Priporočila za sodobno zdravljenje in preventivo venske golenje

PRIPOROČILA ZA SODOBNO ZDRAVLJENJE IN
PREVENTIVO VENSKE GOLENJE RAZJEDE
Asist.mag. Nada Kecelj-Leskovec, dr.med.
Asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr.med.
Ljubljana, 2008
1
KAZALO
VENSKA GOLENJA RAZJEDA (VGR)………………………………………………………………..5
Definicija……………………………………………………………………………………………….…….5
Epidemiologija……………………………………………………………………………………………..5
Etiologija………………………………………………………………………………………………….….5
Klasifikacija KVP…………………………………………………………………………………………..6
Widmerjeva klasifikacija………………………………………………………………………………..6
Klasifikacija CEAP………………………………………………………………………………………….6
Diferencialna diagnoza golenje razjede……………………………………………………………7
Diagnostični postopki…………………………………………………………………………………….7
Anamneza……………………………………………………………………………………………………7
Klinična slika………………………………………………………………………………………………..8
Lokalni status razjede……………………………………………………………………………………8
Dermatološki status……………………………………………………………………………………...8
Splošni status……………………………………………………………………………………………….8
Preiskave……………………………………………………………………………………………………..8
Zdravljenje VGR……………………………………………………………………………………………9
Lokalno zdravljenje venske golenje razjede po konceptu TIME………………………….9
Lokalno zdravljenje okolne kože……………………………………………………………………15
Kompresijsko zdravljenje……………………………………………………………………………..16
Kompresijski pripomočki………………………………………………………………………………16
Kompresijski povoji……………………………………………………………………………………..16
Dolgoelastični kompresijski povoji…………………………………………………………………16
Kratkoelastični kompresijski povoji………………………………………………………………..17
Kompresijski sistemi…………………………………………………………………………………….17
Lepljivi kompresijski sistemi …………………………………………………………………………18
Nelepljivi kompresijski sistem ………………………………………………………………………18
2
Kompresijske nogavice…………………………………………………………………………………18
Kontraindikacije za kompresijsko zdravljenje………………………………………………….19
Zdravila……………………………………………….........................................................19
Dodatni postopki zdravljenja VGR………………………………………………………………….20
Ukrepi za preventivo VGR …………………………………………………………………………….20
Literatura…………………………………………………………………………………………………….22
3
VENSKA GOLENJA RAZJEDA (VGR)
Definicija
VGR nastane zaradi propada tkiva, ki je posredno povezano s povečanim pritiskom v
povrhnjih in/ali globokih venah spodnjih udov, neposredno pa s kroničnim vnetjem in
hipoksijo tkiva.
Epidemiologija
70% razjed spodnjih udov je venskega oziroma vensko-limfnega izvora. VGR se
razvije pri 0,3% odraslih po 18. letu starosti. Razširjenost zaceljenih in prisotnih VGR
je okrog 1%. S starostjo se ta odstotek poveča na okrog 3%, ko postanejo
pogostejše arterijo-venske oblike, še posebej v povezavi s sladkorno boleznijo.
50% VGR se zaceli ob ustreznem zdravljenju v 4-6 mesecih, 8% pa je prisotnih še po
petih letih.
Etiologija
VGR je zadnji stadij kroničnega venskega popuščanja (KVP). Pri KVP se pojavljajo
znaki (metličaste, vejne, debelne varice; edem goleni, eritem, hiperpigmentacije
kože, lipodermatoskleroza, razjeda…) in
simptomi (boleče, težke, utrujene noge,
krči…). Nastanejo zaradi strukturnih in funkcijskih
sprememb na venah spodnjih
udov s posledično vensko hipertenzijo.
Ta privede do obratnega toka krvi v povrhnjem venskem sistemu (refluks), ki je še
večji zaradi nezadostnega delovanja mišičnih črpalk goleni in stopal. Obstrukcija v
globokem venskem sistemu (npr. globoka venska tromboza – GVT) pa preko
prebodnih ven privede do obratnega toka tudi v povrhnjem venskem sistemu.
Nastanejo varice. Retrogradno se povečata pritisk in prepustnost kapilar. Zaradi
prehajanja tekočine, beljakovin in vnetnih celic nastanejo edem, vnetje in hipoksija
tkiva s posledično razjedo.
4
Klasifikacija KVP
Za vsakdanjo prakso je primernejša bolj preprosta Widmerjeva klasifikacija, več
primerljivejših podatkov pa dobimo s klasifikacijo CEAP.
Widmerjeva klasifikacija
Stadij I: varice z/brez edemov goleni;
Stadij II: varice, edem, hipostatski dermatitis, rezidualne hiperpigmentacije,
lipodermatoskleroza, bele atrofije;
Stadij III: prisotna /zaceljena razjeda, varice, edem, hiperpigmentacije, brazgotine.
Klasifikacija CEAP
(C - klinična klasifikacija; E – etiologija; A – anatomija; P – patofiziologija)
klinična klasifikacija
(C0 - C6)
C0: simptomi, brez znakov KVP
C1: metličaste varice
C2: vejne in debelne varice
C3: edem
C4: kožne spremembe
C4a: hiperpigmentacije, hipostatski dermatitis
C4b: lipodermatoskleroza, bele atrofije
C5: zaceljena VGR in kožne spremembe kot C4
C6: prisotna VGR in kožne spremembe kot C4 in C5
5
Diferencialna diagnoza golenje razjede:
- arteriovenske (mešane) golenje razjede (nekritična ishemija: gleženjski indeks –
GI med 0,5 - 0,8; kritična ishemija: GI pod 0,5)
- arterijske razjede
- druge razjede (sladkorna bolezen, infekti, vaskulitisi, ledvično odpovedovanje,
avtoimunske bolezni, neoplazija…)
Diagnostični postopki
Anamneza:
- trajanje oziroma ponovitve golenje razjede,
- dosedanje zdravljenje razjede in varic s poudarkom na kompresiji
- simptomi ( težke noge, krči, bolečine...)
- dosedanje bolezni (GVT, tromboflebitis, pljučna embolija, sladkorna bolezen,
bolezni srca, periferna arterijska okluzivna bolezen – PAOB, arterijska hipertenzija,
erizipel, poškodbe, sistemske bolezni veziva...)
- porodi
- razvade (kajenje...)
- poklic (prisiljena drža)
- zdravila (imunosupresivi!)
- alergije
- KVP in druge bolezni v družini
- socialna anamneza ( živijo sami, z družino, v domu starejših občanov)
- pomičnost (s palico, s hojico)
6
Klinična slika :
1) Lokalni status
Lokalni status razjede:
- lokalizacija, število, velikost in globina (pomagamo si s centimetrskim trakom,
prozornimi folijami in alkoholnim pisalom, fotografijami in ročno ali računalniško
planimetrijo)
- dno (črne mrtvine so znak arterijske, mešane razjede ali vaskulitisa, rumene
fibrinske obloge vidimo običajno pri venski razjedi, rdeče granulacije ali rožnato
epitelijsko tkivo vidimo tekom dobrega celjenja razjede; A,B,C,D; razpredelnica 1)
-
izloček (majhen, zmeren, obilen; 1,2,3; Tabela 1.)
Razpredelnica 1. Ocena dna razjede, povzeto po V. Falangi.
BARVA
IZLOČEK
granulacije
fibrin
mrtvina
100 %
-
-
A
1
Majhen ( preveze
1x/teden)
B
50 – 100 %
+
-
2
Zmeren (preveze 23x/teden)
C
50%
+
-
3
Obilen ( preveze vsak
dan)
D
+/-
+
+
Ocenimo:
- barvo in izloček razjede (npr.: A1, A2, C3…)
- rob razjede (maceriran, obložen s kalusom…)
- vonj
- okolno kožo (pordela, macerirana, suha...).
7
Rdečina okolne kože je največkrat znak hipostatskega dermatitisa ali kontaktnega
toksičnega oziroma alergijskega dermatitisa.
Topla, pordela, edematozna koža v okolici VGR s spremenjeno barvo dna razjede
(temnozelena, opečno rdeča...), pojavom neprijetnega vonja, povečanaga izločka in
bolečine je lahko znak bakterijskega vnetja VGR. Če pa sta prisotni mrzlica in zvišana
telesna temperatura, moramo pomisliti tudi na erizipel ali celulitis.
VGR opišemo ob vsakem pregledu v ambulanti. Ob obisku patronažne sestre
svetujemo opis VGR na 14 dni oziroma ob vsaki spremembi v klinični sliki.
Priložimo morebitno fotodokumentacijo.
Dermatološki status:
Pretibialni edemi, varice, eritem, hipopigmentacije in/ali hiperpigmentacije kože, bele
atrofije, lipodermatoskleroza, hiperkeratoze...
2) Splošni status
Pri splošnem statusu moramo biti pozorni na stopalne loke, stopalne pulze, gibljivost
v gležnju, barvo in temperaturo prstov, arterijski pritisk...
Preiskave:
- Z ročnim dopplerskim merilcem pretoka (CW Doppler) izmerimo perfuzijske pritiske
na perifernih arterijah udov. Izračunamo GI, ki je edini zanesljivi pokazatelj
prekrvavitve na nogah. Ocenimo delovanje safenofemoralnega ustja.
- Temeljne laboratorijske preiskave po presoji zdravnika (KKS, Fe, KS, CRP, proteini)
- Bris na patogene bakterije pri sumu na bakterijsko vnetje VGR, kadar so prisotni
lokalni in /ali sistemski znaki vnetja
- Barvni ultrazvok (Duplex) za opredelitev globokega venskega sistema, prebodnih ven
in debelnih ustij po presoji zdravnika
- Histološka preiskava tkiva pri sumu na neoplazije, vaskulitis...
8
Zdravljenje VGR
Lokalno zdravljenje venske golenje razjede po konceptu TIME
(povzeto po smernicah Evropske zveze za oskrbo ran)
S pripravo dna razjede odstranimo vzroke za slabo celjenje in vzpodbujamo procese,
ki
celjenje razjede pospešujejo. Koncept TIME jih razdeli na štiri poglavja, ki
obravnavajo pristope k različnim pato-fiziološkim dogajanjem v kronični rani.
Razpredelnica 2. Pomen začetne črke imena TIME.
T
Tissue management
(odstranjevanje mrtvin in drugih oblog na razjedi)
I
Inflammation and Infection control
(obvladovanje vnetja in infekcije)
M
Moisture balance
(uravnavanje vlažnega okolja)
E
Epithelial (edge) advancement
(pospeševanje epitelizacije)
9
Odstranjevanje mrtvin in drugih oblog na razjedi
Pri pripravi dna razjede je izjemno pomembna odstranitev nekroz in drugih oblog na
razjedi, ki lahko poteka kirurško, encimsko, mehanično, avtolitično ali biološko. S tem
odstranimo odmrlo tkivo, izločke, bakterije in celice, ki upočasnjujejo celjenje razjedi
in zagotovimo okolje, ki spodbuja rast zdravega tkiva.
Za odstranitev fibrinskih oblog pri venski razjedi je poleg neadherentne obloge
pomembno tudi kompresijsko zdarvljenje.
Obvladovanje vnetja in okužbe
Kronične razjede so zmeraj kontaminirane, velikokrat pa kolonizirane s številnimi
bakterijami in/ali glivičnimi organizmi, kar onemogoča ali upočasni celjenje in jih
zadržuje v vnetni fazi. Primerna obravnava vključuje uporabo antiseptičnih oblog,
predvsem srebrovih in jodovih, ki morajo zagotavljati dolgotrajno sproščanje
antiseptične učinkovine v primerni količini. V zadnjem času uporabljamo za kritično
kolonizirane in okužene razjede vse več tudi obloge z medom.
Sistemske antibiotike svetujemo v primerih, ko pride do širjenja vnetja (erizipel,
celulitis, limfangitis in sepsa).
Zagotavljanje vlažnega okolja
Razjedi moramo zagotavljati vlažno okolje, vendar je ob tem potrebna previdnost. Če
je na razjedi zgolj lastni izloček, je lahko celjenje zaradi učinkov encimov matriksnih
metaloproteinaz zavrto. Zelo pomembno je tudi preprečevanje maceracije kože v
10
okolici razjede. Pomembna je izbira sodobnih oblog, ki vzdržujejo vlažnost razjede in
preprečujejo maceracijo okolne kože.
Pospeševanje epitelizacije
Hipoksija, okužbe, poškodbe dna razjede ob prevezah ter nalaganje oblog v okolici
razjede, ki so posledica posušenih izločkov, odluščenih epidermalnih celic in ostankov
lokalnih pripravkov za zdravljenje in nego, zavrejo epitelizacijo, zato jih moramo
ustrezno obravnavati.
Najsodobnejša zdravljenja, kot npr. uporaba rastnih faktorjev, sposobnost gojenja
celic in vitro in razvoj tkivnega bioinženiringa, predstavljajo nove možnosti, ki
pospešujejo proces epitelizacije.
Odstranitev nekrotičnega tkiva in vzpodbujanje granulacije ter
epitelizacije

MEHANIČNO ČIŠČENJE
- ob vsaki menjavi sodobnih oblog moramo VGR umiti s tekočo, neoporečno vodo in s
sredstvi za umivanja, ki imajo pH 5,5 (sindeti)
- obkladki (fiziološka raztopina, Ringerjeva raztopina, določeni antiseptiki do 15 minut;
slednje uporabljamo pri bolnišničnem zdravljenju).

ENCIMSKO
- proteolitični encimi (vodotopne proteinaze-kolagenaze, fibrolizin in
deoksiribonukleaza) razgradijo beljakovine, pospešijo epitelizacijo in angiogenezo.
11

BIOLOŠKO
Ličinke (Lucilia sericata) namestimo na razjedo in jo pokrijemo. Okolno kožo
zaščitimo. Na VGR jih pustimo do tri dni.

KIRURŠKO
Kirurg odstrani odmrlo tkivo iz razjede, tako da zareže v zdravo okolno tkivo –
nekrektomija.

AVTOLITIČNO
Primarne »sodobne obloge za oskrbo rane« vzdržujejo na VGR toplo-vlažno okolje in
vspodbujajo telesu lastne mehanizmne za razgradnjo fibrinskih oblog in nekroz ter
vspodbujajo rast granulacijskega tkiva in epitelizacijo.
12
Razpredelnica 3. Izbira sodobne obloge glede na dno razjede.
Dno razjede (barva in izloček)
Primerne sodobne obloge
Bakterijsko vnetje VGR
obloge z dodatki srebra, medu, joda
D1 mrtvine z malo/brez izločka
hidrogeli s sekundarno oblogo, hidrogel v
obliki plošče
D2 mrtvine z zmernim izločkom
hidrogeli s sekundarno oblogo, alginati
C2 fibrinske obloge z zmernim izločkom
hidrogeli s sekundarno oblogo, alginati,
obloge z dodatki za izčiščenje ( fiziološka
raztopina, Ringerjeva zaztopina)
C3 fibrinske obloge z obilnim izločkom
alginati, obloge z dodatki za izčiščenje
(fiziološka raztopina, Ringerjeva
zaztopina)
B2 granulacijsko tkivo in malo fibrina z
poliuretanske, silikonske pene,
zmernim izločkom
hidrokoloidi, hidrofibre, hidrokapilarne
obloge
B3 granulacijsko tkivo in več fibrina z
Alginati, poliuretanske, silikonske pene,
obilnim izločkom
hidrofibre, hidrokapilarne obloge
A1 granulacijsko tkivo z malo izločka/
poliuretanski filmi, resorbtivne in
brez izločka
neresorbtivne terapevtske obloge s
sekundarno oblogo, obloge s kolageni
A2 granulacijsko tkivo z zmernim izločkom stanjšane pene, stanjšani hidrokoloidi,
resorbtivne in neresorbtivne terapevtske
obloge s sekundarno oblogo, obloge s
kolageni
Za podrobnejše informacije glej knjižico »Smernice za zdravljenje venske golenje
razjede s sodobnimi oblogami za rane« (izdala Dermatovenerološka klinika, 2005).
13
Kadar primarna obloga sama ne vpija dovolj ali jo je potrebno pričvrstiti, čeznjo
namestimo sekundarno oblogo. Za sekundarne obloge lahko uporabljamo »sodobne
obloge za rane« ( filmi, pene, hidrokoloidi...) ali netkane visoko vpojne obloge (na
kožo jih nikoli ne lepimo, pač pa pričvrstimo z mehkim povojem) .
Lokalno zdravljenje okolne kože
Okolna koža ne sme biti ne presuha, ne premokra. Maceracijo okolne kože in robov
VGR preprečimo:
- s primerno izbiro obloge
- z ustrezno pogosto menjavo
- s primerno zaščito okolice ( nealkoholni pripravki v obliki sprejev, ki tvorijo film in
emulzije O/V).
Za močno secernirajoče VGR uporabljamo močno vpojne sodobne obloge, za malo
secernirajoče pa malo vpojne sodobne obloge. Obloge zamenjamo, ko se prepojijo in
preden začnejo iz njih iztekati izločki.
Okolno zdravo suho kožo dodatno negujemo z zaščitnimi kremami (emulzija O/V).
Če je okolna koža pordela, luščeča in ni sistemskih znakov vnetja, nanesemo lokalno
kortikosteroidno mazilo za en do dva tedna.
Ostanke starih mazil, odmrlih celic in posušenega izločka na okolni koži VGR
zmehčamo z obkladki z olivnim oljem, nato pa previdno odstranimo s topim robom
skalpela, kohleo, s škarjami ali s pinceto.
14
Kompresijsko zdravljenje
Kompresija je izvajanje pritiskov na spodnji ud s kompresijskimi pripomočki z
namenom povečati venski in/ali limfni pretok in zmanjšati edem uda. Je nujni del
zdravljenja VGR ob upoštevanju kontraindikacij.
Kompresijski pripomočki
Med kompresijske pripomočke prištevamo kompresijske povoje, kompresijske
sisteme in kompresijske nogavice. Ob tem naj bolnik hodi vsaj dve uri na dan.
1)
kompresijski povoji:
Glede na stopnjo raztegljivosti (sposobnosti, da se povoj raztegne, če mu dodamo
silo)
ločimo
kratkoelastične
(raztegljivost
do
100%)
in
dolgoelastične
kompresijske povoje (raztegljivost nad 100%).
Dolgoelastični kompresijski povoji
Dolgoelastični kompresijski povoji vzdržujejo kompresijo v mirovanju in ob hoji.
Zaradi svoje elastičnosti se povoj prilagaja spremembam obsegov uda.
Bolniki si jih lahko namestijo sami, vedno zjutraj, najbolje preden vstanejo iz postelje.
Povijajo jih klasasto od baze prstov, preko pete do spodnjega roba pogačice, z drugim
ali redko tretjim povojem pa nadaljujejo povijajnje stegna. Pritiski pod povoji so
največji okrog gležnjev, potem pa proti kolenu postopno padajo. S povitimi nogami
naj bolniki čim več hodijo. Povoje snamejo zvečer oziroma, če čez dan počivajo več
kot pol ure. Ko povoji izgubijo elastičnost, jih zavržejo (navodila proizvajalca).
15
Kratkoelastični kompresijski povoji
Kratkoelastični kompresijski povoji vzdržujejo kompresijo le med gibanjem. Poznamo
več načinov povijanja, ki so zahtevnejši, zato jih namesti za to usposobljena oseba
(bandažist). Ločimo lepljive in nelepljive kratkoelastične povoje.
Nelepljive kratkoelastične povoje lahko peremo. Če prej ni potrebna preveza VGR,
lahko ostanejo nameščeni na spodnjem udu do 7 dni.
Lepljivi kratkoelastični kompresijski povoji so vedno deli kompresijskih sistemov, ki so
sestavljeni iz več različnih povojev.
Razpredelnica 4. Razlike med kratkoelastičnimi in dolgoelastičnimi povoji.
dolgoelastični povoji kratkoelastični povoji
Raztegljivost
pritiski pod povojem v
nad 100%
do 100%
Veliki
majhni
Veliki
zelo veliki
bolniki sami
izkušena oseba
Ne
da
< 10
> 10
mirovanju
pritiski pod povojem med
naporom
nameščanje povojev
povoj lahko ostane čez noč
do 7 dni
togost
2) kompresijski sistemi:
Kompresijski sistemi so sestavljeni iz več plasti povojev. Povoji so lahko
kratkoelastični ali dolgoelastični, lepljivi ali nelepljivi. Kompresijski sistemi iz elastičnih
in neelastičnih materialov skušajo izkoristiti dobre lastnosti obeh sistemov, torej
majhne pritiske v mirovanju, velike pritiske med naporom in konstantni pritisk.
16
Lepljivi kompresijski sistemi so za enkratno uporabo. Sestavljeni so lahko iz
sintetične vate, tanke pene in kratkoelastičnega lepljivega povoja (»fiksni povoj«).
Kadar je koža vneta, namestimo kot prvi še neelastični povoj, ki je prepojen s
cinkom. Pritisk pod povojem lahko spremenimo, če dodamo materiale za podlaganje
(kompresijske pene, blazinice…).
Lepljivi kompresijski sistemi so lahko sestavljeni tudi iz debelejše pene in
skratkoelastičnega adhezivnega povoja (dvoslojni povoj).
Nelepljivi kompresijski sistem je za večkratno uporabo. Sestavljen je iz sintetične
vate, tanke pene in dveh kratko elastičnih nelepljivih povojev različne širine. Za
nelepljive kompresijske sisteme se odločamo pri bolnikih z VGR, ki traja dalj kot 3
mesece ali je večja kot 5 cm.
Vsi našteti kompresijski sistemi lahko ostanejo na udu do 7 dni, če preveze VGR niso
bolj pogoste. Zaradi zahtevne tehnike povijanja jih namesti za to usposobljena
oseba.
3) kompresijske nogavice:
Podobne lastnosti kot dolgoelastični povoji imajo tudi kompresijske nogavice, zato jih
moramo čez noč sleči. Kompresijske nogavice predpiše strokovno usposobljen
zdravnik, po pregledu bolnika in opravljenih preiskavah. Zdravnik določi moč
kompresije in višino kompresijskih nogavic. Pred izdajo kompresijskih nogavic
moramo izmeriti obsege in dolžino uda, ki mora biti brez edema! Bolnika moramo
naučiti, kako si kompresijske nogavice obleče in sleče. Kompresijske nogavice
svetujemo, ko se razjeda zaceli. Samo, če ima bolnik majhno razjedo, ki malo izloča
svetujemo tudi posebne kompresijske dokolenke za razjedo.
17
Kontraindikacije za kompresijsko zdravljenje:
- PAOB in GI < 0,5 je absolutna kontraindikacija za kompresijsko zdravljenje,
- če je GI med 0,6 in 0,8, je dovoljena le majhna kompresija (rahlo nameščen
elastični povoj, kratkoelastični kompresijski sistemi).
Arterijske perfuzijske pritiske moramo redno
kontrolirati, posebno pri starejših
bolnikih, kjer je PAOB bolj pogosta in lahko hitreje napreduje.
- trofične spremembe pri diabetičnem stopalu
- dekompenzirano srčno popuščanje
- kontaktna alergija za kompresijske materiale
- progresivna sistemska skleroza z atrofijami kože
- maligni tumorji udov
- maligni limfedem
- motena senzibiliteta udov
- ležeči, nepomični bolniki (lahko namestimo kratkoelastični povoj, nikoli pa
dolgoelastičnega).
Kadar svetujemo kompresijsko zdravljene za zdravljenje VGR, moramo vedeti, da je
višja kompresija boljša od nižje, če ni kontraindikacij. Po drugi strani pa se moramo
zavedati, da nekateri ljudje kompresijsko zdravljenje težje prenašajo (gracilni bolniki
z obsegi gležnjev pod 18 cm, slabše pomični bolniki) in da je v teh primerih boljša
nižja kompresija, kot nobena kompresija.
Zdravila
- flavonoidi izboljšajo tonus ven in limfnih žil, zmanjšajo prepustnost kapilar in
vnetje
- pentoksifilini za mešane golenje razjede
- železovi preparati pri zmanjšanih serumskih vrednostih železa
- analgetiki za lajšanje bolečin
18
- sistemski antibiotiki pri bakterijskem vnetju VGR s sistemskimi znaki vnetja in/ali
lokalnimi znaki vnetja, ki se niso odzvali na dvotedensko zdravljenje s sodobnimi
oblogami, najbolje po antibiogramu.
Dodatni postopki zdravljenja VGR
- polarizirana svetloba (Bioptron)
- nizkofrekvenčna laserska terapija (LLLT); oba pospešita mikrocirkulacijo ter celične
procese
- zdravljenje z lokalnim negativnim pritiskom (vacuum assisted closure - V.A.C.
therapy). Pri uporabi prenosnega aparata lahko sočasno izvajamo še kompresijsko
zdravljenje ob hoji
- zdravljenje napajalnih varic s skleroterapijo
- kirurško podvezovanje nefunkcionalnih prebodnih ven (subfascial endoscopic
perforator surgery - SEPS)
- kožni presadki
- kožni nadomestki
- trombocitni rastni faktorji
- hiperbarična komora.
Ukrepi za preventivo VGR
1. Doživljenjska kompresija:
- medicinske kompresijske nogavice
- dolgoelastični povoji
- kratkoelastični povoji
Kompresijske pripomočke je potrebno redno menjati po navodilih proizvajalca.
19
2. Kirurško zdravljenje in /ali skleroterapija varic
Ko se VGR zaceli svetujemo kirurško zdravljenje in/ali skleroterapijo varic, če splošno
zdravstveno stanje bolnika to dopušča oziroma ni drugih kontraindikacij.
3. Izobraževanje bolnikov:
Bolnika spodbujamo in motiviramo, da aktivno sodeluje pri zdravljenju. Razložimo
mu potek bolezni in načine zdravljenja. Naučimo ga nameščanja kompresijskih
nogavic. Svetujemo spremembo načina življenja z zadostnim gibanjem, vsaj
horizontalnim položajem nog v mirovanju, izogibanjem visokim temperaturam v
okolju, in vsem ostalim dejavnikom, ki povzročijo porast venskega tlaka in
poslabšanja KVP. Bolnika poučimo o negi kože in nohtov ter primerni telesni teži.
Literatura
1. Nicolaides AN. Investigation of chronic venous insufficiency. A consensus
statement. Ciculation 2000; 102: 1-38.
2. Moffat CJ, Partsch H, Clark M, Franks PJ, Marston W. Undrestanding
compression therapy. Position document: London 2003.
3. 3. Partsch H. Compression. In: Partch H, Ed. Compression therapy of the
extremities. Paris; 1999. pp. 55 - 132 .
4. Partsch H. Bandages. In: Partch H, Ed. Compression therapy of the
extremities. Paris; 1999. pp. 211 - 39 .
5. Partsch H. Compression stockings. In: Partsch H, Ed. Compression therapy
of the extremities. Paris; 1999. pp. 243 - 77.
6. Partsch H. Contributions towards compression therapy. Neuwieda; 2000.
7. Klose G. Lymphedema bandaging. Neuwieda, 1998.
8. 8. Braun-Falco O. Diseases caused by bacteria. In: Braun-Falco O.
Dermatology 1990;173- 7.
9. Fitzpatrick JE. Infections and infestations. In: Fitzpatrick JE, Dermatology
secret 1996; 174-80.
10. Falanga V. The clinical relevance of wound bed preparation; Springer 2002.
11. Schultz GS, Sibbald RG. Wound repair and regeneration. Internat Tissue
Repair and Regen 2003; 11(Suppl 2).
12. Brychta P, Gunter G. Compendium wounds and wounds and management.
Paul Hartman AG; 1999.
20
13. Cutting KF, Wound healing. Bacteria and topical therapies. EWMA Journal,
2003-3;17-9.
14. Church J. Larval intervention in the chronic wound. EWMA Journal, 2001:103.
15. Braun S, Junger M. Therapy of ulcus cruris venosum. Hautarzt 2003:
54;1059-64.
16. Videčnik V. Neinvazivne preiskovalne metode pri kronični venski insuficienci.
Med Razgl 2000; 39 Suppl 2:123-7.
17. Videčnik V. Neinvazivne preiskovalne metode pri kronični venski insuficienci.
Med Razgl 1993; 32 Suppl 2:57-62.
18. Vowden P. Hand-held doppler ultrasound: the assessment of lower limb
arterial and venous disease. Huntleigh Healthcare; 2002.
19. Pankhurst S. Should ABPI be measured in patients with healed venous leg
ulcers every three months? J Wound Care 2004; 13:438-40.
20. Stevens J. Diagnosis, assessment and management of mixed aetiology
ulcers using reduced compression. J Wound Care 2004;13:339-43.
21. Klasifikacija sodobnih oblog za rane, Gospodarska Zbornica Slovenija, 2004.
21
22
Beležke:
23
Beležke:
24
Beležke:
25
`