagotovljene odkupne cene nadgradnje bioplina
Gnitje zelenih gospodinjskih odpadkov
Gnitje druge biomase
Deponijski plin
Blato iz čistilnih naprav
0.465 €/Nm³
0.583 €/Nm³
0.218 €/Nm³
0.218 €/Nm³
Odredba o razporeditvi sredstev
Subvencije za raziskave, razvoj in raziskovalnih projektov trga na področju obnovljivih
virov energije
Subvencije se odobrijo samo za družbe, in ne za fizične osebe
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
4. Nizozemska –
finančni instrumenti
“Rabobank” financira 75% vseh nizozemskih bioplinarn
Shema zelenih sredstev
Zasebna svetovalna podjetja, kreditne ustanove in zasebne
banke
Nizozemski Grenntech sklad
Krediti zasebnih bank
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
5. Italija
Med različnimi obnovljivimi viri energije, je bioplin dosegel
raven proizvodnje za 1,6 TWh v Italiji v letu 2008, kar ustreza
pribl. 2,75% od bruto proizvodnje iz obnovljivih virov energije
Približno 80% te proizvodnje izhaja iz bioplina iz komunalnih
odlagališč odpadkov
Preostanek prihaja iz približno 150 obratov za proizvodnjo
bioplina, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih. Okoli
štirideset od teh so preproste, poceni bioplinarne (ki sestojijo iz
plastičnega pokrova nad posodo za shranjevanje gnojevke)
Po grobi oceni bo več kot 300 obratov za pridobivanje bioplina
na kmetijsko biomaso do konca leta 2010
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Graph 1. Percentage gross production from renewable sources compared with total gross in Italy in 2008 (TWh)
5. Italija– podporni instrumenti
Sistem spodbud za obnovljive vire energije v Italiji izvaja italijanska
narodna družba energetskih storitev (GSE).
Shema vključuje dve alternativni spodbudi v skladu z zahtevo
proizvajalca električne energije::
Izdajanje zelenih certifikatov;
pavšal (samo za rastline <1 MW) v skladu s spodnjo tabelo:
VIR
Bioplin in biomasa, razen tekočih biogoriv z izjemo čistih rastlinskih olj, so
sledljivi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz Evropskega
sveta (ES) št. 73/2009 dne 19. januarja 2009
Deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in tekočih biogoriv, z izjemo čistih
rastlinskih olj sledljivi s integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz
Evropskega sveta (ES) št 73/2009 dne 19. januarja 2009
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Razmerje (€
cent/kWh)
28
18
5. Italija – finančni instrumenti
Bioplinarna na biomaso v lasti kmeta, ali delujoča v povezavi s
kmetijstvom, pridelavo hrane, kmetijskega in gozdarskega
podjetja lahko kombinira fiksno obrestno mero, potem ko je
začela s komercialno dejavnostjo, z drugimi javnimi
spodbudami z napredno kapitalizacijo, ki ne presega 40%
stroškov investicije
V letih 2009 in 2010 so v Italiji bile na voljo kapitalske naložbe z
namenom spodbujanja oblikovanja obratov za pridobivanje
bioplina
Nekatere od teh so (italijanski Nacionalni inštitut za dodelitev
sredstev za kmetijsko mehanizacijo, 2010; www.enama.it)
zahtevale inovativno obliko (z vidika tehnologije in / ali
organizacijskega modela) kot pogoj za upravičenost; druge pa
zahtevajo povezovanje s sistemom za zmanjšanje prisotnosti
dušika (sredstva Regionalne vlade Lombardija)
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
• 1. Podporni instrumenti za OVE v Sloveniji
• 1.1. Evropski podporni instrumenti
Evropski podporni instrumenti za projekte vezane na bioplin niso tako pogosti kot
nacionalni podporni instrumenti v Sloveniji. Kljub temu smo spodaj opisali en dober
primer javnega razpisa, ki ga je objavil Evropski sklad za regionalni razvoj.
•
•
•
•
•
•
•
•
EU organ: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.
Pristojni organ v Sloveniji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ukrep 311: “Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti” (27.03.2009).
Predmet javnega razpisa: nepovratna sredstva iz RRP 2007-2013 za diverzifikacijo v nekmetijske
dejavnosti (razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah).
Korist: ta razpis omogoča začetek ali posodobitev nekmetijskih dejavnosti, spodbuja ustvarjanje
novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah
Pogoji:
znesek donacije: € 15.000.000, kje:
- EU EKSRP sklad: € 11,250,000.00,
- Slovenski del: € 3,750,000.00.
javni razpis je odprt do razpoložljivosti sredstev.
Prosilec mora biti odgovorna oseba in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji / samostojni
podjetnik / pravni zastopnik družbe ali zadruge.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
1.2. Nacionalni podporni instrumenti
Drž
Država podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomoč
pomočjo:
- ugodnih posojil javnega Ekološ
Ekološkega sklada Republike Slovenije
- s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi nač
načrtovanja
za projekte obnovljivih virov energije.
- zagotovljenih cen in premij za električ
električno energijo
Zagotovljene odkupne cene so razlika med podporo obratovanja in trenutno
ceno električ
električne energije, medtem ko podpora obratovanja predstavlja
trenutno ceno električ
električne energije na trgu.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
• 1.2.1. Sistem odkupnih cen
Uredba o podporah za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov
energije (Uradni list Republike Slovenije № 37/2009).
Državna podpora za električno energijo, proizvedeno v napravah OVE
(bioplinarnah) vključuje:
•
1. zagotovljen odkup električ
električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup).
V skladu s to podporo, ne glede na ceno električne energije na trgu, Center za
podpore OVE/CHP kupi vso pridobljeno neto proizvedeno električno energijo, za
katero je proizvodna naprava OVE prejela potrdila o izvoru, po zajamčenih cenah,
določenih v tej uredbi; ali
2. finančno pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: Obratovalna
podpora).
podpora Ta podpora se dodeli za neto proizvedeno električno energijo, za katero je
bilo prejeto potrdilo o izvoru in katero proizvajalci OVE električne energije prodajo
sami na trgu ali uporabijo za lastno porabo pod pogojem, da so stroški proizvodnje te
energije višji od cene, ki jo je mogoče dobiti za njo na trgu električne energije.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
3. Izplač
Izplačilo dodatka
a)
b)
c)
Uredba o podporah za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije
vsebuje še izplačila dodatka za bioplinarne na biomaso v primerih:
če se letno izrabi toplota v obsegu več kot 15% vhodne energije bioplina, potem je
proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne
podpore. Toplota iz bioplinarne, ki se porabi za pridobivanje bioplina, se ne šteje za
koristno toploto;
če gnoj in gnojevka predstavljata letno več kot 30% substrata za pridobivanje
bioplina, potem je proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini
10% obratovalne podpore;
če gnoj in gnojevka predstavljata letno več kot 70% substrata za pridobivanje
bioplina, potem je proizvodna naprava OVE z nazivno električno močjo do 200 kW
upravičena do izplačila dodatka v višini 20% obratovalne podpore.
Pri proizvodnih napravah na biološko razgradljive odpadke veljajo izplačila dodatka v
primeru, če se letno koristna toplota izrabi v obsegu več kot 15% vhodne energije
bioplina. Potem je proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini
10% obratovalne podpore.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
• 1.2.2. Subvencije
• Finanč
Finančne subvencije
Proizvodne naprave OVE v Sloveniji se spodbujajo preko sistema zagotovljenih odkupnih
cen in nato niso upravičene do dodatnih subvencij. Obstaja le ena izjema (prek EU in
javnega razpisa), ki se je pojavila v letu 2009 za kmete, ko so imeli priložnost za
pridobitev subvencije v višini do 50% investicijskih stroškov, ki je bil izdan s strani
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - ukrep 311 "Diverzifikacija v
nekmetijske dejavnosti". V tem primeru se je zagotovljena cena odkupa znižala (za
vsakih 10% prejete subvencije se odkupna cena zniža za 5%, itd.).
• Posojila po ugodni obrestni meri
Ekološki sklad Republike Slovenije je javni sklad, ki ponuja v okviru svojih razpisov nekaj
ugodnih kreditov, nepovratnih sredstev za okoljske naložbe in naložbe OVE za
podjetja in gospodinjstva (tudi za bioplinarne). Njegova glavna naloga je spodbujanje
razvoja na področju varstva okolja, ki je v skladu z Nacionalnim programom varstva
okolja in okoljsko politiko Evropske unije.
Pristojni organ:
organ Ekološki sklad Republike Slovenije
Razpis:
Razpis Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih
podjetnikov in zasebnikov 44PO10 (april 2010)
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
• 1.2.3. Pravilnik o dajatvah in o vrač
vračilu dajatev na
emisije CO2
Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Vlada Republike Slovenije leta 1996 izdala
Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida;
kasneje je bila ta uredba spremenjena v letu 2002 in 29.4.2005 (Uradni list RS, št
43/2005).
• 1. člen (predmet)
(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (v
nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev) z emisijami ogljikovega dioksida (v nadaljnjem
besedilu: emisijami CO2-ja) pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi,
zavezance za okoljsko dajatev ter plačnike le-te, osnovo za obračunavanje okoljske
dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
(2) Ta uredba določa v skladu s 17. členom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27.
oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in
električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51) tudi pogoje za vračilo
plačane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali zmanjšanje plačila.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
11. člen (oprostitev plač
plačila)
(1) okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriv ne plačuje za rabo:
1. biomase za ogrevanje;
2. trdnega, tekočega ali plinastega goriva, če se pridobiva iz biomase;
3. živalskega stranskega proizvoda kot goriva;
4. goriva v napravi, za katerega je upravljavec pridobil dovoljenje za oproščenega proizvajalca v
skladu s to uredbo.
15. člen (dovoljenje za oproš
oproščenega proizvajalca)
(1) Dovoljenje za oproščenega proizvajalca izda carinski organ na podlagi pisne vloge upravljavca
naprave, ki ima za obratovanje naprave dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po predpisih
o varstvu okolja in je energetsko intenzivno podjetje, če:
1. Je naprava, za katero je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, izvajala operacijo z
gorivom iz te uredbe.
Dovoljenje za oproščenega proizvajalca se izda za eno koledarsko leto.
(5) Imetnik dovoljenja za oproščenega proizvajalca lahko zaprosi za podaljšanje dovoljenja in za
odobritev namena in načina rabe goriva za naslednje leto najkasneje 30 dni pred iztekom njegove
veljavnosti.
21. člen (upravljavec naprave za soproizvodnjo toplote in električ
električne energije)
(1) Zavezanec te uredbe je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva,
če je za napravo pridobil status kvalificiranega proizvajalca električne energije skladno s predpisi,
ki urejajo pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije. .
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
1.2.4. Zeleni certifikat
•
•
RECS je mednarodno uveljavljena kratica za Sistem certifikatov za energijo
iz obnovljivih virov (Renewable Energy Certificate System). Sistem je nastal
na podlagi evropskega projekta in je stroškovno učinkovit in zanesljiv za
certificiranje električne energije iz obnovljivih virov v Evropi.
V sistemu RECS se izdajajo standardizirani certifikati kot potrdilo, da je
električna energija proizvedena iz obnovljivih virov
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
• 1.2.5. Javna agencija za tehnološ
tehnološki razvoj
Republike Slovenije (TIA)
TIA so podporni programi, namenjeni razvoju tehnologij in spodbujanju
sodelovanja institucij R & R in univerz z industrijo.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
6. SLOVENIJA
• 1.2.6. Slovenski podjetniš
podjetniški sklad
•
•
Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije,
ustanovljena v letu 1992 z namenom izboljšanja dostopa do finančnih
sredstev za različne razvojno-poslovne projekte mikro, malih in srednje
velikih podjetij (MSP) vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in
mikro-financiranje v RS Sloveniji.
Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finančno podporo
podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za
razvojno-širitvene investicije za MSP, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi
domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke,
SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih
shem.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
•
6. SLOVENIJA
1.3. Zasebno financiranje
Tradicionalno financiranje s posojili in projektno financiranje
Glede na raziskave, ki jo je naredila Razvojna agencija Sinergija,
Sinergija, nacionalne banke
zahtevajo naslednjo dokumentacijo od vlagateljev za nadaljevanje procesa za
posojila (dokumentacija se lahko razlikuje):
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
predstavitev kreditojemalca in opis lastniš
lastniške strukture kreditojemalca,
prostorski nač
načrt (lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje),
poslovni nač
načrt kreditojemalca za prihodnje leto,
poslovni nač
načrt, ki je ključ
ključen za dokazovanje ekonomič
ekonomičnosti projekta (dokumentacija v
zvezi z zavarovanjem, predrač
predračunska vrednost investicije, terminski plan, opis projekta,
pogodbe (osnutki): za dobavo surovin, za izvedbo, za vzdrž
vzdrževanje, predvidena
kadrovska struktura, marketing itd.),
povzetek poslovnega nač
načrta,
predvidena finanč
finančna struktura (lastni delež
delež, banč
bančni kredit),
predvideni denarni tokovi odplač
odplačevanja banč
bančnega posojila (prihodki, odhodki, banč
bančne
obveznosti),
bilanca stanja podjetja in izkaz poslovnega izida za preteklo in tekoč
tekoče leto (kreditna
sposobnost),
poslovni izid, bilance stanja komitenta.
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
•
6. SLOVENIJA
1.3. Zasebno financiranje
Glavna merila banke za zagotavljanje posojil kreditojemalcem:
•
•
•
•
•
•
•
vrednost investicije / realnost / ustrezni denarni tokovi z realnimi
realnimi
predpostavkami projekta v prihodnosti,
ustreznost in izkuš
izkušnje kreditojemalca, ustreznost operaterja (reference,
finanč
finančna stabilnost),
ustrezno urejena razmerja med udelež
udeleženci v projektu,
ustrezni lastni delež
delež kreditojemalca in kreditnih zavarovanj,
vrsta financiranja,
izbrana tehnologija.
Določ
Določen delež
delež lastniš
lastniškega kapitala, ki je potreben za projekt mora biti vsaj
20%, da lahko omogoč
omogoča stabilen proces financiranja. Zasebne banke v
Sloveniji so pripravljene financirati projekte s področ
področja obnovljivih virov
energije in imajo vsaj enega strokovnjaka, ki obravnavajo podobne
podobne
09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012
Raziskava ovir za razvoj trga bioplina
Glede na analizo, ki jo je izvedla RA Sinergija v sklopu projekta BiogasIN
med sedanjimi in bodočimi investitorji / upravljalci
o postopkih Pridobivanja dovoljenj in financiranja bioplinarn,
smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:
1. Postopki izdaje dovoljenj so pogosta ovira za postavitev bioplinarn v Sloveniji;
2. V procesu pridobivanja dovoljenj je težko zagotoviti zunanje financiranje (bančno posojilo);
3. Zmožnosti in učinkovitost pristojnih organov (npr. število zaposlenih, znanja o bioplinu in izdajanje
dovoljenj, kakovost povratnih informacij) ni zadovoljiva;
4. Preveč pogajanj z pristojnimi organi in dolgotrajnost postopkov za pridobitev dovoljenj;
6. Ni konkretnih in enoznačnih informacij o postopkih izdaje dovoljenj za postavitev bioplinarne;
7. Preveč organov je vključenih v postopek izdaje dovoljenj;
8. Pogosto je ključen problem civilna iniciativa, ki nasprotuje postavitvam bioplinarn v/poleg naselij
(ključna odločitev);
Raziskava ovir za razvoj trga bioplina
… ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:
9. Trenutno je v Sloveniji zelo težko dobiti katerokoli posojilo, še posebej za projekte
bioplina;
10. Bančni uslužbenci so slabo obveščeni o možnostih financiranja za projekte bioplina;
11. Ne banke in ne javni organi ne ponujajo informacij o tem, kako pridobiti kredite za
projekte na področju bioplina;
12. Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne;
13. Pogajanja z banko za posojilo so trajajo predolgo;
14. Preveč zahtevna dokumentacija za odobritev kredita, ki terja vključevanje veliko ljudi
le za pripravo dokumentacije;
15. Bančni delavci nimajo nobenih izkušenj s financiranjem projektov bioplina;
16. Potrebno je preveč lastniškega kapitala, obrestne mere so previsoke.
Raziskava ovir za razvoj trga bioplina
Ovire iz vidika vlagateljev
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Trenutno je v Sloveniji tež
težko pridobiti katerokoli banč
bančno posojilo, še posebej za izvajanje
projektov bioplina;
Banč
Bančni zaposleni so slabo obveš
obveščeni o mož
možnostih financiranja projektov bioplina, le na
nekaterih bankah je mogoč
mogoče dobiti zadosten odgovor o mož
možnostih financiranja;
Včasih je tež
težko komunicirati z internimi strokovnjaki v bankah, ki so odgovorni
odgovorni za projekte
na področ
področju obnovljive energije (v majhnih bankah jih sploh nimajo), saj so strokovnjaki
delajo sami, saj ostalo osebje ni upravič
upravičeno reš
reševati podobne zadeve;
Banke ne ponujajo smernice o tem, kako pridobiti kredite za projekte
projekte na področ
področju bioplina
in niti nimajo izkuš
izkušenj s financiranjem projektov bioplina.
Tež
Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne.
bioplinarne.
Pogajanja z banko za posojilo so trajala 88-50 tednov.
Preveč
zahtevka.
vka.
Preveč je zahtevne dokumentacije potrebne za obdelavo kreditnega zahte
Potrebujejo najmanj 22-4 ljudi le za pripravo ustrezne dokumentacije.
Obrestne mere so previsoke.
Preveč
Preveč lastniš
lastniškega kapitala je potrebno (najmanj 20%).
Lastni izrač
izračuni kaž
kažejo, da se nikakor ne splač
splača pridobiti nepovratnih sredstev ali subvencij
za izgradnjo bioplinarne,
bioplinarne, saj to pomeni zniž
znižanje subvencionirane odkupne cene električ
električne
energije.
Glavni zadrž
zadržki pri financiranju bioplinarn v Sloveniji je nerazumevanje projekta tistih, ki
odloč
odločajo o financah.
Ni programov usposabljanja za banč
bančne delavce o financiranju projektov s področ
področja
obnovljivih virov energije.
Možni ukrepi za razvoj trga bioplina
Zakonski ukrepi
Poenostavljanje postopkov za pridobivanje
dovoljenj, poenotenje administrativnih
postopkov, zmanjšanje časa za izdajo potrebnih
dovoljenj
Informiranje in izobraževanje
Povečati informiranje široke javnosti na
splošno, izobraževanja za predstavnike
pristojnih organov in finančnega sektorja,
seminarji za upravitelje / vzdrževalce bioplinarn
Ekonomski in finančni ukrepi
Izboljšati pogoje za investiranje v bioplinske
naprave (posebni skladi, olajšave za kreditiranje
investicij, odkup električne energije, premije,
podpore)
Tehnični in organizacijski ukrepi
Izboljšanje delovanja in obratovanja bioplinskih
naprav z pomočjo izboljšanja organizacije
transporta substrata ter delovanja anaerobnega
digestacijskega procesa
Sprejemljivost javnosti
Povečanje informiranosti širše javnosti glede
izgradnje bioplinarn, glede prednosti, slabosti in
tveganja naprav.
Pričakovani rezultati
+ hitrejši in enostavnejši postopki za pridobitev dovoljenj
+ prepričati finančne inštitucije, da so investicije v
bioplinarne varne
+ Nove možnosti financiranja
+ Povečana ozaveščenost o socialnih koristih, ki jih lahko
dosežemo z bioplinom
= povečanje investicij v bioplinarne na
območju ciljnih držav in širše
Partnerji & kontakt
koordinator:
Energy Institute Hrvoje Pozar
Savska cesta 163
Zagreb, Croatia
www.eihp.hr
kontakt:
Projektni partnerji:
WIP Renewable Energies (WIP), Germany
European Biogas Association (EBA), Belgium
Fraunhofer (IWES), Germany
Centre for Renewable Energy Sources
and Savings (CRES), Greece
Biljana Kulisic
[email protected]
Tel: +385 1 6326 269
Fax: +385 1 6040 599
Czech Biogas Association (CzBA),
Project web-site:
www.biogasin.org
Razvojna agencija Sinergija,
Sinergija, Slovenia
Czech Republic
EKODOMA, Latvia
Energoproekt, JSC (ENPRO), Bulgaria
Trinergi Grup (TG), Romania
HVALA ZA VAŠO POZORNOST!
www.biogasin.org
Razvojna agencija Sinergija
Kranjč
Kranjčeva ul. 3
9226 Moravske Toplice
Tel: +386 2 538 13 50
E-poš
pošta: [email protected]@ra-sinergija.si
Splet: www.rawww.ra-sinergija.si
`