MISIJONSKA - Misijonsko središče Slovenije

Misijonska
obzorja
št. 5 (152), leto 27
oktober 2013
priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR
MISIJONSKA
20. oktober 2013 NEDELJA
NAŠI VERI
DAJMO ROKE
MO_oktober2013.indd 1
7.10.2013 8:02:44
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1987
Lado Lenček C.M.
Urednik KM
1938–1987
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
Revija za medkulturni
in medreligijski dialog ter razvojno
in humanitarno pomoč
V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo,
ekumenizem in dialog (TEOF)
izdaja
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: [email protected] si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax. : 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. [email protected] net
GLAVNI UREDNIK
Jože Planinšek, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Schwarz print, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Priporočeni dar za posamezni izvod je
1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2013:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici: Delo slovenskih
misijonarjev
Foto: Stane Kerin
MO_oktober2013.indd 2
Med že
in še ne
V
spodbudo in zaupanje mi je dejstvo, da prav na god sv. Terezije
Deteta Jezusa, glavne zavetnice misijonov, pišem tale uvodnik, ko
smo ob pomoči sodelavcev iz Misijonskega središča vse ostalo, za
to dvojno številko ob misijonski nedelji že oddali v tiskarno. Po devetih
letih se spet nekoliko bolj vračam v »misijonske« vode, obenem mi pa vse
druge ostajajo. Sicer je pa okrog nas tako ali tako en sam misijon. Tudi na
Jožefovem hribu v Celju, kjer delam in prebivam, skušamo, kot vsi vi širom
sveta in domovine, živeti in vzdrževati spoštljiv nagovor z veselim oznanilom. Da, z veselim oznanilom za današnji trenutek, za ta čas in prostor, ki
je - kot v vseh časih in prostorih v preteklosti - še kako potreben.
Vse, ki vas te vrstice dosegajo, pozdravljam in vam v duhu segam v roko ter
vabim: Pojdimo skupaj naprej. Misijonska obzorja imajo bogato zgodovino
in lepo je, da se v njih najdevamo. Katoliški misijoni iz predvojne Slovenije,
nato na begu in kasneje v Argentini so bili del dejavnosti Misijonske družbe
in smo jim, ko so se leta 1987 vrnili v Slovenijo, spremenili ime. Tedaj so prešli v Misijonsko središče Slovenije, lazaristi pa smo ohranili urednikovanje.
Vse, ki vas te vrstice dosegajo, pozdravljam in vam v
duhu segam v roko ter vabim: Pojdimo skupaj naprej.
Misijonska obzorja imajo bogato zgodovino in lepo je,
da se v njih najdevamo.
Zahvaljujem se gospodu Dragu Ocvirku za njegovo sedemindvajsetletno
skrbno bedenje nad »Misijonskimi obzorji« in za delo z njimi. Postala so vez
med nami in vsemi misijonarji, ki nam ni vseeno, kako je z ljudmi, s Cerkvijo
v svetu in domovini. To je v sodobnem svetu pomembna naloga vseh, ki se
imenujemo kristjani, saj smo vsi božji otroci. Samo naša medsebojna vzajemnost je verodostojno znamenje, da smo ena, Kristusova Cerkev.
Ob svetovnem misijonskem dnevu, misijonski nedelji, še misel oziroma dejstvo iz bogate zgodovine tega častitljivega lista, ki me že dolgo spremlja in
vedno znova nagovarja.
Ko je nastopil »eksodus« slovenskega naroda v tujino, beg pred krvavo komunistično revolucijo in boj mnogih za življenje, ki je potekal prek Vetrinja,
Špitala, Lienza, Brixna, Rima … in drugih krajev vse tja do Argentine,
Kanade, Avstralije ali do koder že, kjer so se naši rojaki ustalili, Katoliški
misijoni oziroma Misijonska obzorja niso nikoli prenehali izhajati in spodbujati. Druščina okrog tega lista tudi v najhujših časih, v taboriščih in na
begu - brez vsega in brez domovine - ni nehala misliti na misijonarje in njihovo delo. Nikoli niso prekinili svojega izhajanja, so bili pa, če je bilo potrebno, begunski Katoliški misijoni. Trdoživost v evangeljski prežarjenosti,
ki ji zlepa ni para.
Lepa spodbuda ob misijonski nedelji. Ko je povsod toliko govora o krizi, slabih časih in pomanjkanju, imamo mi sporočilo: na eni strani evangeljsko
veselo novico, ki jo ponašamo v svet, na drugi strani pa toliko svetlega in lepega iz naše preteklosti in sedanjosti, kar živite misijonarji in vsi, ki ste nad
misijonskim delom navdušeni in prepričani o njegovi smiselnosti. Pojdimo
torej v duhu papeža Frančiška na pot v prihodnost.
Jože Planinšek CM
7.10.2013 8:02:44
P oslanica pape ž a Frančiška za 87. svetovni dan misijonov
Dragi bratje
in sestre!
Letos, ko praznujemo svetovni misijonski
dan, se končuje leto vere, ki je pomembna
priložnost, da poglobimo naše prijateljstvo
z Gospodom in utrdimo naše potovanje
kot Cerkev, ki pogumno oznanja Evangelij.
S te perspektive želim podati nekaj misli.
1. Vera je dragocen Božji dar, ki odpira
naš um, da Boga spoznavamo in ljubimo. Bog želi vstopiti v odnos z nami in
nam omogočiti delež pri svojem življenju, da bi bilo naše življenje bolj smiselno, boljše in lepše. Bog nas ljubi! Vera
pa mora biti sprejeta ter potrebuje naš
osebni odgovor in pogum, da se predamo Bogu, da živimo njegovo ljubezen in da smo hvaležni za njegovo neskončno usmiljenje. Vera je dar, ki ni
namenjen samo nekaterim, ampak je
podarjen velikodušno. Vsak naj bi izkusil veselje biti ljubljen od Boga, veselje odrešenja! Vera je dar, ki ga nihče
ne more obdržati zase, ampak ga mora
deliti z drugimi. Če ga hočemo obdržati samo zase, postanemo izolirani, sterilni in bolni kristjani. Oznanjevanje
evangelija je sestavni del poslanstva
Kristusovih učencev ter stalna angažiranost, ki animira celotno življenje Cerkve. »Misijonsko delovanje je
jasno znamenje zrelosti cerkvene skupnosti« (Benedikt XVI. (2005–2013),
Verbum Domini, 95).1 Vsaka skupnost je
»zrela«, ko izraža vero in jo praznuje
z veseljem pri bogoslužju, živi dejavno
ljubezen, stalno oznanja Božjo besedo
in zapusti svoje okolje, da ponese vero
na »obrobja«, posebej tistim, ki še niso
imeli možnosti spoznati Kristusa. Moč
naše vere na osebni in skupnostni ravni
se lahko meri po sposobnosti sporočanja vere drugim, širjenja vere z ljubeznijo, življenja v dejavni ljubezni, pričevanja zanjo pred tistimi, ki jih srečujemo in tistimi, ki so del našega življenja.
2. Leto vere petdeset let po začetku 2.
vatikanskega cerkvenega zbora (1962–
1965) celotno Cerkev spodbuja, da bi se
ponovno zavedala svoje prisotnosti v
sodobnem svetu in svojega poslanstva
1
Posinodalna apostolska spodbuda
z naslovom Gospodova beseda.
med ljudstvi in narodi. Pri misijonskem
poslanstvu ne gre samo za geografska
ozemlja, ampak za ljudstva, kulture in
posameznike, ker »meje« vere ne prečkajo samo krajev in človeške tradicije,
ampak srce vsakega človeka. Drugi vatikanski cerkveni zbor je na poseben
način poudaril, kako misijonska naloga
širjenja meja vere pripada vsakemu krščenemu in vsem krščanskim skupnostim. »Božje ljudstvo živi zlasti v škofijskih in župnijskih občestvih in v njih
postaja na neki način vidno, pripada
tudi njim, da pričujejo za Kristusa pred
narodi« (prim. M 37).2 Vsaka skupnost
se torej sooča z izzivom in vabilom, da
si prisvoji poslanstvo, ki ga je Jezus zaupal apostolom, naj bodo njegove »priče
v Jeruzalemu, po Judeji in Samariji vse
do konca zemlje« (prim. Apd 1,8); to
ni drugoten, ampak ključen vidik v krščanskem življenju: vsi smo povabljeni, da hodimo po cestah sveta z našimi
brati in sestrami ter oznanjamo in pričujemo za našo vero v Kristusa in postanemo glasniki njegovega evangelija.
Škofe, duhovnike, duhovniške in pastoralne svete ter vsako odgovorno osebo
2
Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve (M).
3
MO_oktober2013.indd 3
7.10.2013 8:02:45
P oslanica pape ž a Frančiška za 87. svetovni dan misijonov
in skupino v Cerkvi vabim, da v svojih
formacijskih in pastoralnih programih
postavijo misijonsko razsežnost na
vidno mesto, z razumevanjem, da njihova apostolska angažiranost ni popolna, dokler ne vsebuje namena pričevati
za Kristusa pred narodi in vsemi ljudstvi. Misijonski vidik ne zadeva samo
programske razsežnosti krščanskega življenja, ampak tudi paradigmatično razsežnost, ki zadeva vse vidike krščanskega življenja.
3. Evangelizacijsko delo pogosto naleti ne samo na zunanje ovire, ampak
tudi na ovire znotraj cerkvene skupnosti. Včasih gre za pomanjkanje gorečnosti, veselja, poguma in upanja pri
oznanjevanju Kristusovega sporočila
in pri pomoči ljudem našega časa, da
bi se srečali z njim. Včasih se še vedno
misli, da pomeni oznanjevanje resnice Evangelija napad na svobodo. Papež
Pavel VI. (1963–1978) je glede tega jasno
povedal: »Bila bi napaka, če bi soljudem
v zavest kar koli vsiljevali. Njihovim zavestim ponuditi resnico Evangelija in
odrešenje v Jezusu Kristusu v polni jasnosti in spoštovanju do svobodnih
možnosti, ki jih predstavlja, pa je poklon tej svobodi« (Apostolska spodbuda O evangelizaciji današnjega sveta,
80).3 Vedno moramo imeti pogum in
veselje, da srečanje s Kristusom ponudimo s spoštovanjem, in da smo glasniki njegovega evangelija. Jezus je prišel med nas, da bi nam pokazal pot odrešenja in nam zaupal poslanstvo, da
z njo seznanimo ljudi do skrajnih mej
sveta. Prepogosto vidimo, da se ponujajo in poudarjajo nasilje, laži in napake. Za naš čas je nujno, da po oznanjevanju in pričevanju zablesti dobro življenje Evangelija in to iz notranjosti
Cerkve same. Pri tem je pomembno, da
nikoli ne pozabimo na osnovno načelo, ki velja za vsakega evangelizatorja:
nihče ne more oznanjati Kristusa brez
Cerkve. Evangelizacija ni ločeno, posamično ali zasebno dejanje, ampak je
vedno cerkveno. Papež Pavel VI. je zapisal: »Ko najbolj neznani pridigar, katehet ali župnik oznanja evangelij, zbere
skupaj majhno občestvo, podeli zakrament, četudi sam, izvaja cerkveno dejanje. »Ne deluje« iz poslanstva, ki bi
ga pripisal sebi ali po osebnem navdihu, ampak v edinosti s poslanstvom
Cerkve in v njenem imenu« (prav tam,
60). – In to daje moč poslanstvu in
3
Okrožnica z naslovom Oznanjevanje
evangelija (1975).
povzroči, da se misijonar in evangelizator nikoli ne počuti sam, ampak kot del
enega Telesa, ki ga oživlja Sveti Duh.
4. V naši dobi razširjena mobilnost in
enostavno komuniciranje preko novih
sredstev sta med seboj pomešala ljudi,
znanje in izkušnje. Zaradi dela se celotne družine selijo z ene celine na drugo;
profesionalne in kulturne izmenjave,
turizem, in drugi podobni pojavi prav
tako povzročajo velike premike ljudi.
Tako tudi za župnijsko skupnost postane zahtevna naloga vedeti, kdo na njenem območju živi stalno ali začasno.
Vse bolj se na velikih območjih v pokrajinah, ki so bile tradicionalno krščanske, povečuje število tistih, ki vere ne
poznajo, ki so ravnodušni glede verske
razsežnosti ali pripadajo drugim verstvom. Ni redko, da se nekateri krščeni odločijo za življenjski slog, ki jih odvrača od vere, in jih tako naredi potrebne »nove evangelizacije«. Temu
lahko dodamo še dejstvo, da blagovest
Jezusa Kristusa velikega dela človeštva
še ni dosegla. Prav tako živimo v času
krize, ki se dotika različnih področij
človekovega obstoja, ne samo ekonomije, financ, prehrambne varnosti, ali okolja, ampak tudi tistih, ki zadevajo globlji pomen življenja in osnovne vrednote, ki ga oživljajo. Tudi človeško sobivanje zaznamujejo napetosti in konflikti,
ki ogrožajo varnost in povzročajo težave pri iskanju prave poti do stabilnega
miru. V teh zapletenih okoliščinah, ko
se zdi, da obzorje sedanjosti in prihodnosti ogrožajo temni oblaki, je v vsaki
stvarnosti potrebno pogumno oznanjati Kristusov evangelij, sporočilo upanja,
sprave, občestva, Božje bližine, Božjega
usmiljenja in odrešenja, ter oznanilo, da
je moč Božje ljubezni zmožna premagati temo zla in nas voditi po poti dobrega. Človek našega časa potrebuje luč, ki
osvetljuje njegovo pot in ki jo more dati
samo srečanje s Kristusom. Prinesimo
svetu z našim pričevanjem in z ljubeznijo upanje, ki ga daje vera! Misijonski
značaj Cerkve ni osredotočen na prozelitizem, ampak na pričevanje življenja,
ki osvetljuje pot, ki prinaša upanje in
ljubezen. Cerkev – ponavljam še enkrat
– ni dobrodelna organizacija, podjetje
ali nevladna organizacija, ampak skupnost ljudi, ki jih oživlja Sveti Duh, ki so
živeli in živijo čudež srečanja z Jezusom
Kristusom in ki želijo deliti izkušnjo
globokega veselja ter sporočilo odrešenja, ki nam ga je dal Gospod. Sveti Duh
je tisti, ki vodi Cerkev na tej poti.
5. Vsakega želim spodbuditi, da bi bil
nosilec Kristusove blagovesti. Posebej
sem hvaležen misijonarjem, duhovnikom Fidei Donum, redovnikom in redovnicam ter vedno bolj številnim vernim
laikom, ki so sprejeli Gospodov klic in ki
so zapustili svojo domovino, da bi služili evangeliju v različnih deželah in kulturah. Prav tako želim poudariti, da se
mlade Cerkve same velikodušno angažirajo pri pošiljanju misijonarjev Cerkvam
4
MO_oktober2013.indd 4
7.10.2013 8:02:45
P oslanica pape ž a Frančiška za 87. svetovni dan misijonov
v težavah – neredko Cerkvam stare krščanske tradicije – in tako prinašajo
svežino in navdušenje, s katerim živijo
vero; vero, ki prenavlja življenje in daje
upanje. Živeti v tej vesoljni razsežnosti z odgovorom na Jezusovo naročilo:
»Pojdite torej in naredite vse narode za
moje učence« (prim. Mt 28,19) je bogastvo za vsako Cerkev, vsako skupnost,
ker pošiljanje misijonarjev ni nikoli izguba, ampak pridobitev. Pozivam vse,
ki čutijo ta klic, da velikodušno odgovorijo Svetemu Duhu glede na svoj položaj v življenju, in se ne bojijo biti velikodušni z Gospodom. Vabim tudi škofe,
redovne družine, skupnosti in vse krščanske skupine, da z daljnovidnostjo in
skrbnim razločevanjem podpirajo misijonski klic (ad gentes) in da pomagajo
Cerkvam, ki potrebujejo duhovnike, redovnike, redovnice in laike, ter tako utrdijo krščansko skupnost. Takšna pozornost naj bo prisotna med Cerkvami, ki
so del iste škofovske konference ali iste
cerkvene pokrajine, ker je pomembno,
da Cerkve, ki so obdarjene s poklici, velikodušno pomagajo tistim, v katerih poklicev primanjkuje.
Istočasno spodbujam misijonarje, posebno duhovnike Fidei Donum in laike,
da veselo živijo svoje dragoceno služenje v Cerkvah, h katerim so poslani, in da prinašajo svoje veselje in izkušnje Cerkvam, iz katerih izhajajo; pri tem naj se spominjajo, kako sta
Pavel in Barnaba ob koncu svojega prvega misijonskega potovanja »poročala, kaj je Bog storil z njima in kako je
odprl vrata vere poganom« (prim. Apd
14,27). Postanejo lahko pot nekakšnega
»vračanja« vere, ko prinašajo svežino
mladih Cerkva Cerkvam stare krščanske tradicije in tako le-tem pomagajo
ponovno odkriti navdušenje in veselje in skupnostim, ki trpijo nasilje in nedeliti vero v izmenjavi, ki je vzajemna strpnost, želim zagotoviti, da sem
obogatitev v hoji za Kristusom.
jim blizu v molitvi, ter jim ponavljam
Jezusove tolažilne besede: »Pogum, jaz
Skrb za vse Cerkve, ki ga rimski škof sem svet premagal« (prim. Jn 16,33).
deli z brati škofi, najde pomemben
izraz v dejavnosti papeških misijonskih Papež Benedikt XVI. je izrazil upadružb, katerih namen je oživljati in po- nje, »‘naj se Gospodova beseda hitro
glabljati misijonsko zavest vsakega kr- širi in naj bo slavljena povsod’ (prim. 2
ščenega kristjana in vsake skupno- Tes 3,1). Naj leto vere vedno bolj utrjusti s tem, da jih spominjajo na potre- je naš odnos z Gospodom Kristusom,
bo po globlji misijonski formaciji vsega kajti samo v njem je gotovost za poBožjega ljudstva in da spodbujajo kr- gled v prihodnost in zagotovilo pristne
ščansko skupnost k prispevku za širje- in trajne ljubezni« (prim. apostolsko
nje evangelija v svetu.
pismo Vrata vere, 15). To je moja želja
za letošnji svetovni misijonski dan.
Na misel mi prihajajo tudi kristjani, ki Srčno blagoslavljam misijonarje ter vse,
so v različnih delih sveta podvrženi te- ki spremljajo in podpirajo osnovno anžavam pri odkritem izražanju vere in gažiranost Cerkve, da oznanja evanpri uresničevanju polnopravne pravi- gelij na vseh koncih sveta. Tako bomo
ce živeti jo na vreden način. To so naši kot služabniki in misijonarji evangebratje in sestre, pogumni pričevalci lija izkusili »sladko in prijetno veselje
– tudi bolj številni kot mučenci prvih evangeliziranja« (Apostolska spodbuda
stoletij, – ki z apostolsko vztrajnostjo O evangelizaciji današnjega sveta, 80).
prestajajo mnoge sodobne oblike preVatikan, 19. maj 2013,
ganjanja. Mnogi tudi tvegajo življeslovesni praznik binkošti
nje, da ostanejo zvesti Kristusovemu
evangeliju. Posameznikom, družinam
Frančišek
5
MO_oktober2013.indd 5
7.10.2013 8:02:46
e - nabiralnik
PO KRIŠTOFOVI NEDELJI –
akcija MIVA 2013
HVALA vsem, ki ste z misijonsko gorečnostjo blagoslavljali
vozila, molili za srečno vožnjo, se priporočali sv. Krištofu in z
veseljem darovali ali zbirali sredstva v zahvalo za srečno prevožene kilometre – in ta dar namenili z akcijo MIVA za misijonska vozila. Kaj pomenijo vaši darovi in vaša dobrota, naj
povesta pismi s. Marjete Zanjkovič in Mykole Dobra.
Bog vam povrni in naj vas vse spremlja njegovo varstvo na
priprošnjo sv. Krištofa.
Tudi mi smo dobili avto
Mykola Dobra - lazarist, Ukrajina
31.8.2013 Dragi prijatelji in dobrotniki misijonov!
Iz srca se vam zahvaljujem za pomoč v imenu vseh ljudi, ki
jim bo služil vaš dar – avtomobil, ki smo ga z vašo pomočjo
dobili. Zavedam se,
da pomoč ne pride
vedno od tistih
ljudi, ki so dobro
stoječi, ampak zgodovina potrjuje, da
v veliko primerih
darujejo prav tisti,
ki niso finančno najbolj močni. Darujejo
tisti, ki imajo odprto srce in dlani za
pomoč bližnjemu. Če ste kdaj obiskali Ukrajino, ste lahko
opazili in si zapomnili naše ceste, ki niso v najboljšem stanju. Razdalje do naših župnij, ki jih oskrbujemo, so velike,
težko dostopne, ampak to je naše služenje, ki smo se mu
posvetili in pri tem želimo vztrajati. Avtomobil bo služil
raznim skupinam in dejavnostim: ubogim, zapuščenim,
bolnikom in invalidom, mladini in otrokom, prevažanju
hrane in gradbenega materiala. Iz srca bi se vam rad še
enkrat zahvalil in obljubim, da se vas bom rad spominjal
v molitvi.
Mykola Dobra CM
Avto je že na dvorišču
S. Marjeta Zanjkovič, salezijanka, Madagaskar
20.7.2013 Predragi sodelavci misijonarjev, dragi vsi dobrotniki! Včeraj zvečer je končno na našem dvorišču »pristal« avto, dar MIVA Slovenije. Pričakali smo ga s ploskanjem in zahvalno molitvijo. Kar pozabile smo na osem
mesecev čakanja, ko smo zagledale čudoviti in dragoceni dar. Vse besede so odveč, le velik HVALA mora biti na
prvem mestu. Hvala najprej ljubemu Bogu, ki je uslišal
prošnje revnih in potrebnih! Hvala vam, dragi sodelavci
v misijonski pisarni, ki ste na poseben način delali in se
trudili, da bi ustregli naši prošnji. HVALA vam, dragi dobrotniki, ki znate tako velikodušno priskočiti na pomoč
nam misijonarjem. Kljub krizi imate veliko ljubezen do
še bolj revnih in potrebnih od vas. Naj bo vsem dobri Bog
velik plačnik. Naša molitev, posebej otrok, vas vedno spremlja in kliče na vas božji blagoslov. V imenu sestrske skupnosti hčera Marije Pomočnice, naših sodelavcev, v imenu
otrok in mladih, ki jim bo vozilo MIVA SLOVENIJA še posebej v pomoč, vas prisrčno pozdravljam in se vam še enkrat zahvaljujem.
Hvaležna s. Marjeta Zanjkovič, HMP
Kar deset škofov
je somaševalo
Peter Opeka - lazarist, Madagaskar
5.8.2013 Včeraj smo imeli pri nedeljski maši deset škofov;
sedem z Madagaskarja in po enega z Reuniona, Mavritiusa
in Komorov (Comoros). Komisija škofov z indijskega oceana je imela letni sestanek v Antananarivo in za zaključek
shoda so prosili, da bi prišli somaševat z našimi kristjani,
kar smo sprejeli z velikim veseljem. Resnično je bila evharistija zelo doživeta in lepo sprejeta od vseh naših škofov.
Škof s Komorov, sicer doma iz Konga, je bil ganjen do solz
in se je zahvalil našim kristjanom, da je doživel tako veselo evharistijo s tisočimi odraslimi in otroci in s takim
lepim sodelovanjem vseh. Nepozabna nedelja za nas v
Akamasoa in tudi za naše škofe, ki so odšli srečni iz našega naselja dobrih prijateljev. Lep pozdrav! Pedro
6
MO_oktober2013.indd 6
7.10.2013 8:02:47
e - nabiralnik
Kam naj podrezam?
P. Stanko Rozman, jezuit, Malavi
6.8.2013 Prav lep pozdrav. V gosteh imamo skupino
POTA. Prinesli so dar za gradnjo hiše. Tudi sami pomagajo. V ponedeljek smo skopali temelje, danes pa jih zalili z betonom. Jutri začno rasti zidovi. Hiša niti ni majhna: 12 x 9 m. Brez kleti in brez podstrehe. In brez raznih
obveznosti do komunale in države. Boste rekli: tako je
lahko graditi! Ja, pa je potrebno zgradbo zavarovati pred
mravljami. Toplotne izolacije ni potrebno. Zato so stroški gradnje veliko manjši, a vseeno znesejo okoli dvajset
tisoč evrov. Imamo polovico. Kam naj podrezam? Hiša za
učitelja bo proti koncu meseca pod streho, a neometana,
brez vode in elektrike ter nepobeljena. Ekipa se 25. avgusta vrača domov. Meni pa ostanejo skrbi. Je pa to pozitivno, da imamo sedaj več prijateljev za naše projekte. Tudi
televizijska ekipa bo povedala svoje. Tako imam upanje,
da bodo šle stvari naprej. Naj vam da Gospod nekaj tistega veselja, ki ga je napolnjevalo na gori Tabor ob obisku
Mojzesa in Elija. Postavimo jim šotor!
V Gospodu, p. Stanko
In še nekaj …
S. Marija Pavlišič, usmiljenka, Madagaskar
30.7.2013 Hvala vam za vso pomoč in razumevanje.
Vam in vsem misijonskim prijateljem in dobrotnikom
prisrčen in iskren pozdrav z Rdečega otoka. Vsak dan
je poln neštetih dogodkov. Dela nam ne manjka, veselja in skrbi tudi ne. Po nekaterih krajih je strašno, tu pri
nas pa je še kar mirno. Šolsko leto smo srečno končali na osnovni in gospodinjski šoli. Uspeh je bil dober v
veselje učiteljem, staršem in otrokom. Veter in deževje
sta naredila veliko škode. Pridelek je bil zelo slab, skromne bajtice uničene, veliko imamo obnavljanja. Denar,
ki ste mi ga poslali, sem porabila za hrano in popravilo
hiš. Prosim vas ponovno za pomoč. Prosim vas za denar
za hrano, riž in prikuho, za popravilo hiš. In še nekaj.
Sedaj so počitnice in veliko študentov je revnih in bi
radi delali, da bi si kupili šolske potrebščine (knjige,
zvezke) in plačali šolnino, saj večina naših otrok hodi
v šole, kjer je treba plačati šolnino. Prosim vas, če bi mi
poslali denar za šolnino. Že vnaprej se vsem iskreno zahvalim. Morda bi se otroci »šolarji« v Sloveniji potrudili in dali majhen dar za malgaške otroke, za skodelico
riža, za zvezek. Bog povrni! Prepričana sem, če bi ljudje
videli, v kakšnih pogojih ljudje tukaj živijo, bi z veseljem
pomagali. Vam, g. Stane, in vsem vašim sodelavcem iskren pozdrav.
Hvaležna s. Marija Pavlišič, usmiljenka
Počasi rasteta,
cerkev in občestvo
Pavel bajec, duhovnik kp, slonokoščena obala
9.8.2013 Hvala za lep dopust. Po štirih letih sem letošnje poletje prišel na dopust. Moral sem obnoviti osebne dokumente. Zopet sem imel priliko srečati vsaj del sorodnikov, prijateljev, znancev in misijonskih prijateljev. Čeprav sem ostal v
domovini skoraj dva meseca, mi je zmanjkalo časa, da bi stisnil roko ali vsaj pozdravil vse, ki mislite na nas v Afriki in vas
naše delo zanima. Vsem, s katerimi smo se srečali in poklepetali, se iskreno zahvaljujem za prijaznost in za čas, ki ste si ga
vzeli za to. Bog vam povrni za vse! Hvala vam za vaše darove.
Čeprav se dobro zavedamo, da se mora Cerkev v Afriki postaviti na lastne noge, so potrebe posameznih krščanskih skupnosti še vedno nad njihovimi zmožnostmi. Prav zato se vam
še toliko iskreneje zahvaljujem, ker naša mlada župnija sedaj
gradi svojo cerkev, ki bo lahko sprejela preko tisoč vernikov.
Kljub veliki zavzetosti župljanov je to za nas velik, celo prevelik zalogaj. Kar precej let bo treba, da bomo dosegli cilj. Vsak
vaš dar je korak bliže na poti k uresničitvi našega načrta.
Posebej sem hvaležen vsem duhovnikom, ki ste me sprejeli
na svojih župnijah, Bog vam povrni za vaše prijateljstvo in za
vse vaše darove. Hvala kobariški župniji za podarjen zvon, ki
je že na poti proti Afriki. Prvi teden v septembru bomo imeli
enotedenski biblični tečaj za katehiste. Oni so res pravi katehisti, ker v odsotnosti duhovnikov prav oni vodijo krščanske
skupnosti: organizirajo nedeljsko bogoslužje, verouk, različne molitve, obiskujejo bolnike in z njimi molijo, vodijo pogrebe in pripravljajo ljudi na zakramente. Brez njih bi marsikje v
Afriki Cerkev težko živela. Prav zato je skrb za njihovo vzgojo
in izobraževanje naša velika naloga. Še enkrat bi se vam rad
vsem zahvalil za vse dobro, ki sem ga prejel v domovini.
Bog z Vami, Pavel
Vsi na istem čolnu
Franc Zajtl, salezijanec, Egipt
8.8.2013 Dragi prijatelji misijonarjev! Prejmite prisrčne pozdrave iz nemirnega Egipta. Smo že skoraj navajeni teh neredov, zato se ne vznemirjamo preveč, saj smo vsi v istem
čolnu. Tisto, kar mi dela težave, je moje zdravje. Pred osmimi
leti sem bil operiran na desni nogi z amputacijo prsta. V soboto se je zadeva ponovila in so mi amputirali prst ŠE na levi
nogi. Tukaj je problem v tem, da nimam zdravstvene oskrbe,
ker sem pač tujec, moral sem iti v privatno saudsko-arabsko
bolnico, ki je PO EVROPSKO, toda stane kar precej. Državne
bolnice so navadno "zadnja postaja", ker so zapuščene. Nisem
hotel odpotovati v Slovenijo, ker je sedaj vpisovanje za novo
šolsko leto in tudi sicer polno drugih opravkov. Če pošljete
kakšno pomoč, bo dobrodošla in Bog vam povrni.
Prisrčno pozdravljeni, hvaležni Franc
7
MO_oktober2013.indd 7
7.10.2013 8:02:48
PROSTOVOL JCI
Katarina Tomc, laiška misijonarka, Mozambik
Živo na misijonu
Namaacha
1.9.2013 Naši prostovoljci, to so v glavnem
študenti, vsako leto preživijo en mesec svojih
počitnic tako, da pomagajo na kakem misijonu
v Afriki ali kateri drugi misijonski deželi.
V mesecu avgustu je šest mladih
študentov: Maja, Eva, Mateja, Jana,
Kristina ter Pavle, ki je iz Črne gore,
pomagalo na našem misijonu, kjer
delujeva midve s Karmen že deveti
mesec. Z njimi je bil salezijanski duhovnik Marko, ki je vse skupaj organiziral in je bil letos že drugič tukaj,
prav tako Maja.
Colegio Maria Aoxiliadora Namaacha
se uradno imenuje naš misijon, kjer
delava in pomagava sestram pri
vzgoji in učenju deklet, ki prebivajo
v internatu in jih je vseh skupaj 96. Si
lahko mislite, kako to zgleda; toliko
deklic od treh pa do 18 let starosti,
pa samo pet sester in dve laiški misijonarki; vse je kar težko imeti pod
kontrolo. Deklice so večinoma iz ločenih družin ali pa sploh brez staršev, ker so jim umrli ali so jih zapustili. Vsaka si želi pozornosti in po
navadi jih kar po pet priteče v objem.
Imamo tri sestrice trojčice, ki so skoraj popolnoma enake. Spet druge tri
deklice, ki jih je mati zapustila, ko je
bila najmlajša stara komaj dve leti.
Očeta pozna samo najstarejša. Vsaka
od njih ima svojo žalostno zgodbo,
vsekakor pa so več ali manj iz revnih družin. Štiri deklice obiskujejo
vrtec, ki je tudi last misijona, ostale
pa šolo, ki je nova in sprejme okrog
1500 učencev. Šola jim ne nudi kvalitetnega znanja in dobrodošla je vsakršna pomoč pri učenju in nalogah,
zato smo težko pričakovale in z veseljem sprejele naše prostovoljce, ki so
prišli ob pravem času, kajti zaključevalo se je drugo tromesečje in v vseh
razredih so pisali teste.
Naj razložim, na katerih področjih
so delovali naši prostovoljci. Eva in
Mateja, ki sta vzgojiteljici, sta delali v
vrtcu, Jana in Kristina sta oskrbovali
bolne, ker študirata medicino, Pavle je
imel športno vzgojo, Maja in Marko pa
sta pomagala, kjer je bilo bolj potrebno. Med drugim sta razdeljevala sandale Kopitarne Sevnica, ki jih je darovala in so jih prinesli s seboj. Prosti
čas so zapolnili z različnimi delavnicami, za katere je bilo veliko zanimanje. Dekleta rada kaj ustvarjajo, jaz
jih učim ročna dela (kvačkanje, pletenje, šivanje), a je problem, ker ni dovolj igel. Tudi to so rešili prostovoljci.
Prinesli so ogromno materiala; igel,
sukanca, volne, barvic, svinčnikov
in še in še. Vsem, ki so darovali karkoli za naša dekleta, iskrena HVALA.
Stvari so zelo potrebne in smo jih razdelili tistim, ki jih nimajo.
Zadnji teden v avgustu so imeli otroci že počitnice. Ta čas je bil primeren za ureditev igrišča. Kupili smo
najbolj kvalitetno barvo in narisali črte na športno igrišče, ki je bilo v
slabem stanju. Zraven smo postavili nekaj igral in gugalnic za najmlajše,
čisto preprosto iz odpadnih pnevmatik. Načrt je že prej naredila Karmen.
Vse smo lepo pobarvali z barvo, ki je
ostala. Ne morem vam opisati, kako
so bili otroci veseli, ker prej česa takega niso imeli. V preteklosti so bile
neke gugalnice, ki so se pokvarile, a ni
bilo nikogar, ki bi jih popravil.
Vsekakor so skupine prostovoljcev na
misijonih zelo koristne, če so dobro
pripravljeni in organizirani. Tudi
zanje, kakor za nas laiške misijonarje
je dobra izkušnja preživeti in razdajati nekaj svojega časa tistim, ki te potrebujejo. Vsak objem in nasmeh obriše solzo iz otroških oči in za trenutek
povrne zavetje, ki ga je otrok izgubil.
Vsem skupaj, posebno g. Marku, ki je
pripeljal skupino k nam, še enkrat iskrena hvala. Upam, da so se pri nas
dobro počutili in se zadovoljni vrnili z
lepimi spomini. Pričakujemo jih tudi
naslednje leto. Katarina Tomc
8
MO_oktober2013.indd 8
7.10.2013 8:02:49
svojevrstna pridiga
Župnijsko romanje
na Madagaskar
Če se vam že naslov članka zdi čuden, ni z vami nič narobe. Sam sem pred 13 leti imel to
milost, da sem doživel misijonsko razgibanost Madagaskarja. In tudi zato se mi je ideja o župnijskem
romanju na Madagaskar sprva zdela nora ali vsaj utopična. Lahko mi rečete »neverni župnik«.
misijon in tradicionalno izhodišče
za slovenske misijone na jugu škofije
Farafangana. Tu nas je čakal Blaž. Janez
je zaostal za nami, ker je šel po nakupih. Mi pa naj bi pripravili podoknico
Blažu, saj je bila ura malo čez šest zjutraj. Nevede smo zbudili pozornost celotne vangaindranske župnije. Zagnali
smo župnijski zvon, nevedoč, da je v
cerkvi sveta maša. Zmedli smo domačega župnika, ki se je ravno pripravljal
na pridigo. Ampitafa je bil naš končni
cilj, potrebovali smo še dobre tri ure.
Pričakal nas je center Ampitafa: šola,
župnišče, dispanzer, porodnišnica in
nova cerkev sv. Janeza evangelista, ki je
poleg nas čakala še škofa Benjamina in
posvetitev.
Vendar pa je naš rojak,
misijonar Janez Krmelj
vedno bolj vztrajno
vabil in tudi iskal primeren trenutek. Ko
smo skupaj s podjetjem
Šušteršič iz Logatca
pred dvema letoma pripravili
kontejnersko
pošiljko pločevine in
vsega potrebnega materiala za strehe in cerkev na novem misijonskem centru Ampitafa
blizu Ranomene, je počasi dozorel tudi čas našega romanja.
Dodatna motivacija je bila odločitev našega župljana, študenta mikrobiologije Blaža Krmelja, da sprejme misijonski križ in triletno misijonsko poslanstvo. Okvirni program romanja je bil
določen. Mesec julij 2013, teden dni delovne akcije na misijonu Ampitafa in v
Ranomeni. Pomoč pri pripravi in sodelovanje pri slovesni posvetitvi cerkve sv. Janeza evangelista v Ampitafa.
Šestnajst romarjev iz Polhovega
Gradca, to je bila zgornja meja, ki je
bila še nekako znosna. Pridružila sta se
nam še policijski vikar Janko Novak in
njegova sestra Irena. In že je prišel čas
odhoda.
PRIJAZNI SPREJEMI
Po celodnevni vožnji z
letalom preko Benetk
in Pariza nas je v poznih nočnih urah pozdravil »Rdeči otok«.
In prisrčno snidenje z
rojakom, misijonarjem
Janezom
Krmeljem.
Na Madagaskar smo
vstopili skozi vrata
Akamasoe
misijonarja Pedra Opeke.
Nepozabna je bila maša
v znameniti kapeli
Svete Družine tik nad kamnolomom.
Pustili smo, da so nam pridni delavci v
kamnolomu dobesedno nalomili nekaj
kamenja za spomin. Akamasoa deluje
kot nekakšna oaza upanja sredi malgaškega vsakdanjika, ki zna biti zelo krut.
Večerna molitev in večerja z misijonarjem Pedrom je nepozabno doživetje.
Pred nami je bila torej naporna vožnja, trajajoča dan in noč do več kot
osemsto kilometrov oddaljenih misijonov na jugu v škofiji Farafangana.
Janez je vozil našo prtljago v svojem avtomobilu, mi pa smo mu sledili v klasičnem malgaškem prevoznem sredstvu za javni prevoz »taksibrusu«. Po
nekaj kratkih postankih in večerji se je
Janezov avtomobil nepričakovano ustavil ob treh zjutraj, tri ure pred ciljem.
»Samo nekaj trenutkov, da se malo naspim,« je dejal Janez. Neverjetnih pet
minut spanja mu je zadostovalo. »Kako
to zmore? Le kaj ga žene?« to so bila
vprašanja, ki so se v štirinajstih dnevih našega bivanja na Madagaskarju
pogosto ponavljala med nami. Preostal
nam je le en odgovor, da gre najbrž za
moč, ki izvira iz vere v Boga in ljubezni
do Malgašev. Podobno notranjo moč
smo doživljali tudi ob srečanjih z drugimi misijonarji in sestrami, kot je sestra Terezija Pavlič v Ranomeni, katere delo smo lahko spremljali od blizu.
Vangaindrano je neke vrste matični
9
MO_oktober2013.indd 9
7.10.2013 8:02:50
svojevrstna pridiga
RAZDELJENI V DVE SKUPINI
Med vožnjo na delovno akcijo v Ranomeno mi je postalo slabo, pa sem del
Prva je začela z delom v Ampitafa,
poti šel raje peš. Ko sem že bil blizu Ranomene, sem zbudil pozornost skudruga pa se je odpravila v Ranomeno.
pine otrok. Začeli so klicati za menoj: »Bonjour!« Nisem se ozrl, zato so poSi predstavljate slovensko zagnanost v
izkusili v angleščini: »Good day!« Mirno sem nadaljeval pot. Tedaj sem zaslimalgaških razmerah. Seveda nam prvi
šal v lepi slovenščini: »Dober dan«! Obrnil sem se in jim odzdravil: »Dober
dan ni šlo čisto nič od rok. Zdaj vemo,
dan!« in otroci so navdušeno zaploskali. Spoznal sem, da malgaši na tem
kaj pomeni: »Mura, mura, vaza!«
delu otoka vedo za štiri svetovne jezike; malgaščino, francoščino, angleščino
(Počasi, belec). Vseeno se nismo vrnili
in slovenščino. To samo po sebi priča, kakšno izjemno vlogo in poslanstvo tu
praznih rok. Imeli smo natančen popis
vršijo Slovenci, pa naj gre za misijonarje, laiške misijonarje, redovnice, medimateriala in orodja, ki ga bomo rabili v
cinske ekipe ali oratorijce. Upravičeno smo lahko na njih ponosni. Naj bodo
prihodnjih dneh. Če nas niso razvesete vrstice poklon vsem, ki darujete za misijone in tako ali drugače podpirate
lili naši delovni uspehi, pa nas je navnaše misijonarje. Vsi skupaj opravljate veliko delo. Božje delo.
dihovalo gostoljubje Malgašev. Otroški
smeh in zvedave oči otrok na vsakem
koraku, prijazne sestre usmiljenke v in na dispanzerju. Z motorjem se je kmalu naznanilo prihod farafanganRanomeni z dispanzerjem, kjer je sedaj mimo pripeljal tudi naš stari prijatelj skega škofa Benjamina.
Blaževo delovno mesto. Sestre oči- misijonar Jani, ki je v drugič poskutno lepo skrbijo zanj, saj je o njih dejal: šal priti do svoje župnije, pa mu zopet NEPOZABNO PRAZNOVANJE
»O moje sestre v Ranomeni, žive sve- ni uspelo. Motor je popolnoma zata- Začel se je praznik, ki ga redko doživiš.
tnice so!« Veselilo nas je, da se je Blaž v jil. Tudi s skupnimi močmi ga nismo Čez štiristo otrok iz nove šole in večstoglava množica je pričakala škofa s
mogli
vžgati. Vesel
bil, da mu Grošelj
ni biloIzidor,
nekaj
mesecih
naučil
malgaško.Delčnjak
Cekuta
Slavka, dobroČuk
Barbara,
Hugo,
GodničjeAndreja,
Grm
Anton, Samo maša
Hiti Vesna,
plesom.
je trajaND,je z vsem srcemFMM,
OFM,
LJ,
SDB,
HKL,
treba pešačiti OSU,
in se je z nami vrnil
v petjem in
Torej
med njimi.
la
več
kot
štiri
ure.
Nič
niso
spustili,
kar
ALBANIJA
MEHIKA
FRANCOS. GVAJANA PERU
MADAGASKAR
MOZAMBIK
BURUNDI
Prosti vikend smo namenili nabavi ma- Vangaindrano. Med potjo smo si oglebi
lahko
podaljšalo
slovesnost:
svečana
teriala in obisku Matange, kjer je Janez dali gradnjo nove cerkve ob obali, ki jo
procesija, posvetitev cerkve, blagoslov
Krmelj deloval deset let in kjer smo gradi Izidor.
in izročitev ključev, posvetitev oltarja in novega križa, ki so ga izdelali naši
prostovoljci. Škof je med mašo poročil nekaj parov iz okolice. Slovesnost se
je končala z zahvalnimi govori in tudi
škof Benjamin ni pozabil omeniti našega prispevka k slovesnosti. Zato pa je
zaslužil salamo in čokolado. V dar smo
dobili čudovito sliko misijona Ampitafa
Kos Vladimir,
Kosmač Janko,
Krmelj Janez,
Kunič Andreja,
Legan Matjaž,
Lisjak Danilo,
Miha,
in lične malgaške
klobuke.Majetič
DJ,
KP,
LJ,
MC
LAIK,
SDB,
OFMConv,
JAPONSKA
MADAGASKAR
MADAGASKAR
POLJSKA
MALAWI In tako jeUGANDA
KAZAHSTAN
prišel naš zadnji dan
bivanja v
Ampitafa. V nedeljo je bila v Ranomeni
birma. Vsi duhovniki in naš misijonar
Janez so odšli tja, naša ekipa pa je na
prav poseben način obhajala Krištofovo
podpirali številne njegove projekte. Pri PONOVNO NA DELO
nedeljo. Z Jankom Novakom sva mašenedeljski maši smo bili v Vangaindranu Očitno nam je prosti vikend koristil. vala za skupnost v Ampitafa seveda v
in nekoliko popravili slab vtis z dneva Polni lepih vtisov in z zalogo potreb- slovenščini. Maša je trajala solidni dve
prihoda. Potem smo nadaljevali do nega materiala in orodja smo se vrni- uri, pa ne po najini krivdi, ampak zaMatange. Misijonar Izidor Grošelj za- li na delovno mesto. Skupina žena in radi sodelovanja domačinov pod vodvzeto nadgrajuje delo svojih predho- deklet je v Ampitafa pripravila vse za stvom sodelavcev Akamasoe. Za podnikov. V Matangi se nahaja skupi- praznik posvetitve cerkve. Tehnični trebni prevod je skrbel naš laiški miMozetič Tadeja,
Mujdrica Janez,
Nose Veronika,
Opeka Peter,
Ovtar Anton,
Pavlič Terezija,
Pavlišič Marija,
na ŠS,
študentov medicine.
Kot običajnoHKL,del ekipe je usposobil
gospodična
vozni park,
DJ,
CM,
CM,tudi sijonar Blaž.
HKL, Izkazala se jeHKL,
PARAGVAJ
ZAMBIJA
TURČIJA
MADAGASKAR
RUSIJA
MADAGASKAR
MADAGASKAR
so nas pred župniščem najprej spre- urgentno rešilno vozilo, ki pride do Honorin, ki nam je po zahvalnem gojeli razigrani otroci. Takoj za njimi so vsakega kotička misijona – samokol- voru zapela v slovenščini: »O Marija, o
nas pozdravili člani medicinske odpra- nico z rdečim križem! Tehnična ekipa Marija, kako si lepa ti.« Ko smo prišli
ve, ki so prišli iz bližnjega dispanzerja. je v Ranomeni že v enem dnevu uspo- do drugega refrena, je povzela že vsa
Zatem je prišel še misijonar Izidor, ki je sobila prvo sončno hišno elektrar- cerkev. Ta pesem nas je pospremila na
slišal od domačinov, da se mu po vrtu no pri sestrah usmiljenkah. Na vese- dolgo in naporno pot proti domu.
sprehaja ogromna skupina vazajev. lje sester smo jo blagoslovili po večer- Moja prva pot doma, ko sem prišel
Mi smo potegnili iz prtljage salame in ni maši v sestrski kapeli. V naslednjih k sebi, je bila na Bled. K misijonarju
vangaindranske kruhke, Izidor harmo- dveh dneh smo sončne celice name- Klemenu Štolcarju. Domov smo mu priniko, pa smo se zmenili. Naši prosto- stili še na dispanzer. V petek, na sam peljali zajeten kup prtljage in zajeten
voljci so v obrtni delavnici izdelali križ dan posvetitve, je naš zvonarski moj- kup pozdravov in dobrih želja. Občutili
za novo cerkev v Ampitafa in si skrb- ster Jože skupaj z zagnanimi prosto- smo, da cel Madagaskar moli zanj in ga
Sever Janez,
Slivka Ana,
Starman Anica,
Sterle Jožica,
Škerlj Zora,
Šubelj M. Andreja,
Švigelj Polona,
no ogledali
hišno elektrarno
na sončneFBS,voljci izdelal še
z zahrbtno
S po- podpira pri
DJ,
FMM,
MS,obeso za zvon.OSU,
HKL,njegovem bojuOSU,
RUSIJA
UKRAJINA
BOCVANA
SENEGAL
celice.
Prav taki dve BRAZILIJA
smo nekaj dni ka-SLONOKOŠ.
močjo OBALA
bagra so
ga namestili na
pri- boleznijo.ČILE
sneje postavili v Ranomeni pri sestrah pravljeno mesto. Glasno zvonjenje je
Bogdan Oražem
Slovenski misijonarji
po svetu v letu 2013
10
MO_oktober2013.indd 10
7.10.2013 8:02:52
Adam
CM,
MAD
Ivanč
SDB,
KUBA
Mavr
CM,
UKRA
Pete
MS,
UKRA
Telič
HKL,
ČILE
i
3
svojevrstna pridiga
S srcem in ponosom
30 let domačinka, Brazilka!
in Berlec
prosil
Jezusa: »Obljubim
Tako
letos, ko z Arhar
Marijo
poveličujem
Gospoda za
Adamič
Jože,se počutim
Anžič Ljudmila,
Martina,
Bajec Ivan,
Bajec Pavel,
Polona,
Burger Anka, ti,
CM,
HMP,
ŠS,
KP,
KP,
LAIK, da bom molil
HKL,
Jezus,
33 dni, ki
neprecenljiv KAMBODŽA
dar 30 let misijonskega
življenja
na Amazonskih
MADAGASKAR
EGIPT
SLONOKOŠ.
OBALA SLONOKOŠ. OBALA SALOMONOVI OTOKI RUANDA
poljanah v severni Braziliji, tik pod ekvatorjem. Sonce, ki nas greje
24 ur na dan in 365 dni v letu, nas nagiba k veselemu služenju
preprostemu indijanskemu ljudstvu. Ti nas učijo, kako biti prijatelji
in ne gospodarji ali posesivni vladarji sveta. Tukaj ne poznamo
zime, le tropsko deževje nam blaži pot in osvežuje naše moči, in kot
tukaj radi rečemo “a natureza também agradece” tudi narava se
zahvaljuje. Z njo pa tudi mi.
Družba hčera Marije Pomočnice praznuje tudi 90-letnico naše misijonske
Ivančič
Peter,
Kadunc
Milan,
Karničnik
Kavčič Bogdana,
Kerin Tone,
navzočnosti
na
tem
področju.
Med Mojca,
SDB,
OFM,
MJC
HKL,
CM,
reko Amazonko
in reko
Rio Negro
KUBA
FRANCOS.
GVAJANA
KONGO vDR
CENTRALNA AFRIKA MADAGASKAR
notranjosti pragozda je to področje še
danes težko dostopno. Sem se pride le s
čolnom. Do nedavnega smo bile sestre
HMP in salezijanci edini misijonski delavci med Indijanci. Šele zadnjih 15 leti
v škofijo São Gabriel da Cachoeira prihajajo nove moči, misijonarji iz drugih
redov in škofijski duhovniki. Pogled v
preteklost mi obuja veliko dragocenih
spominov na prehojeno pot v skupnem
prizadevanju do uveljavljanja indijanMavrič Tomaž,
Mesec Janez
Meško Marta,
Mihelčič Janez,
Mikec Zvonka,
enakopravnosti
z druCM,skih pravic inDUHOVNIK
LJ
MS,
DJ,
HMP,
UKRAJINA
MADAGASKAR
UKRAJINA
predvsem malimMOZAMBIK
oratorijangimi brazilskimi
ljudstvi. Ko sem
en- veselje, KIRGISTAN
krat enemu učitelju čestitala za napre- cem po misijonih in v Manausu, ko so
dek, ker je bil pobudnik domačih ple- jim povedali, da so slovenske. S s. Ano
sov, tradicij, legend, ki so bile že skoraj Slivko sva se tokrat povezali in se nezatrte, mi je dejal: »Res je, da sem se kajkrat dobili na skupnih srečanjih.
pred kratkim sramoval plesati naše Slovenska beseda je še kar tekla, pa
plese, a danes to naredim s ponosom tudi glasnega smeha je bilo dovolj!
in tudi učence učim tako«. Na enem Pa še čisto sveže! Solidarnostna skupitakih praznovanj sem bila tudi kršče- na žena in nekaj mož, ki letos že šteje
na, ob indijanskem poglavarju v nav- več kot 60 družin, se pri sestrah zbira
zočnosti vsega zbranega ljudstva sku- dvakrat tedensko, izdeluje razna ročna
paj z drugima sosestrama skupnosti. S dela in s tem si pridobiva krajcarje, da
Peterlin Barbara,
Podgrajšek Lojze,
Poljanšek Vilko,
Rozman Stanko,
Rudež Radko,
se preživi.
da so nas sprejeli
MS, tem so nam pokazali,
DJ,
SDB,
DJ, Na koncu meseca
DJ, pa dobijo
UKRAJINA
MALAVI
RUANDA
MALAVI
potrebna žiza svoje. Dobila sem tudi domače ime od sester in dobrotnikov ZAMBIJA
vila. Prijetno pa je predvsem zato, ker
Yuhsio iz plemena descano.
se ustvarijo prijateljske vezi in se preboli marsikatera rana iz težkega druIn danes?
Svet zbližuje razdalje in povezuje žinskega in socialnega življenja.
srca. Brazilija je letos avgusta 2013 ob Mož Enoki je povedal svojo življenjSDM postala ena sama družina ob pa- sko zgodbo takole: »Po hudi nesrepežu Frančišku ob vznožju Kristusa či sem oslepel, nisem več videl, le
Odrešenika, od koder se širi blagoslov sence ... S tem sem se moral sprijaznina vse strani neba. Tudi mladi sloven- ti, a nisem dal miru. Šel sem na mestni
ski romarji so se opogumili in si pred avtobus in vedno spraševal, katera številka pelje in kam pelje. To je trajalo
Rio de Janaeirom
Tomc ogledali
Katarina, Amazonijo.
Telič Ema,
Vlašič Anica,
Zadravec Milena,
Zajtl Franc,
LAIK,
dolgo časa.
čas, a je bilo intenzivHKL,Bilo je za kratek
FMM,
HMP,Bil sem popolnoma
SDB, odvisen
ČILEno. Slovenske MOZAMBIK
RUSIJA
IZRAEL
od drugih.
Enkrat pa meEGIPT
je vera tako
“lizike”, ki so mladim
težile nahrbtnike, so prinesle veliko presunila, da sem pred avtobusom stal
dragi
predstavljajo tvojih 33 zemeljskih let, če mi
podariš vid. Oznanjal bom božjo besedo in razdelil bom 33 svetih pisem,
le da spregledam! In res, pot sončnega vzhoda se je kmalu začela. 30. dan
pa zopet stojim pred avtobusom in kar
naenkrat se moje oči malo odprejo in
močno sonce me kar slepi. Še zmeraj
ne berem črk in številk na avtobusu.
Kmetec Martin,
OFMConv,
TURČIJA
Kociper Agata,
HMP,
BRAZILIJA
Mlakar Janez,
Mlinarič Jože,
DJ,
SDB,
ZAMBIJAin hvaležnost
RUANDA
veselje
je že preplavilo
A
moje srce in oči. Bilo je očitno, da me
je Bog nagradil. ” Da, to je bila sreča,
pravi čudež vere.«
Še danes ta mož rad podeli svojo srečo
z vsemi, ki ga potrebujejo in priča, da
vera dela čudeže. Nikoli obupati in
vedno v Boga zaupati, tak je tudi slovenski krščanski pregovor.
Naj sonce Enokijeve vere posije tudi
v naša srca, da nam bo kakor žaromet še naprej svetil na vseh poteh
Rus Ljudmila,
Sever Dorica,
in HKL,
potegnil iz osamljenosti
in stiske
FMM,
ČILE
KANADA
tiste, ki ga iščejo. V hvaležnem spominu ob moji 30. obletnici misijonskega poklica v Braziliji želim izraziti moj NESKONČEN BOG PLAČAJ vodstvu Misijonskega središča, ki kot kvas
pospešuje misijonsko animacijo doma
in po svetu ter dragim misijonarjem v
zaledju, ki me podpirate z molitvijo in
darovi. Še naprej ostanimo skupaj in
orjimo globoke brazde vere nebeškega kraljestva v prostrani Amazoniji!
Verjemite mi, čutim vas tukaj, nisem
Zanjkovič Marjeta,
Žnidaršič Fani,
sama.
HMP,
OSU,
MADAGASKAR
BOCVANAmisijonarka,
Vaša vedno hvaležna
s. Agata Kociper
15
MO_oktober2013.indd 15
7.10.2013 8:03:03
kako smo pomagali
Postorjeno z vašo pomočjo
Vsak darovalec ima pravico vedeti, za kaj oz. kako se porabi denar, ki ga daruje. Po navadi je namen
jasen. Darujete za posamezne misijonarje, za botrstvo, za riž in podobno. Včasih pa kdo nameni dar
z besedami: »Kar dajte tja, kjer je najbolj potrebno!« Ta denar se zbere na posebnem skladu, ki ga
imenujemo »ZA MISIJONE« in je namenjen za pomoč v posebnih potrebah. Za kašne namene je bil
denar »za misijone« porabljen lani in v prvi polovici letošnjega leta, je najbolje, da pogledamo kar po
državah, kjer smo podprli delo misijonarjev, misijonark, domačih duhovnikov, redovnikov in redovnic.
ANGOLA
V Angoli zaključujejo z delom tri naše laiške misijonarke. Ob svojem delu skušajo pomagati tudi pri raznih projektih, ki jih vodijo hčere Marije Pomočnice. Dve od njih
delujeta v šolah. Za svoje delo sta potrebovali pripomočke, barvice, svinčnike in podobno. Dežela se počasi obnavlja po državljanski vojni. Veliko je bilo porušenega. Šole
je bilo treba postaviti na novo. V skupnosti v Lueni, kjer
so sestre zgradile novo šolo, je bilo nujno poskrbeti za
dobro vzgojo. Prav je, da imajo otroci možnost odkrivati in spoznavati prave človeške in krščanske vrednote. Tu
smo pomagali pri izgradnji kapele, kjer se otroci znotraj
misijona zbirajo in molijo.
V Angoli skušajo iz samega središča mesta izseliti ljudi,
ki živijo v barakah. Naselijo jih v preproste bivalne prostore, ki največkrat niso najbolj primerni za bivanje.
Seveda ljudje na ta način prekinejo stik s svojimi prijatelji. Nemalokrat se čutijo izgubljene. Projekt ZANGO jim
ANGOLA
BURUNDI
posledice genocida, ki je moril v sosednji državi Ruandi.
Misijon Rwisabi je eden od mnogih, kjer imajo sestre
usmiljenke svoj dispanzer. Pred leti so ga obnavljale tudi
s pomočjo darov iz Slovenije. Včasih se zgodi, da se najdejo posamezniki, ki skušajo nekaj konkretnega narediti za takšne misijone. Tako so v Tolminu zbirali razne pripomočke in kar je potrebno pri delu z bolniki. Pomagali
smo s kritjem stroškov za zabojnik. Za otroke, velikokrat
sirote, pa smo kupili zvezke za šolo.
CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Za Centralnoafriško republiko je znano, da je najbolj pozabljena država, kar se tiče dobrodelne in razvojne pomoči. Pred kratkim je v to državo prišla sestra Bogdana
Kavčič, usmiljenka. Pred tem je bila v Burundiju in
Ruandi, sedaj pa je s skupino sester odšla na novo postojanko, kjer so prevzele dispanzer. V enem od svojih prvih
skuša pomagati. Ponuja jim streho nad glavo in razne
pripomočke za njihovo delo. Tu dobivajo nove prijatelje,
lahko se udeležijo tečaja informatike, učijo se dela v pekarni, poskrbljeno je za opismenjevanje starejših, zlasti
žensk, učenje angleščine, gospodinjstva in raznih spretnosti. Za te dejavnosti smo pomagali opremiti prostore,
da služijo svojemu namenu.
BURUNDI
Burundi je država, kjer je še pred kratkim delovalo večje
število slovenskih misijonarjev. Najtežje je bilo v devetdesetih letih, ko je tu divjala vojna oziroma so čutili
16
MO_oktober2013.indd 16
CENTRALNOAFRIŠKA
REPUBLIKA
7.10.2013 8:03:04
kako smo pomagali
dopisov, ki jih je poslala v Slovenijo, je omenila, kako nimajo kaj prijeti v roke. Poleg vsega drugega bi nujno potrebovale zdravila. Poslali smo denar, da so lahko kupile
zdravila. Brez teh zdravil v letu, ko so prevzele dispanzer, ne bi mogle pomagati ljudem. Trenutno se v tej državi končujejo spopadi med vladnimi enotami in uporniki. Stanje se počasi umirja. Seveda je pomoč v zdravilih vedno potrebna, najsi bodo spopadi ali pa če življenje
teče popolnoma urejeno. Kruto življenje, ki pa ga z vašo
pomočjo sestre vsaj malo blažijo.
INDIJA
V Indiji potrebujejo dobro izobražene ljudi, pripravnike za duhovništvo in laike. Tam je manj kot 2 % katoličanov. Seveda je razumljivo, da težko skrbijo za vzgojo.
Vemo, da je velik problem v Indiji kastni sistem, ki dela
velike razlike med ljudmi. Pomagali smo pri obnovi semenišča z nakupom pločevine. Pomoč je bila namenjena
v kraj Dibrugarh. Prav tako so se na nas obrnili iz škofije
Kerala, kjer gradijo izobraževalni center. Mladi kristjani
potrebujejo izobrazbo, da bodo lahko obstali na tem področju. V Indiji smo tako pomagali dvema izobraževalnima centroma.
KOLUMBIJA
Pred leti se je v naši pisarni oglasil Ezio Roattino, po
rodu je malo slovenske krvi. Dela v Kolumbiji na področju, kjer je divjala državljanska vojna. Kraj se imenuje
Toribio. Pater Ezio nam je napisal: »Na žalost je župnišče na takšni lokaciji, ki ima pomemben strateški položaj. Uporniško gibanje je zadnjih 40 let okupiralo to področje. Ko so prišle vladne enote, je bilo samo še slabše.
KOLUMBIJA
Veliko je bilo porušenega, ubitih mnogo civilistov. Tudi
župnijskim stavbam ni bilo prizaneseno. Župnišče so
večkrat uporabljali za policijsko postajo. Veliko ljudi, domačinov iz škofije, je pomagalo s svojimi darovi.«
Na nas so se obrnili s prošnjo, če lahko vsaj delno pomagamo pri obnovi misijonskega centra, da se bo življenje
normaliziralo.
MADAGASKAR
največ pomagali prav njim. Misijonar Janez Mesec se je
po dveh letih dela vrnil kot misijonar na Madagaskar.
Potreboval je najosnovnejše stvari, orodje in podobno,
da je lahko začel z delom na novem misijonu v kraju
Manabondro. Pomoč je prejel tudi za obnovo osnovnih
šol na podeželju, sicer bi otroci ostali brez možnosti
izobraževanja.
Usmiljenka s. Marija Pavlišič dela v bolnici, kjer primanjkuje zdravil. Na misijonu Ambatoabo še vedno skrbijo za
gobavce. Čeprav uradno država trdi, da tam ni več gobavosti, dejansko vsako leto še vedno odkrivajo nove primere te krute bolezni. Večkrat se sestra obrne na nas
tudi za pomoč pri nakupu hrane, ki jo delijo na misijonu.
MADAGASKAR
Hrana je namenjena najbolj revnim, po navadi so to ozdravljeni gobavci in njihove družine. Nekaj hrane skuhajo in razdelijo na misijonu, nekaj pa razdelijo po domovih, da si obroke pripravijo sami. Stavbe v gobavskem naselju Ambatoabo so seveda potrebne obnove, da se delo
lahko nadaljuje. Sestra Marija je prejela pomoč tudi za
ureditev tal.
MADAGASKAR
Da bi olajšal in skrajšal pot domačinom do mesta
Na Madagaskarju deluje največ slovenskih misijonar- Vangaindrano, je misijonar Izidor Grošelj skoraj na novo
jev. Zato je razumljivo, da se ob načrtovanju raznih pro- zgradil most. Brez tega so morali ljudje uporabljati velijektov obrnejo na naš naslov. Z darovi za misijone smo ko daljšo pot, seveda peš.
17
MO_oktober2013.indd 17
7.10.2013 8:03:07
kako smo pomagali
MADAGASKAR
Kaj pomeni elektrika, se morda niti ne zavedamo, dokler je ne zmanjka. Pomagali smo tudi pri nakupu strešne pločevine. Nekajkrat, ko je nastopila lakota, je prejel
tudi pomoč za nakup riža.
S. Terezija Pavlič skrbi na misijonu Ranomena za bolne.
Imajo dispanzer, veliko je podhranjenih otrok, imajo tudi
šolo. V dispanzerju nujno potrebujejo elektriko za hladilnik, kjer shranjujejo zdravila. Kadar kupujejo zdravila, se
peljejo v mesto Farafangana, ki je preko 100 km oddaljena
od misijona. Ceste so zelo slabe. Pomagali smo pri postavitvi sončne elektrarne in s tem omogočili, da se življenje
popolnoma spremeni tudi v krajih, kjer ni elektrike. Poleg
elektrike smo sestri pomagali pri nakupu zbiralnika deževnice. Vodo morajo sicer nositi iz reke, saj vsak dan skrbijo za 150 otrok, ki živijo na cesti (otroci sirote). Otroci
so stari od dveh do deset let. Na misijonu se učijo pisanja in branja, da gredo lahko kasneje v osnovno šolo, ki jo
imajo sestre na misijonu. Vsako leto skrbijo tudi za otroke v osnovni in srednji šoli. Nabavijo šolske potrebščine in
vse potrebno za šolo. Teh otrok je skupaj 61.
MADAGASKAR
Tudi misijonar Jože Adamič je potreboval denar za gradnjo dveh mostov na misijonu Marofary. Zgradili so močnejša, da jih ne bi odnesel ciklon, ki jih obišče vsako leto.
Prosil je tudi za boljšo pločevino, potrebno pri obnovi cerkva. Misijon je blizu morja, imeti mora dobro pločevino,
sicer jo razje sol, ki jo veter nosi z morja. S pločevino smo
pomagali tudi drugima misijonarjema, ki imata svoje podružne cerkve blizu morja. Na misijonu Marofary deluje
tudi dispanzer; pomagali smo pri nakupu zdravil.
Katehisti opravljajo na Madagaskarju izredno pomembno
delo. Brez njihove pomoči misijonarji ne bi mogli delovati na tako velikem področju. Katehisti poleg odgovornosti
za podružnico in katehezo skrbijo tudi za razvoj posameznih področij misijona. Zato jih je treba izobraževati.
MALAWI
V Malawiju delujejo trije misijonarji: p. Lojze Podgrajšek,
p. Stanko Rozman in laiški misijonar Matjaž Legan.
V marsikateri afriški državi so velik problem izsekani
gozdovi. V Malawiju so se na področju misijona Kasungu
MADAGASKAR
18
MO_oktober2013.indd 18
7.10.2013 8:03:09
kako smo pomagali
MALAWI
ŠRILANKA
lotili pogozdovanja. Poleg tega zelo dobro deluje skupina, ki obiskuje bolnike na domu. Pri vseh teh projektih so
vključeni tudi domačini. Brez pomoči bi se to delo ustavilo. Ljudem skušajo s semeni pomagati pri pridelavi zelenjave za lastne potrebe. Ob dispanzerju pri podružnici sv.
Petra je bilo treba zgraditi hiše za medicinsko osebje.
ŠRILANKA
Verjetno smo si otok Šrilanka najbolj zapomnili po rušilnem cunamiju, ki je pokopal nekaj deset tisoč ljudi. Na
otoku je tudi sicer mnogo raznih stisk. Skupina obiralcev
čaja, ki je znan po vsem svetu, živi v barakah, ki niso človeka vredno bivališče. Domači duhovnik Joseph Niroshan Vaz
deluje kot župnik na tem področju. Z našimi darovi bo skušal pomagati tej odrinjeni skupini ljudi. Zaradi slabih razmer v barakah se pojavlja veliko bolezni. Pomagali smo pri
nakupu materiala za gradnjo petih hiš. Tudi podatek, da je
na Šrilanki samo 7,5 % kristjanov, pomeni, da potrebujejo
pomoč pri obnovi cerkva. Pomagali smo pri obnovi ene od
njih. Cerkve so na področju, kjer živijo obiralci čaja. Ti ljudje
veliko pomagajo pri obnovi s svojim delom, potrebujejo pa
denar za nakup gradbenega materiala.
TOGO
MOZAMBIK
MOZAMBIK
V državi Togo je dolga leta deloval p. Pepi Lebreht. Še
vedno ima stike s svojimi sobrati v tej državi. Občasno
smo poslali pomoč za izobraževanje otrok.
UGANDA
V Ugandi smo na priporočilo misijonarja Danila Lisjaka
pomagali pri nakupu hiše v glavnem mestu Kampala,
Sestre salezijanke v Mozambiku, kjer je dolga leta divjala
kjer bo sirotišnica in internat za dekleta, ki prihajajo s
državljanska vojna, spet vzpostavljajo šolstvo. Pri tem delu
podeželja v mesto zaradi šole. Tako jim je omogočeno bipotrebujejo opremo. Za šolo smo pomagali pri nakupu ravanje v času študija.
čunalnika in fotokopirnega stroja. Na samem misijonu
imajo neke vrste internat za revnejša dekleta in zanje tudi
kuhajo. Stari štedilnik se je pokvaril, prejele so pomoč za
V Zambiji, v mestu Ndola, še vedno deluje tiskarna
nov štedilnik. Skoraj vsako leto so v državi poplave. Veliko
(Mission press). Pomagali smo pri nakupu novega tiskarljudi ostane brez vsega. Poslali smo pomoč za najnujnejše,
skega stroja. Janez Mujdrica je za svoje študente natisnil
zlasti za nakup odej. Del denarja se bo porabil za obnovo
knjigo; delno smo pokrili stroške tiska.
hiš; poplava jim je namreč odnesla skromna bivališča.
ZAMBIJA
Po tem, ko nam je v zadnji številki Misijonskih obzorij dosedanji urednik dr. Drago Ocvirk sporočil, da ob odhodu v
pokoj kot profesor na Teološki fakulteti končuje tudi urednikovanje Misijonskih obzorij, vas obveščamo, da vsi projekti, ki jih vodimo prek Misijonskega središča Slovenije na
Salomonih, potekajo nemoteno naprej. Na Salomonovih
otokih jih koordinira laiška misijonarka Polona Berlec.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo še za
prihodnje. Če bi želeli podrobnejše informacije, se obrnite
na Misijonsko središče, kjer so poročila o dosedanjem delu.
To je nekaj projektov, kjer smo pomagali z darovi, ki
ste jih namenili na splošno »ZA MISIJONE«. Brez vaših
darov ne bi mogli pomagati tam, kjer so nas prosili.
Hvala za vaše široko srce in darežljive roke! Besede
brez dejanj so nekaj mrtvega. Vaša dejanja kažejo,
da razumete, da sveta ne spreminjajo lepe besede,
ampak dejanja dobrote. Lepo vas prosimo, da še
naprej sodelujete in pomagate uresničevati projekte
misijonarjev, ki se po vsem svetu trudijo, da bi ljudem
pomagali odkrivati njihovo človeško dostojanstvo in
ga tudi zaživeti. Bog vam povrni!
19
MO_oktober2013.indd 19
7.10.2013 8:03:10
MISIJONARJI Z MOLITVIJO
S. Anica Vlašič, frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija
Dežela s
krščanskimi koreninami
20.8.2013 Spoštovani vsi, ki delate v Misijonskem središču Slovenije,
dragi člani Misijonske molitvene zveze! Iskrene čestitke vsem, ki
so orali trdo ledino začetka, in tistim, ki njihov trud nadaljujejo še
danes! Naj Gospod velikodušno siplje svoje blagoslove na vse vas!
tem in drugim, med dobrim in slabim.
V skupini odraslih, ki jo animiram
po nedeljski maši, so večinoma starši
naših veroukarjev, krščeni kot mladinci, kot študentje v začetku 90-tih let.
Nekaj je tudi takih, ki so se pridružili
katoliški Cerkvi s “prehodom” (iz pravoslavne ali luteranske Cerkve, s katehezami, posebej pripravljenimi za takšne primere). Že na
začetku animacije sem
spoznala, da so člani zaupane mi skupine ljudje,
ki želijo “odriniti na globoko”. Srečanja niso navadne kateheze, ampak
razmišljanje in pogovor na tekst aktualnih
dogodkov v Cerkvi ali
družbi. Pogosto vabim
tudi duhovnike-profesorje, ki pripravijo teološko predavanje, kateremu sledijo
mnoga vprašanja, najbolj pogosto: “Kaj
pa Cerkev pravi …?”
Dovolite, da se kar tukaj zahvalim
vsem, ki so mi poslali voščila in čestitke k jubileju. Vem, da večina od njih
“zahaja” na spletno stran MSS, prebira MO ali posluša Radio Ognjišče.
Vsakemu posebej gotovo ne bom
mogla odgovoriti, spominjam pa se
vsakogar od vas v molitvi.
Bogu sem hvaležna za dar življenja, za
duhovni poklic, za delo na misijonski
poljani “Severnih Benetk” pri mojih
70-tih.
Bogu hvala za vse!
Lep pozdrav vsem iz Sankt-Peterburga,
s. Anica Vlašič, fmm
evangelizacijo tradicionalnih krščanskih dežel, kjer mnogi nimajo več
stika z vero. Misijonarji so glasniki novega upanja in prinašajo v te dežele
»svežino in navdušenje« za Kristusov
evangelij, ki je v svojem bistvu vesela
novica in gori v naših srcih z ognjem
ljubezni.
Papež poudari iztekajoče se leto vere,
ki se bo končalo 24. novembra, na praznik Kristusa Kralja. Vsi smo povabljeni na osebno srečanje z Jezusom, ki
se lahko zgodi v človeku, ki je odprt
za ljubezen do Boga in bližnjega. Prav
je, da izpovemo vero in smo veseli
oznanjevalci Kristusovega evangelija.
Vero je treba deliti z drugimi, saj to
širi naše srce, da se odpre za potrebe
misijonov.
Naj nas ta poslanica prebudi v svežini in navdušenju, da bomo še bolj živeli vero in pomagali z molitvijo našim
misijonarjem ter se radi pridružili
v cerkvi pri praznovanju misijonske
nedelje.
Jožef Lipovšek, voditelj MMZ
Foto: Oxana Dovgan
Kako nas Misijonsko središče Slovenije
in Misijonska obzorja povezujeta, nas,
ki smo raztreseni po vsem svetu!
Obiščem spletno stran in že zvem marsikaj! Ob pismih misijonarjev, ki jih objavljate, spoznavam, kako se sicer vsakdo trudi po svoje, vendar z enakim namenom - odgovoriti na Gospodov klic
ter v njegovo čast in slavo. Z omejeno
človeško močjo tega ne bi zmogli, zato
je pomembna naša medsebojna duhovna pomoč v molitvi in žrtvi.
Pri tem so tudi člani Misijonske molitvene zveze po svojih molitvah in žrtvah naši pomočniki in priprošnjiki pri Gospodu. – Prepričana sem, da
nam njihova molitev in žrtev pomagata najti “pravo besedo ob pravem času”
in tako pomagati ljudem pri iskanju
Boga in utrjevanju vere – tudi tukaj, v
Rusiji, v deželi s starimi krščanskimi
koreninami.
Dolgo obdobje preganjanja v prejšnjem
stoletju gotovo ni ostalo brez posledic,
ki se imenujeta nezaupanje in zaprtost. Verska svoboda (dar od Gospoda
in ne le demokratično pravilo) ter svoboda gibanja in izražanja – vse to je
zbudilo v ruskem človeku zanimanje
za vse novo, a ga obenem postavilo
tudi pred izbiro: znati razlikovati med
Z ognjem ljubezni
Spoštovani člani Misijonske molitvene zveze!
Misijonska nedelja je vedno kažipot našega duhovnega življenja, ki nam posreduje izkustva naših misijonarjev, ki
delujejo na različnih področjih in so
apostoli današnjega časa. Poleg tega se
pokaže na najlepši način pravi »obraz«
Cerkve, ki je po svoji naravi misijonska.
Tudi letošnja misijonska poslanica papeža Frančiška je napisana v znamenju hvaležnosti duhovnikom in misijonarjem, ker veliko naredijo za novo
20
MO_oktober2013.indd 20
7.10.2013 8:03:11
Naši veri dajmo roke
Misijon je na vseh celinah svetá
»Kristusov prijem«. Srca se odpirajo
Bogu, ljudje se povezujejo med seboj.
Prek živega organizma Kristusove
Cerkve se odkriva resnica, prihaja
spoznanje svobode, rastejo vrtci, šole
in internati, ambulante, bolnišnice in
zavetišča, kraje povezujejo ceste, lačni
dobivajo in si služijo kruh, ljudem se
vrača njihovo dostojanstvo. Vse to je
sad goreče vere, trdnega upanja in neomajne ljubezni ter neutrudnega, požrtvovalnega in vztrajnega dela misijonarjev – ki pa jih mora podpirati
naša molitev in dobrota.
MISIJONSKA VAS
Misijonsko središče Slovenije v letošnji jeseni že osmič izvaja projekt
"MISIJONSKA VAS", tokrat v sodelovanju s podjetjema Gnezdo in Golibar, z
VIDES Slovenija, Slovenskim šolskim
muzejem in prostovoljci programa
POTA.
»MISIJONSKA VAS« bo potekala
18. in 19. oktobra 2013 od 8.00 do
18.00 v Zavodu sv. Stanislava, Štula
Dogajanje na Misijonski vasi:
življenje na misijonu, šolstvo, zdravstvo, pastorala –
za nekaj ur se preselimo v »medkulturno misijonsko vas« in
poglejmo, kako se učijo otroci v Afriki, kako živijo v Peruju …
Skupna praznovanja
misijonske nedelje bodo:
škofija Celje
Petrovče ob 14.30
škofija Koper
Komen ob 15. uri
nadškofija Ljubljana
Planina pri Rakeku ob 16. uri
nadškofija Maribor
Cirkovce ob 15. uri
škofija Murska Sobota
Dobrovnik ob 15. uri
muzikal in predstavitev knjige Črnec v beli koži, p. Miha Drevenšek,
misijonar v Zambiji (petek, 18. 10. 2013 ob 19.00 v dvorani Matije Tomca)
obisk misijonarke s. Slavke Cekuta, ki deluje v Albaniji, ter pogovor z njo
kronološki pregled vseh slovenskih misijonarjev s spremljajočo
razstavo misijonskih izdelkov, ki bo na ogled do srede, 23. 10. 2013.
okrogla miza Odhod odraslih otrok od doma: izziv novih začetkov
(sobota, 19. 10. 2013 ob 16.00)
delavnice (delavnica o globalnem učenju, izdelovanje zapestnic,
voščilnic, živali iz papirja, pletenje kitk, ples, socialne igre)
ogled krajšega filma o delu misijonarjev
škofija Novo mesto
Cerklje ob Krki ob 14.00
predstavitev projektov in akcij Misijonskega središča Slovenije
LEPO VABLJENI!
Hvala vam za sodelovanje –
hvala za to, da »veri dajete roke«.
Več o Misijonski vasi si lahko preberete na spletni strani
www.missio.si/misijonska-vas-2013
Z nakupom knjige pomagate
misijonskim projektom.
Če nam beseda 'misijon' pomeni 'naročilo' ali 'poslanstvo', potem nam postane jasno, da imamo vsi, ki smo udje
Kristusovega telesa, nalogo, da širimo
veselo sporočilo – z besedo in s svojim
življenjem. Naj se ta povezanost z vso
Cerkvijo, zlasti z njenimi najbolj revnimi udi v misijonskih krajih, pokaže
v naših molitvah in materialni pomoči. Naj bo na misijonsko nedeljo še posebej uresničeno letošnje geslo »Naši
veri dajmo roke«.
Vabimo vas, da z veseljem praznujete
misijonsko nedeljo v domači župniji in
se udeležite tudi skupnega praznovanja, ki ga bo v vsaki škofiji vodil tamkajšnji škof.
Stane Kerin, narodni voditelj misijonov
in sodelavci Misijonskega središča
23, Ljubljana – Šentvid. Namenjena
je predstavitvi življenja, kulture in
navad nam oddaljenih narodov in
ljudstev Afrike, Azije, Amerike in
Oceanije. Ker na teh kontinentih delujejo tudi naši misijonarji, je mogoče
iz prve roke spoznati tamkajšnje kraje
in ljudi, občutiti stisko, trpljenje, upanje, razvoj in prihodnost. Z besedo,
sliko in predmeti postanejo ti ljudje in
njihovi kraji živo navzoči med nami.
P. Janez [amperl
lrepm
^rnec v beli ko`i
i`o
P. Miha Drevenšek
Misijonar v Zambiji
Ptujska Gora 2013
Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti
MO_oktober2013.indd 21
Ob drugi obletnici misijonarjeve smrti
7.10.2013
9:52:28
Ptujska Gora
2013
k
ijib
3102 ar
itrms ev
ra 2013
ve smrti
i
M I S I J O N S K A N E D E L J A – 20. ok t o b e r 2013
TO IN ONO
60 let redovništva
za misijon
na Japonskem
V župniji Ljubljana-Dravlje sta župnija in
jezuitski provincialat 15. septembra pripravila slovesnost ob 60-letnici redovniškega življenja p. Vladimirja Kosa, misijonarja in pesnika, ki že veliko let deluje v Tokiu na Japonskem. Murskosoboški
škof dr. Peter Štumpf, ki je vodil somaševanje, se je v pridigi vprašal: »Zakaj
se pater ni končno ustavil v Sloveniji
in bi tukaj lahko toliko dobrega storil predvsem v teh težkih časih? In vendar se vedno znova vrača na Japonsko!«
Odgovor je našel v evangeliju tiste nedelje o izgubljeni ovci, ki jo pastir gre
iskat. »V Jezusu nam je Bog razodel,
da vsakega človeka ljubi, ga sprejema
in če se oddalji, ga išče. Stori vse, da bi
ga našel, objel in ga rešil. Nihče ne sme
biti izgubljen - prav nihče! Eden je vreden toliko kot vsi. Vso so vredni toliko kot
eden. Zaradi te logike evangelija pater
Vladimir rad prihaja v Slovenijo, še raje
po odhaja nazaj k svojim Japoncem.«
Leta 1995 se je p. Kos po 50 letih
prvič vrnil v Slovenijo. Kot urednik
»Slovenskih jezuitov« sem naredil z
njim daljši pogovor, češ »sedaj imamo
priložnost, da Vas v živo kaj vprašamo…, kajti bogve, če jo bomo imeli še
kdaj… saj ste nekomu na vprašanje,
kdaj boste spet prišli, v šali odgovorili, da spet čez 50 let.« Na to se je pater
zasmejal, po tistem pa je kmalu začel
redno prihajati v Slovenijo.
Ponovno se je izkazalo znano reklo:
človek obrača, Bog pa obrne. Tako je
Bog obrnil tudi življenjsko pot patra
Vladimirja, da je šel v bogoslovje,
izvodov knjige Črnec v beli koži.
S TO NAROČILNICO PREJMETE
KNJIGE S POPUSTOM.
Naročam(o)
Plačali bomo po računu, ki bo priložen paketu s knjigami.
Podpis:
Prosimo, knjige pošljite na naslov:
Datum:
.im
MO_oktober2013.indd 22
preživel vojno, vstopil k jezuitom in
odšel kot misijonar na Japonsko, od
koder se je prvič vrnil po 50 letih, zadnje čase pa pride vsako leto, tudi letos
pri svojih devetinosemdesetih.
Pater Kos se je rodil v Murski Soboti, in
da je Prekmurec »smo v soboški škofiji zelo ponosni«, je dejal škof Štumpf .
Pred nacisti je ob vojni vihri zbežal iz
Maribora, kjer je obiskoval gimnazijo, v
Ljubljano, tam so ga pograbili fašisti in
ga odpeljali v Gonars, po vrnitvi se je
vpisal v bogoslovje, proti koncu vojne je
šel k domobrancem in se z njimi znašel
v Vetrinju.
S pomočjo Slovencev je zbežal v italijo, kjer je bilo begunsko bogoslovje. Od
tam so ga poslali študirat v Rim, leta
1950 je bil posvečen v duhovnika, po
končanih študijih je vstopil k jezuitom,
takoj v japonsko provinco. Z vatikanskim potnim listom je 13. maja 1955
prišel v Tokio. Tam se je začela patrova misijonska pot na Daljnem vzhodu.
Japonska je bila, kljub vojnemu porazu, zelo razvita država. Misijonar na
Japonskem je bil lahko »tisti, ki je bil
zmožen učiti na univerzi ali visoki šoli
ali je bil strokovnjak za to ali ono panogo in je bil hkrati zmožen naučiti se jezika ljudstva, h kateremu gre,« je za časnik Slovenec povedal pater Kos. Tako
je tudi naš pater začel s poučevanjem,
najprej nemščine in angleščine, potem
pa filozofije na jezuitski univerzi v
Tokiu. Poučeval je v angleščini za tujce
ali Japonce, ki so se hoteli izuriti v angleščini. Istočasno se je učil japonščine.
Pater Kos se je od vsega začetka držal
stare jezuitske tradicije, da se je ob intelektualnem delu posvečal tudi karitativnemu. Posvečal se je (in se še sedaj)
ubogim in skrbel za zavetišče za sirote
in zavržene otroke v Tokiu.
Obvladovanje japonščine, ki se ji je pater
z vso vero in ljubeznijo posvetil, so izdatna priča za številne pesniške zbirke,
ki so izhajale najprej v Argentini, zadnja
leta pa pri Župnijskem zavodu Dravlje.
Patrovemu pesniškemu ustvarjanju je
bil posvečen bogat kulturni program
po maši v Dravljah, pri katerem so sodelovali pisatelj, pesnik in publicist Lev
Detela, igralec Pavle Ravnohrib in škofjeloški orgličarji. Patrovo obletnico so
počastili pisatelj Zorko Simčič, politik
Lojze Peterle in japonski veleposlanik
Shigemi Jomori s soprogo v Ljubljani.
Tako rekoč vsi pa so bili navdušeni nad
petjem draveljskega mešanega pevskega zbora pri maši.
Franc Kejžar
JUBILANTI – ČESTITAMO
55 let življenja
Tone Kerin, lazarist,
rojen 9. novembra
1958 v Krškem. V
misijone je odšel
11. septembra 1985.
Deluje na Madagaskarju.
35 let dela
v misijonih
Pavel Bajec, duhovnik
koprske škofije, rojen
15. januarja 1951 na
Colu. V misijone je
odšel 8. decembra
1978. Deluje na Slonokoščeni obali.
Samostan M. B.
Ptujska Gora 40
2323 Ptujska Gora
30 let dela
v misijonih
Andreja Kunič,
misijonarka ljubezni,
rojena 30. marca 1954
v Ljubljani. V misijone
je odšla 8. decembra 1983. Deluje na
Poljskem.
JUBILANTI – ČESTITAMO
7.10.2013 8:03:13
DAROVALI STE - HVALA
TRIKRALJEVSKA AKCIJA o župnija: Domžale o ADVENTNA
AKCIJA o župnija Mengeš, Šempeter pri Gorici, Trnje o SKLAD
MIVA o posamezniki: Ambrožič Štefka, Andolšek Maja, Beniger
Blaž, Bertoncelj Cvetka, Bizjak Janko, Božič Bojan, Cerkev Srca
Jezusovega, Cistercijanska Opatija Stična, Cunder Rok, Čep
Marija, Čufar Katarina, Debevec Jože,¸¸ Detajl Infrastruktura
D.O.O., Dolenc Janez, Dolenc Matej, Dolinšek Tatjana, Dominik
Polonca, Duhovno Središče Sv.Jožef, Durič Darko, Eržen Rajko,
Flajnik Barbara, Flat Anica, Foto Anka, Frančiškanski Samostan
Kamnik, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Fučka Marko,
Gabrijel Marjeta, Gnezda Matjaž, Gorenc Ljudmila, Gros Marjeta,
Grum Hermina, Guna Tomaž, Hojnik Ivan, Hrovat Avgusta,
Hudobivnik Nevenka, Jagodic Metka, Jakša Ana, Jemec Zofija,
Jereb Batagelj Miriam, Jerenko Helena, Jezeršek Janez,
Kapucinski Samostan Vipavski Križ, Kerbler Kocuvan Vanja,
Kešnar Vida, Kladnik Marjan in Milena, Klevišar dr. Metka, Kobal
Maksimiljan, Kokovnik Zofija, Koprivec Boštjan, Košir Samo,
Kovačič Breda, Kovšca Tončka, Kozina Jože, Kozinc Janez, Krajnc
Marija, Kranjc Pavel, Križnar Olga, Krk Jurij, Kušar Mihael,
družina Lahajnar, Magajna Bogdan, Majer Ivica, Malik David,
Martinčič Andreja, Masatovič Josip, Matzele Meta, Menart
Tomaž, Mikolaj Rudi, Minoriti Ofmconv, Mohar Jernej, Mrevlje
Viktorija, N.N., Novak Janez, Ocvirk Marija, Ogrin Primož, Paljk
Rafael, Pečnik Jožica, Petkovšek Marija, Pezdir, Podgoršek Tina,
Pogorelc Boštjan, Pokrivač Marija in Tomaž, Primc Jožica,
Prnaver Miran, Rahne Jože, Resman Silva, Rihtar Milena, Ropret
Božidar, Ropret Tea, Rozman Magdalena, Saje Brigita, Salezijanci,
Samostan Lazaristov Miren, Sestre Sv.Križa, Simonič Mateja,
Skvarča Majda, Snoj Janko, Souidi Zavrl Nada, Strajnar Ana,
Strgar Andrej, Strgar Olga, Strle Tatjana, Šavli Klemen, Škrlec
Marjetica, Šolske Sestre, Študentski Center Jadro, Tome Jakob,
Albinca, Trošt Peter, Trstenjak Franci, Turk Franc, Vadnov Tanja,
Valenčič Marija, Vaukan Marija, Vegelj Vinko, Vene Matej,
Vodoterm Radomlje D.O.O., Voljč Marija, Vrh Sv.Mihaela, Zaletel
Lidija in Janez, Založnik Danica, Založnik Marija, Zanjkovič Ivan,
Zidanšek Jurij, Zoks Alenka, Zupančič Silvestra, Zver Sonja,
Žibert Marcel, družina Žugman, Žukovec Jožica župnije: Bolniška
Župnija, Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Apače, Artiče
Bakovci, Banjaloka, Banjšice, Batuje, Begunje na Gorenjskem,
Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke,
Biljana, Bilje, Blagovica, Bled, Bloke, Bočna, Bogojina, Bohinjska
Bela, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branica, Branik, Braslovče, Brdo,
Brestanica, Breznica, Brezno, Brje, Brusnice, Bučka, Budanje,
Bukovica, Bukovščica, Cankova, Celje-Sv.Cecilija, Celje-Sv.Danijel,
Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek,
Cerklje ob Krki, Cerovo, Cezanjevci, Cirkovce, Cirkulane, Col,
Čadram-Oplotnica, Čatež-Zaplaz, Čatež ob Savi, Čemšenik,
Čepovan, Češnjice, Črešnjevec, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črni
Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Dekani, Deskle, Divača,
Doberdob, Dobje, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova,
Dokležovje, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolnji Logatec, Domžale,
Dornava, Dovje, Dragatuš, Drežnica, Dutovlje, Fram, Frankolovo,
Galicija, Goče, Godovič, Golo, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore,
Gorenje Polje, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja
Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad,
Gornji Logatec, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grahovo,
Grahovo ob Bači, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Homec, Horjul,
Hotedršica, Hotiza, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ihan,
Ivančna Gorica, Izlake, Izola, Jamlje, Jarše, Javor, Javorje nad
Šk.Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Kalobje,
Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kančevci,
Kapela pri Radencih, Kapla na Kozjaku, Kebelj, Kidričevo,
Kisovec, Kobilje, Kobjeglava, Kočevje, Kočevska Reka, Kog,
Kojsko, Kolovrat, Komen, Kontovel, Koprivnica, Koprivnik v
Bohinju, Koroška Bela, Korte, Kostanjevica na Krki, Koštabona,
Kožbana, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin, Kranj-Zlato Polje,
Kranj, Kranjska Gora, Krašnja, Kred, Kresnice, Križevci pri
Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Kuzma, Laporje,
Ledine, Lenart v Slov.Goricah, Lendava, Leskovica, Leše, Levpa,
Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubečna, Ljubljana-Bežigrad,
Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Ježica, LjubljanaKašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, LjubljanaMarijino Oznanjenje, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik,
Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.Križ, LjubljanaSv.Nikolaj, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška,
Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno, Ljubno ob
Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Loka pri Zidanem Mostu,
Lokavec, Lokev, Lokovec, Lokve, Lom, Loški Potok, Lozice, Lucija,
Luče ob Savinji, Lučine, Makole, Mala Nedelja, Maribor-Pobrežje,
Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Bosko, Maribor-Sv.Križ,
Maribor-Sv.Marija, Marija Reka, Marija Snežna, Marija Širje,
Marijino Celje, Matenja Vas, Mavčiče, Medana, Mengeš, Miren,
Mokronog, Moravče, Most na Soči, Muta, Naklo, Nazarje, Nevlje,
Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica-Kapela, Nova Gorica Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.
Janez, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje, Opatje Selo, Orehek
pri Postojni, Ormož, Osek, Osp, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Peče,
Pesnica, Piran, Pirniče, Pišece, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina,
Planina pri Rakeku, Plave, Podbrdo, Podbrezje, Podčetrtek,
Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa,
Podmelec, Podnanos, Podraga, Podsabotin, Podsreda, Podzemelj,
Polenšak, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Polje ob Sotli, Polšnik,
Polzela, Pomjan, Portorož, Postojna, Povir, Prebold, Prečna,
Predoslje, Preserje, Prežganje, Prihova, Primskovo na
Dolenjskem, Prvačina, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Ptujska
Gora, Radeče, Radlje ob Dravi, Radmirje, Radovica, Rakek,
Rakitna, Rateče-Planica, Razbor pri Slovenj Gradcu, Razkrižje,
Rečica ob Savinji, Renče, Reteče, Ribnica na Pohorju, Ribno, Rob,
Ročinj, Rogaška Slatina, Rovte, Ruše, Sečovlje, Sela pri Kamniku,
MO_oktober2013.indd 23
Senovo, Sevnica, Sežana, Sinji Vrh, Skomarje, Sladka Gora,
Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Smlednik, Soča, Sodražica,
Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja
Sv.Kungota, Srednja vas v Bohinju, Sromlje, Srpenica, Stara
Cerkev, Stara Oselica, Stari Trg ob Kolpi, Stoperce, Stopiče,
Stranice, Struge, Studenec, Studenice, Suhor, Sv. Križ, Sv.Ana v
Slov.Goricah, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Anton na Pohorju,
Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Benedikt v Slov.Goricah, Sv.Bolfenk v
Slov.Goricah, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Ema,
Sv.Florijan ob Boču, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko,
Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jakob v Slov.Goricah, Sv.Jedert nad Laškim,
Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Jurij v Prekmurju,
Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ nad Jesenicami,
Sv.Kunigunda na Pohorju, Sv.Lenart-Podgorci, Sv.Lenart,
Sv.Lenart nad Laškim, Sv.Lovrenc na Dravskem Polju, Sv.Lovrenc
nad Štorami, Sv.Marjeta niže Ptuja, Sv.Marjeta ob Pesnici,
Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Martin pri
Vurberku, Sv.Miklavž nad Laškim, Sv.Miklavž ob Dravi,
Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter na Kristan
Vrhu, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Planina, Sv.Rok ob Sotli, Sv.Štefan,
Sv.Trojica-Podlehnik, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad
Cerknico, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno,
Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Savinjski dolini, Šenčur,
Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej,
Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum,
Šentjurij pri Grosupljem, Šentlambert, Šentlovrenc, Šentožbolt,
Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Šentviška Gora,
Škocjan, Škocjan pri Turjaku, Škofije, Škofja Loka-Suha, Škofja
Loka, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje na
Vipavskem, Šmarje pri Kopru, Šmarjeta, Šmartno ob Dreti,
Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji,
Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmartno v
Tuhinju, Šmihel, Šmihel pri Žužemberku, Špitalič, Št.Ilj pod
Turjakom, Št.Ilj pri Velenju, Št.Peter-Otočec, Štanjel, Štjak, Šturje,
Teharje, Temnica, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata-Gorenja Vas,
Trboje, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebelno, Trebnje,
Trnje, Trstenik, Trzin, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turjak, Turnišče,
Unec, Ustje, Vače, Vavta Vas, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.
Martin, Velika Dolina, Velika Nedelja, Velika Polana, Velike Lašče,
Velike Poljane, Velike Žablje, Veliki Dol, Veliki Gaber, Veržej,
Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Višnja Gora, Vitanje, Vodice,
Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Volče, Vrabče, Vranja
Peč, Vreme, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Vrhpolje, Vrhpolje,
Vrtojba, Vuhred, Vurberk, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zagorje
ob Savi, Zagradec, Zaplana, Zapoge, Zasip, Zdole, Zgornji Tuhinj,
Zibika, Zlato Polje, Zreče, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale,
Žiče, Žiri, Žužemberk o SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH o
Župnija: Bovec, Maribor-Sv. Križ o posamezniki: Bratuša Andrej,
Furlan Markež Barbara, Golob Matej, Kitak Ljudmila, Kozinc
Drago, Kravos Stojan, Martinčič Ruth, Medvešek Viljem, Meglič
Alma, Motaln Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Remec Cirila,
Rihtar Helena, Rihtar Milena, Sabolič Katja, Svoljšak Bojan, Šef
Ida, Tajnikar Matej, Zajec Marija o ZA MADAGASKAR o
posamezniki: Melinc Beti, Mernik Zinka, Šubic Alojzij s.p. o
SKLAD ZA MISIJONE o župnije: Hrastnik, Ig, Ljubljana-Sv.
Trojica, Ljubljana-Sv. Peter, Tržič-Bistrica, Vodice o posamezniki:
Babnik Marija, Barat Rozalija, Berden Nataša, Blažič Miha, Buček
Helen, Budja Marija, Butala Gregor, Celarec Vida, Čarman Marija,
Dovnik Nežka, Dvoršak Tatjana, Erzar Jože, Fidler Lara, Gantar
Metod, Grahor Alojz, Grlj Andreja, Hočevar Jožefa, Ipavec Erika,
Iršič Andrej, Jagodic Jože, Jakšič Nataša, Jamnik Marija, Jazbec
Danica, Jerovšek Jure, Jesenko Antonija, Kavčič Franc, Kavčič
Irena, Kebe Janez, Kolar Mihaela, Koren Leopold, Korenc
Bogoljuba, Koselj Veronika In Marko, Kozole Cvetka, Kržič Sonja,
Kulovec Igor, Logar Rok, Lorber Petra, Lupša Angela, Magdič
Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, Možina Albina,
N.N., Nastran Matej, Novak Janez, Oražem, Osredkar Fani,
Osredkar Marija, Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Pavli Alenka, Pernat
Anton, Perovšek Jure, Pezdirc Katarina, Ponikvar-Zorko Pavla,
Prigo D.O.O., Prinčič Silvester, Ravnikar Marija, Ribič Slavica,
Sadek Stjepčevič Milena, Sagadin Emil, Saksida Irena,
Schwarzbartl Tomaž Ervin, Senegačnik Jožica, Sever Alojz,
Slokar Darja, Sočan Gregor, Stjepčevič Milena, Strgar Robert,
Suhadolčan Franci, Šeruga Cvetka, Šifrar Ana, Štambuk Igor,
Štrukelj Frančiška, Vehovar Darinka, Velepič Anica, Veranič
Jožica, Zakrajšek Boris, Žagar Ana o SKLAD ZA ŠOLANJE
BOGOSLOVCEV o posamezniki: Glasenčnik Ivan, Mah Tinko,
Šifrar Ana, Vinkovič Marija o VODNJAKI - MALAWI o
posamezniki: Hrovat Nika, Kobal Maksimiljan, Kobal Tadeja in
Tone, Trošt Peter, Zver Sonja o LENČKOV SKLAD o
posamezniki: Primc Anton, Šega Anka, Zavar Valerijan o
SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI o posameznik: Medvešek
Viljem o DISPANZER - MATANGA o posameznica: Irnar
Ana o MATANGA - DAR UPANJA o posamezniki: Behek
Mirjam, Hartman Jožefa, Kresnik Robert, Kucler Jerica, Malovrh
Maja, Mladen Bogdan, Morelj Darja, Nastran Vida, Podobnik
Jožica, Prezelj Drago, Rakovec Alojz, Štambuk Igor, Zabavnik
Mitja, Zupančič Silvestra o DROBIŽ ZA RIŽ o posameznika:
Jenič Dušan, Šubic Ida o SKLAD ZA POPLAVE o posameznica:
Judež Amilija o ZA JOŽETA ADAMIČA o župnija: Žalna o
posameznica: Burger Alenka o ZA PAVLA BAJCA o
posameznik: Peternelj Janez o ZA S. ANKO BURGER o
posameznica: Križman Romana o ZA JOŽETA MLINARIČA o
posameznik: Kvaternik Tomaž o ZA S. VESNO HITI o župnija:
Kalobje o posameznika: Kunšič Francka, N.N. o ZA TONETA
KERINA o župnija: Domžale o posamezniki: Capl Ana Marija,
Jagodic Jože, Kern Jože, Koncilija Jožica, Krk Jurij, N.N., Pompe
Anica, Šušteršič o ZA S. AGATO KOCIPER o posameznika:
N.N., Volavšek Marta o ZA P. VLADIMIRJA KOSA o
posamezniki: družina Vaukan o ZA JANKA KOSMAČA o
posamezniki: Muller Marija, Slovensko Marijino Narodno
Svetišče, Strajnar Ana o ZA JANEZA KRMELJA o posamezniki:
Bogataj Gregor, Eržen - Sojer Zinka, Muller Marija, Pirc Dragica,
Sušnik Janez, Vrabec Mirijam, Zakrajšek Boris o ZA S.
ANDREJO GODNIČ o posamezniki: Klekljarsko Društvo
Polhov Gradec, Sedej Andreja, Sitar Antonija, Štuhec Msgr.Dr.
Ivan, družina Vaukan, Žukovec Jožica o ZA DANILA
LISJAKA o župnija: Vrhpolje o posamezniki: Bonuti Hajdinjak
Kamila, Krevelj Branko, Sušnik Janez, Žukovec Jožica o ZA
TOMAŽA MAVRIČA o posameznika: Kebe Janez, Malalan
Nika o ZA S. ZVONKO MIKEC o župnija: Šentrupert o
posamezniki: Murn o ZA MISIJONARKE MATERE
TEREZIJE o posameznik: Kranjc Rafael o ZA S. TADEJO
MOZETIČ o župnija: Pivka-Št. Peter na Krasu o posamezniki:
Bonuti Hajdinjak Kamila, Gregorc Ivan, Kolman Mojca, Pegan
Jožef, Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA
MESCA o posamezniki: Rupar Aleš, Strajnar Breda, Šimnic
Apolonija, Vončina Slabe Urška o ZA PEDRA OPEKO o župnija:
Slivnica o posamezniki: Beršnjak Marija, Bohak Ivan, Fegic
Anica, Ferjančič Marija, Gojčič S.Martina, Gostiša Ladislav,
Ješovnik Simona, Kešnar Vida, Kette Lucija, Kordiš Rozalija, Kosi
Miroslav, Kotnik Danjela, Kovačič Matej, Lapajna Julijana,
Leskošek Dr. Franc, Mastnjak Marjana, Murovec Terezija, N.N.,
Nadlič Apolonija, Pirc Janko, Rajh Danilo, Remše Matija, Rus
Valerija, Samotorčan Vida, Semec Francka, Šef Manja in Tone,
Šegula Zdenka, Škufca Ivanka, Tavčar Jože in Slavica, Verbič
Karel, Zabret Danica, Zabret Polona, Zgonc Marija o ZA S.
MARIJO PAVLIŠIČ o posamezniki: Demšar Vida, Resman
Mimi, Rozman Maksimiljan o ZA S. MIRIAM PRAPROTNIK o
posameznica: Pešec Bogomila o ZA P. JANEZA MLAKARJA o
posameznica: Ramovš Vera o ZA P. STANKA ROZMANA o
posameznica: Kramar Marija Vida o ZA MARTINA KMETCA o
posameznici: Resman Silv, Selan Stanka o ZA S. BOGDANO
KAVČIČ o posamezniki: N.N., Peternel Frančiška, Zakrajšek
Boris o ZA S. TEREZIJO PAVLIČ o posameznica: Čengija
Kata o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA o posamezniki: Kostroj
Strojegradnje D.O.O., Pezdirc Majda, Povh Jože o ZA
LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH o posameznica:
Kranjec Matilda o ZA S. ZORO ŠKERLJ o posameznica: Škerlj
Milena o ZA S. FANI ŽNIDARŠIČ o posameznica: Souidi Zavrl
Nada o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o posamezniki: Hrovat Nika,
družina Lahajnar o ZA S. ANO SLIVKA o posameznika: Prendl
Branko, Resman Mimi o ZA S. BARBARO PETERLIN o
posamezniki: Brumac Cenčič Martina, Karim Silva, Tomažič
Jožef o ZA S. DORICO SEVER o posameznice: Barat Rozalija,
Kešnar Vida, Križman Romana o ZA KARMEN KOŠUTAR o
posameznici: Simonič Mateja, Strajnar Ana o ZA BLAŽA
KRMELJA o posameznica: Strajnar Ana o ZA POLONO
BERLEC o posameznika: Jesenko Andrej, Kožlakar Rafaela o
ZA IZIDORJA GROŠLJA o posameznica: Grošelj Marija o ZA
S. POLONO ŠVIGELJ o posameznica: Selan Matija o SKLAD
ZA GRADNJO PORODNIŠNICE NA MADAGASKARJU o
posamezniki: Bezovšek Tatjana, Bregant Mojca, Bregant Tomaž,
Jere Marija, Jereb, o Kavčič Aleš, Langus Tadej, Leben Gordana,
Lenart Marija, Loma Consulting D.O.O., Lovše Anica, Mahorič
Remina Rebeka s.p., Malovrh Maja, Murko Ana, N.N., Pirc Dragica,
Piskar Klavdija s.p., Poženel Drago, Primc Andrej, Salco Pohištvo
d.o.o., Sika D.O.O., Sluga Janez, Smolnikar Silva, Soldo Emilijana,
STAR Prevajalske Storitve D.O.O., Šijanec Pavle, Štravs Ana,
Tavčar Petrovič Katja, Zavodnik Grobljar Marija, Zavrl Darko, Zm
Matjaž Zupanič S.P., Zupanič Angelca o ZA S. MOJCO
KARNIČNIK o posameznici: Marjanovič Miranda, Štafunko
Fanika o ZNAMKE: Irena Plahuta, Marjeta Šteblaj, Pepca Kos, s.
Štefka Bizjak, Rozi Terpinc, Marija Ana Limbek, Marija Zajko,
Literarni Krožrk Lj., Prenova v Duhu Maribor, Kristina Hojnik,
Marjan Ramčak, Rozika Mestinšek, Marija Terenta, Marija
Garbas, Marko Pajk, Benjamin Bezek, Milena Grabušnik, Tilka
Strmšnik, Viktor in Jože Čkufca, Zinka Krajnc, s. Mirjam
Černigoj, Jožefa Turk, Stanka Selan, Nikolaj Štolcar, Nada
Kladnik, Marija Potočnik, Irma Tomažič, Magdalena Tomažič,
Milan Knep, Marija Sičen, Otilija Raubica, Bojan Pirast, Boris
Jagodič, Katja Ilišinovič, družina Venčlevnik, Vladimir Cocej,
Martin Pušenjak, Milojka Kranjec, Marija Cunta, Danijela
Gorjanc, Marjeta Vobner, Mimi Resman, Danfoss Trata Lj., Ana
Bajc, Zora Jurič, Jožica Lubej, Jasmina Možič, Matic Romšek,
Leopold Korat, Viher Klepej, Andreja Sedej, Peter Marčun,
Ljudmila Oblak, s. Irma Makše, Marija Dolžan, Ivanka Voros, Olga
Kožuh, s. Andreja Čakš, Mirko Škoflek, Julijana Golob, Tone
Bertoncelj, Štefan Strašek, Ivanka Žnidaršič, Luka Jeraj, Vida
Ravnohrib, Jože Nemanič, Janez Gorše, Majda Rom, Tončka
Jankovič, Milan Gosar, Zupančič, Slavica Mozetič, Franc Popravk,
Damen Kolar, Marijan Brecelj, Karin Pelc, Gabrijel Knez, Center
Sinaj Maribor, Telefon Samarjan Lj., Rozika Tacer, Helena Bonča,
Anica Macedoni, Amalija Centrih, Mojca Polak, Tatjana Merzlak,
Urška Herlah, Marija Kapušar, Marija Kumar, Pavla Lesnjak,
Lucija Pirc.
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 30. 9. 2013. Hvala vsem.
Priporočeni dar za tisk Misijonskih
obzorij za leto 2013: 9 EUR, za Evropo
12 EUR, avionska za Ameriko in
drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
23
7.10.2013 8:03:13
MISIJONSKA VAS
Zavod sv. Stanislava
Šentvid nad Ljubljano
18. in 19. oktober 2013
VABLJENI
VSTOP PROST
petek, 18. 10. in sobota, 19. 10. 2013
od 8. do 18. ure
kronološki pregled
slovenskih misijonarjev
življenje, šolstvo, zdravstvo,
pastorala na misijonu
različne delavnice in igre
misijonska tržnica
gostja s. Slavka Cekuta
misijonarka v Albaniji
petek, 18. 10. 2013 ob 19. uri
MUZIKAL in predstavitev knjige
Črnec v beli koži,
www.missio.si
V S O D E L O VA N J U Z
p. Miha Drevenšek,
misijonar v Zambiji
sobota, 19. 10. 2013 ob 16. uri
okrogla miza
Odhod odraslih otrok od
doma: izziv novih začetkov
Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka v Angoli
MO_oktober2013.indd 24
Narisala Tina Zajec, laiška misijonarka
v Angoli 8:03:15
7.10.2013
`