sadjarstvu vrnimo staro slavo sadjarstvu vrnimo

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 20 / 2012, 1. junij 2012
STROKOVNA
PRILOGA O
SADJARSTVU
ŽITNA VERIGA O
LETOŠNJI ŽETVI
PREDSTAVLJAMO
ZADRUGE S
SADJARSKO
PRIDELAVO
PRAZNIK ČEŠENJ
V GORIŠKIH
BRDIH
KAM VLAGATI V
OBDOBJU KRIZE
SADJARSTVU
VRNIMO
STARO SLAVO
IZ ZAKLADNICE
NARAVE  ČEŠNJE
140 let zadružništva
na Slovenskem
쮿 IZ INTERVJUJA
PROF. DR. FRANCI ŠTAMPAR
Mednarodno leto zadrug
Pred dobrimi sto leti je bila Slovenija med
najpomembnejšimi sadjarskimi regijami v Evropi,
saj ima dobro lego, ustrezno podnebje in dobra
tla za pridelavo sadja.
쮿 SADJARSTVO V SLOVENIJI
Pripravlja se nova strategija na področju
sadjarstva, ki bo podlaga za pripravo
operativnih programov in ukrepov za
razvoj sadjarstva.
;)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJXRTUWNUWF[NQN
548*'34543:)'4?&34;*
897&30*57&;3*48*'*
V POSLOVNIH PAKETIH VPR]GUX³LOLVWRULWYH
NLMLKSUDYQHRVHEHXSRUDEOMDWHQDMSRJRVWHMHXJRGQRVWL
SDVRRGYLVQHRGREVHJDYD°HJDSRVORYDQMD]EDQNR
ÈEUH]SOD—QRYRGHQMH755]DGROR—HQRREGREMH
ÈEUH]SOD—QDOHWQD—ODQDULQD]DSOD—LOQRNDUWLFR]RGOR³HQLP
SOD—LORP$FWLYD0DVWHU&DUG
ÈVWRULWHYHUD—XQEUH]SULVWRSQLQH
ÈHOHNWURQVNDEDQND'%63521(7EUH]SULVWRSQLQHLQEUH]
PHVH—QHJDQDGRPHVWLOD]DGROR—HQRREGREMH
ÈSRORYL—QLVWUR°NLRGREULWYHSUYHJDSRVRMLODDOLOLPLWDQDUD—XQX
ÈSULGRELWHYSRVORYQHGHEHWQHNDUWLFH$FWLYD0DHVWUR
È°WHYLOQHXJRGQRVWLSULRSUDYOMDQMXSOD—LOQHJDSURPHWD
9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMHVHWUXGLPRVSRQXGER—LPEROMSULEOL³DWL
YD°LPSRWUHEDPLQ³HOMDPLQYDP]DJRWDYOMDWLNDNRYRVWQRLQ
FHQRYQRXJRGQREDQ—QRSRVORYDQMH
6OHGQMHMHSRND]DODWXGLQHGDYQDUD]LVNDYD%DQNH6ORYHQLMH
YNDWHULVHMH'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHVVYRMRSRQXGER
]DSUDYQHRVHEHXYUVWLODPHGQDMXJRGQHM°HEDQNHY6ORYHQLML
9H—LQIRUPDFLMYSRVORYDOQLFDKEDQNH
UVODNA MISEL
mag. Zlatka Gutman
Kobal, specialistka za
sadjarstvo pri KGZS –
zavod Maribor
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. junij 2012
SADJARJI,
IZKORISTITE
NARAVNE DANOSTI
SLOVENIJE ZA
PRIDELAVO
DOMAČIH JABOLK
Geografska umeščenost Slovenije je posebnost, ki ji na tako majhnem ozemlju
prinaša veliko raznolikost in pestrost tudi v pridelavi sadja, še posebej jabolk.
Jabolko je v Evropi in Sloveniji najbolj socialni sadež. Jemo ga radi vsi ne glede
na spol in starost ter socialni položaj. Je eno od redkih svežih živil, ki ga lahko
uživamo skupaj z drugimi živili tudi večkrat na dan.
Naravne sestavine v jabolkih krepijo naše zdravje. Zato so slovenski sadjarji na
pragu novega tisočletja zelo optimistično začeli revitalizirati svojo tržno pridelavo
jabolk. Kmetovanju in sadjarjenju prijazne ukrepe domače in evropske kmetijske
politike so izpeljali v obnovah jablanovih nasadov s protitočnimi mrežami zadnje
generacije in mrežo sodobnih hladilnic ter druge potrebne infrastrukture za
trženje domačih jabolk. V časovni stiski ter tekmi z globalnim svetom in samimi
med seboj so sadjarji nehote pozabili, da deželo in tudi razvoj domačega
sadjarstva oblikujejo ljudje. In to vsi v verigi »Od jablane do ust.« Mnoge
zamujene priložnosti, da bi slovenski sadjarji svetu skupaj pokazali in ponudili
najboljše domače sadove narave, »jabolka, pridelana na slovenski zemlji«, so se v
zadnjih desetih letih spremenile v nepremagljive ovire. Nekoč ponosni, zelo
komunikativni ter nadvse inovativni in konstruktivni slovenski sadjarji iz zlatih
osemdesetih letih prejšnjega tisočletja, ki so zaslužni za sodoben razvoj tržne
pridelave jabolk namizne kakovosti v Sloveniji, se v »novih razmerah« niso
najbolje znašli. Prav tako njihova prepričevanja, da le skupni interesi lahko
domačo sadjarsko panogo naredijo dovolj konkurenčno. Pridelava jabolk v vseh
pridelovalnih okoliših Slovenije je vedno pomenila in tudi danes pomeni
večinski tržni delež.
Zadosten in kakovosten vsakoletni pridelek domačih jabolk mora postati osnovna
skupna promocija vsem slovenskim pridelovalcem jabolk. Trgovina izven meja
Slovenije, mnogo bolje prepozna dobra jabolka od slabih. Zgolj živopisna in
moderno oblikovana embalaža žal ne deluje vedno dovolj prepričljivo, če lični
kartoni niso zapolnjeni z lepimi in okusnimi jabolki v vseh letnih časih. Tudi
domači potrošniki si zaslužijo, da na policah lahko izberejo ustrezno kakovostna
jabolka po primernih cenah. Sadjarji bi morali nemudoma uresničiti svoj glavni
skupni interes in se dogovoriti o količinah pridelanih perspektivnih sort oziroma
klonov jablan, ki najbolje izkoriščajo naše naravne danosti na sončni strani Alp.
Le skupno načrtovana strokovna proizvodno-tehnološka strategija pridelave
slovenskih jabolk lahko uspešno izboljša rezultate trženja in dohodkovni položaj
vsakega posameznega sadjarja v verigi.
ISSN 2232–4038
3
STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU
PRIDELAVA SADJA V SLOVENIJI
Naravne danosti v Sloveniji so primerne za pridelavo raznih sadnih vrst. Kljub temu
številne površine, primerne zlasti za sadjarstvo, niso izkoriščene ali pa so slabo. Na to
vplivata med drugim tudi neugodna posestna struktura in razdrobljenost, ki povečujeta
stroške pridelave. Zato sta še toliko pomembnejša povezovanje sadjarjev in organiziran
nastop na trgu. Vloga sadjarstva je v Sloveniji zelo pomembna z več vidikov, najbolj z
vidika kmetijske dejavnosti, ki nudi dohodek pomembnemu deležu kmetij. Ne gre
zanemariti pomena ohranjanja tradicije in zdravja ljudi ter socialnega in ekonomskega
pomena in velikih možnosti, ki jih nudi za nadaljnji razvoj.
Povprečna poraba sadja na prebivalca na dan v Sloveniji znaša 239 g in je nekoliko manjša kot v EU
OBSEG PRIDELAVE SADJA IN
OLJK V SLOVENIJI
STABILNE LETINE DOMAČIH
JABOLK NAMIZNE KAKOVOSTI
V letu 2010 je imelo sadovnjak ali oljčnik 22.377 kmetijskih gospodarstev, kar je predstavljalo 30 % vseh
kmetijskih gospodarstev. Sadovnjaki in oljčniki so v letu
2010 obsegali 10.415 ha, ali 2 % kmetijskih površin. V
skupni vrednosti kmetijske pridelave pa sadje in oljke
predstavljajo 8 odstotkov. V povprečju je imelo kmetijsko
gospodarstvo v letu 2000 0,3 ha sadovnjaka oziroma
oljčnika, do leta 2010 pa se je povprečna velikost
sadovnjakov in oljčnikov na kmetijo povečala na 0,5 ha.
Na integriran način se je v letu 2010 pridelovalo sadje na
39 % vseh površin, ekološka pridelava sadja pa je
obsegala okrog 9 % površin. Največji delež v pridelavi
sadja predstavljajo v Sloveniji jabolka, in sicer v zadnjih
letih v povprečju 74 %. V zadnjih dvajsetih letih se je
pridelava sadja povečala skupno za 58 %, pridelava jabolk
pa se je skoraj potrojila. V tem času se je pridelava hrušk
povečala za 17 % ter breskev in nektarin za 35 odstotkov.
Sodobne tehnologije pridelave morajo zagotoviti večje,
kakovostne in predvsem stabilne letne pridelke domačih
jabolk. In to ne glede na vremenske razmere posameznega
pridelovalnega leta. To zahteva tudi ekonomika obstoječe
mreže sodobnih hladilnic v Sloveniji.
Hladilnice trenutno s skupno zmogljivostjo dobrih 55.000
ton omogočajo kakovostno hrambo jabolk, z njihovo
zasedenostjo pa je povezana tudi slovenska strategija
trženja jabolk. Kljub samostojni in nepovezani prodaji
vseh sadjarjev, ki imajo poleg lastne pridelave jabolk tudi
svoje hladilnice, ima večina težave s prenizkimi pridelki
jabolk. Žal se v zadnjih desetih letih količina letnega
pridelka ni povečala in se je ustalila na okoli 60.000 ton.
Nihanja v količini pridelanih jabolk namizne kakovosti
med leti so zelo velika, tudi od 30 do 70 odstotkov. To
otežuje trženje in razvoj sadjarske panoge. Glavni razlog je
še vedno v starostni strukturi jablanovih nasadov. Zadnja
generacija postavljenih sodobnih jablanovih nasadov,
zaščitenih s protitočnimi mrežami, s približno 1000
ha še ni nastopila polne rodnosti. Večina teh obnov je
bila postavljena v zadnjih petih letih. V nasadih
jablan, starejših od 20 let, s približno 600 ha pa je
pojav izmenične rodnosti zaradi starosti postal
konstanten. Zato ocenjujemo, da je normalno rodnih
jablanovih nasadov s povprečnim letnim pridelkom
več kot 30 ton/ha v tem času le dobrih 1200 ha. In le
slaba polovica njih je zaščitena s protitočnimi
mrežami. Zaradi velike razdrobljenosti jablanovih
nasadov po vsej Sloveniji je od skupne bruto površine
približno 2800 ha neto površina pod jablanami v
intenzivnih nasadih le 2400 ha. Že tako nizke letne
povprečne pridelke domačih jabolk zaradi obstoječe
strukture pa dodatno ogrožajo še vsakoletne
neugodne vremenske razmere (pozeba, suša, toča).
Vir: Statistični urad RS
Preglednica 1: Pridelava najpomembnejših vrst sadja in oljk v intenzivnih
in ekstenzivnih sadovnjakih (v tonah):
Jabolka
Hruške
Breskve in nektarine
Marelice
Češnje in višnje
Češplje in slive
Jagode
Drugo sadje
Orehi
Oljke
1991
55.805
9.745
6.366
428
2.515
2.614
1.503
4.130
499
486
2001
78.444
9.166
5.432
288
2.953
6.005
1.862
976
2.259
878
2011
105.355
11.425
8.603
687
4.622
4.921
1.993
1.838
2.911
1.704
Zaradi odvisnosti od vremenskih razmer in drugih vplivov
pridelki sadja med leti precej nihajo.
Po podatkih SURS in drugih virih povzela Jožica Polajžer
4
STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU
Razdrobljeni in tržno nepovezani domači sadjarji so
ne glede na velikost in način poslovanja z vstopom
Slovenije v EU postali zelo odvisni od dnevnega
stanja na trgu. Tradicionalnih tržnih poti domači
sadjarji nimajo več. Ob spremenjeni strategiji prodaje
slovenskih jabolk in z združenim nastopom na trgu z
najmanj polovičnim letnim pridelkom bi moral biti
slovenski letni pridelek domačih jabolk po naših
ocenah za resen konkurenčen nastop na tujih trgih
mnogo večji, najmanj 80.000 do 100.000 ton.
•
•
V povprečju je stopnja samooskrbe s sadjem v
Sloveniji pod 40 %. Med sadjem smo v Sloveniji
samooskrbni edino z jabolki, pridelamo jih namreč
dvakrat več, kot jih porabimo. Ostalih vrst sadja pa
pridelamo precej manj, kot jih porabimo.
•
•
In če želijo slovenski sadjarji še del drugorazrednih
jabolk iz svojih intenzivnih nasadov trajno prodajati
predelovalni industriji, je povečanje letnega domačega
pridelka jabolk do leta 2020 za najmanj 30 % nujen
ukrep. In letošnja letina? Domači pridelovalci jabolk
zaradi škode po pozebi v tem času pričakujejo žal le
slabo tretjino pričakovane letine.
Fotografija arhiv Zlatka Gutman Kobal
•
v ravnovesju z drugimi pomotehničnimi ukrepi,
predvsem z zimsko rezjo, redčenjem odvečnih
cvetov in plodičev jablan, gnojenjem in drugimi.
Pravočasno obiranje plodov posamezne sorte jabolk
zagotavlja kakovost plodov in zmanjšuje delež
fizioloških bolezni v času skladiščenja.
Zelo je pomembna pravilna umestitev pravih sort in
klonov jabolk na ustrezne mikro in makro lokacije,
ki se odraža v višji kakovosti jabolk.
Nujno je treba izbrati tržno zanimive sorte in klone
jablan, ki v naših pedoklimatskih razmerah lahko
dosežejo vrhunsko kakovost namiznih jabolk.
Ekološko osveščene tehnologije pridelave, ki so v
porastu, imajo pri potrošnikih tako na lokalni ravni
kot pri izvozu mnogo večje možnosti.
Edina trajnejša rešitev za stabiliziranje letnega
pridelka domačih jabolk pa je v takojšnji zasaditvi
dodatnih 600 ha jablanovih nasadov perspektivnih
tržnih sort oziroma klonov. Nove nasade je zaradi
neugodnih vremenskih razmer nujno treba dodatno
opremiti s protitočnimi mrežami ter namakalnimi
in oroševalnimi sistemi.
Ob primernih razvojnih programih bi bilo smiselno
spodbuditi aktivno sadjarjenje na srednje velikih
sadjarskih kmetijah od 2 do 5 ha, saj je sadjarstvo še
vedno lahko najbolj dobičkonosna panoga. Zelo
koristno bi bilo, da bi zadruge v svojih razvojnih
programih celovito proučile dodatne možnosti
pridelave sadja na teh kmetijah v okviru zadružnih
struktur za lokalni trg.
GLOBALNO PROTI LOKALNO
V zadnjih treh letih je v globalni strategiji trženja
jabolk lokalni trg krepko začel mešati štrene tudi v
Sloveniji. Slogan »kupujmo domače« je prepričal
mnoge potrošnike. Zato ni naključje, da so se
nepravilnosti na prodajnih policah in lokalnih
stojnicah o poreklu pridelave že začele pojavljati. V
Sloveniji upamo na manj zlorab, saj lokalna pridelava
jabolk poteka tako rekoč po vsej Sloveniji. Kako
uspešno bodo slovenska jabolka tekmovala z
globalnimi na istih policah v prihodnje, pa bomo
kmalu videli. In ker slovenski sadjarji v dobrih letinah
pridelajo več, kot prodajo doma na lokalnih trgih, bo
zelo pomembno, kako bodo slovenska jabolka na tujih
policah globalno uspešno konkurirala lokalnim. Še
več pa je treba storiti, da lokalno pridelana jabolka in
drugo sveže sadje prodamo v lokalnem okolju, tudi
preko zadružnih trgovin.
Izbor novih tržno perspektivnih sort jabolk je za slovenske pridelovalce
zelo težaven, ker ni usklajen v skupni strategiji.
TRAJNO POVEČANJE LETNEGA
PRIDELKA DOMAČIH JABOLK
JE MOGOČE DOSEČI DO LETA
2020
• Nujna je uporaba tehnološko sodobnih in ekološko
naravnanih tehnologij v že obstoječih mladih
nasadih, pokritih s protitočnimi mrežami, na
površini 1000 ha.
• Uspešna zaščita pred boleznimi in škodljivci je v
tehnologiji pridelave ključnega pomena in mora biti
Besedilo in fotografija mag. Zlatka Gutman Kobal,
specialistka za sadjarstvo pri KGZS – zavod Maribor.
5
STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU
INTEGRIRANA PRIDELAVA JABOLK V SADOVNJAKU RESJE
Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje, pove:
»Tržne razmere so tudi za pridelovalce jabolk
težke, a jih z združevanjem in skupnim nastopom
na trgu lahko lažje presežemo. V veliko pomoč bi
bile tudi enake možnosti pridelave jabolk, kot jih
imajo države, ki jabolka v Slovenijo uvažajo. Velik
del jabolk, pridelanih v sadovnjaku Resje, prodamo
v domačem sadovnjaku in v zadružni prodajalni v
Lescah, sodelujemo pa tudi z drugimi zadrugami
na območju Gorenjske. Prav sodelovanje med
zadrugami ima velik pomen pri prodaji vseh
kmetijskih pridelkov in pri osveščanju slovenskega
potrošnika o svežini, kakovosti doma pridelanega
sadja in zelenjave, ki bi to v večji meri moral kupiti
v zadružnih trgovinah.«
A. J.
V sadovnjaku Resje pri Podvinu so bili med prvimi
pobudniki pridelave jabolk na naravi prijazen integriran
način. Na ta način pridelujejo jabolka že več kot 25 let.
Pomembno je, da uporabljajo zaščitna sredstva za varstvo
rastlin samo takrat, ko je to nujno potrebno, pri čemer
uporabljajo sredstva, ki manj obremenjujejo okolje in
zdravje ljudi. Pri zatiranju škodljivcev pa jim pomagajo
njihovi naravni sovražniki, kot so tenčičarice,
pikapolonice, ujede, siničke in drugi.
Fotografija arhiv KGZ Sava Lesce
Sadovnjak Resje pri Podvinu spada pod okrilje
Kmetijsko-gozdarske zadruge SAVA Lesce. Leži na
nadmorski višini 500 metrov s
čudovitim razgledom na
Karavanke ob magistralni cesti
Ljubljana–Jesenice. Sadovnjak
Resje ima več kot 50-letno
tradicijo. Njegovi začetki segajo v
leto 1960, ko so zasadili prvih 22
ha jablan in 4 ha ribeza, sedaj
obsega 30 ha. Okrog 26 ha je
zasajenih jablan, nekaj je hrušk in
okrog 1 ha orehov. Jabolka,
pridelana v ostrih podnebnih
razmerah Gorenjske, so lepo
obarvana, odpornejša in imajo
izrazit, poln okus. Del
sadovnjaka nameravajo zasaditi z
novejšimi odpornejšimi sortami,
primernimi za ekološko
pridelavo jabolk.
T. Z.
Fotografija arhiv Evrosad
EVROSAD BO ŠE KREPIL KAKOVOST SADJA
minjali glede na potrebe oziroma povpraševanje kupcev.
Na ta način smo uspeli prodreti na zelo pomemben angleški
trg, tudi v Romunijo in Rusijo, prve količine smo prodali
tudi na Srednji vzhod.« In razvojni cilji? »Najpomembneje
je, da imamo trg, da poznamo potrebe kupcev in da točno
vemo, kaj moramo storiti, da bodo z našimi pridelki še
zadovoljnejši. Predvsem bomo z vlaganji v nasade in
izboljšanjem tehnologije pridelave krepili kakovost
našega sadja.« Katera pa je po njegovem največja hiba
slovenskega sadjarstva? »Ogromno izgubljamo, ker sadjarji
in tudi stroka nismo ustrezno povezani.«
D. S.
Paradni konj slovenskega sadjarstva je
skupina Evrosad, ki ima nasade jabolk,
v manjšem obsegu tudi hrušk in sliv,
na 625 ha površin, od katerih jih je
polovica pred točo zaščitenih z
mrežami, prideluje 10 sort jabolk in
sadje izvaža v 14 držav.
Na vprašanje, kaj je bilo vodilo njihovega uspeha, je
direktor Evrosada Boštjan Kozole kratko pojasnil:
»Izdelali smo jasno strategijo, obnovili smo nasade in
si izvozne trge pridobili s tem, da smo sortiment spre -
6
STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU
tudi z oskrbo šol in vrtcev. Viške pa proda veletrgovcem
in gredo večinoma v izvoz. V letih, ko obrodi tudi kmečko
sadje (načeloma vsako drugo leto), v zadrugi odkupijo
industrijsko sadje od kmetov, ki je namenjeno predelavi.
Količine so različne in se gibljejo od 20 do 60 ton.
Jabolka tudi predelujejo v izdelke, ki jih tržijo pod lastno
blagovno znamko SLODAR. V tej paleti izdelkov so
100-odstotni jabolčni sok »Sladki toukec«, jabolčni krhlji in
jabolčni čips. Ti izdelki predstavljajo popestritev prodajne
palete lastnih proizvodov.
Naj vam, dragi bralci, jabolka s privlačnimi barvami in
vonjem ter bogastvom prehranskih in hranilnih snovi
pomagajo k uravnoteženi vsakodnevni prehrani in
posledično boljšemu počutju in zdravju.
SADJE IZ
ŠALEŠKE DOLINE
Z BLAGOVNO
ZNAMKO
SLODAR
Zgodovina Kmetijske zadruge
Šaleška dolina je zelo pestra in
sega v leto 1955, ko je bila v
sodni register vpisana Kmetijska zadruga Šoštanj.
Zadruga se je skozi zgodovino večkrat organizacijsko
preoblikovala, leta 1993 pa je postala samostojna
organizacija z današnjim imenom. Skozi razvojna
obdobja se je ukvarjala z odkupom živine, mleka, lesa, žit,
pridelkov poljedelstva, vrtnin, sadja (jabolk), hmelja, medu
in ribeza. Pomembno dejavnost zadruge danes
predstavljata tudi pridelava in odkup sadja.
Zadruga ima lastno
proizvodnjo jabolk
na 20,9 ha, kjer
letno pridela od
400 do 600 ton
jabolk, in lastne
hladilniške
zmogljivosti za
približno 150 ton
sadja, kar ji zadošča za
oskrbo lokalnega trga.
V zadrugi pridelujejo jabolka
po načelih integrirane pridelave, za kar prejmejo vsako
leto tudi certifikat. V sortimentu jabolk imajo sorte, ki
omogočajo oskrbo potrošnika vse leto, od jesenskih
sort gala in elstar, ki jim sledijo zlati delišes, jonagold,
melrose ter zimske sorte idared, braeburn in fuji. Veliko
težav jim povzročajo podnebne spremembe, kot so
toča, suša, pozebe, ki čedalje bolj otežujejo proizvodnjo.
Zadruga v svojem sadovnjaku žal še nima ustrezne
zaščite proti toči. Namerava pa obnoviti del dotrajanih
sadovnjakov in jih pokriti s protitočnimi mrežami, saj
je uspešno kandidirala na javnem razpisu. Poskusila bo
tudi z odpornimi sortami jabolk.
Jabolka prodaja
v samem
proizvodnem
obratu, v treh
lastnih maloprodajnih
trgovinah, na
kmečki tržnici v
Velenju ter na
raznih sejmih in
prireditvah. Trudi se
N. V.
Člani organov upravljanja KZ Šaleška dolina
O sadjarstvu kot dolgoletni pomembni panogi v
Šaleški dolini in v zadrugi Rudi Ježovnik, predsednik,
in Ivan Drev, direktor zadruge, pravita: »Sadjarstvo
rabi nove usmeritve v smislu še bolj sonaravne
pridelave. Naše sadje tržimo pod blagovno znamko
SLODAR že štiri leta in ocenjujemo, da potrošniki z
veseljem posegajo po naših proizvodih, ki nudijo nekaj
več. Vizija zadruge je prehod na ekološko sadjarjenje v
petletnem obdobju, kar je zahteven projekt, še posebej,
ker imamo sadjarske površine na strmih površinah,
kjer je škropljenje sadja ob slabem vremenu težavno. Do
sedaj smo tržili naše sadje predvsem v Šaleški dolini,
želimo pa prodreti v širši slovenski prostor in tu je tržna
niša ekološko sadje. Pomembni so javni zavodi
predvsem s sprejemom Uredbe o zelenem naročanju,
kar že sedaj dobro uvajamo na področju rdečega
ekološkega mesa pod blagovno znamko EKODAR.
Vsekakor bomo vse sile usmerili v skupne nastope
zadružnih proizvajalcev sadja na prodajnem področju
po načelu čim krajših prodajnih poti, kajti velike
trgovske verige nas proizvajalce danes uničujejo z
visokimi rabati in super rabati ter potrošnika s
previsokimi maržami.«
Vse fotografije: arhiv KZ Saleška dolina
7
AKTUALNO
ŽITNA VERIGA O LETOŠNJI ŽETVI
V maju sta se na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij sestali »Skupina za tehnologijo pridelave žit« in
»Skupina za model odkupa krušnih žit« ter se seznanili s podatki in problematiko odkupa pšenice v letu 2011 ter
se pogovarjali o letošnji žetvi.
inštitut Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica
Slovenije poenotita v upoštevanju vhodnih stroškov.
Pričakujejo, da bodo predstavniki mlinarske industrije
pripravili strokovno mnenje in odgovore na omenjene
predloge. Model odkupa pšenice naj bi zagotavljal
transparenten in stabilen odnos vseh partnerjev v
verigi ter s tem tudi porazdelitev tveganja. Cilj je
zagotoviti zaupanje med partnerji, ki temelji na
kakovosti in zanesljivosti.
M. A.
ZADRUGE ODKUPILE TRETJINO
PŠENICE
Po podatkih tržno-informacijskega sistema (TIS)
je bilo v letu 2011 odkupljenih 94.614 ton pšenice,
kar je od leta 2004 največ do sedaj. Povprečna
kakovost odkupljene pšenice je vsebovala 12,81
% vlage, 2,88 % primesi, 12,53 % beljakovin ter
imela padno število 293,47 in hektolitrsko težo
80,71. Zadruge so odkupile 32.000 ton pšenice,
kar je tretjina celotnega odkupa v Sloveniji.
Sestali so se z namenom, da uredijo kar nekaj
področij za skupni dogovor, ki bo veljal pri žetvi 2012.
Obravnavali so logistiko odkupa pšenice in predloge,
ki jih je posredovala Komisija za odkup in prodajo žit.
Komisija je med drugim predlagala, da se poenoti
mesto vzorčenja pri odkupu pšenice, da se združita
kakovostna razreda B1 in B2, da se ukine kakovostni
parameter sedimentacije pri odkupu ter da se
oblikujejo stroški odkupa in stroški skladiščenja
pšenice. Komisija je tudi predlagala, da se pri
izračunu pridelave lastne cene pšenice Kmetijski
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
PREJELA PRIZNANJE
KAKO DO VEČ DOMAČEGA
SADJA IN ZELENJAVE
V Novem Sadu je od 12. do 18. maja 2009 potekal že 79.
Mednarodni kmetijski sejem, ki je največji sejem kmetijstva v jugovzhodni Evropi. Peter Vrisk je v imenu Zadružne zveze Slovenije prejel nagrado za večletno sodelovanje
in povezovanje zadružnih sistemov med državami zahodnega Balkana, ki mu jo je izročil Paolo Bruni, predsednik
Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA. Ta je
na mednarodni zadružni konferenci, ki jo je pripravila Zadružna zveza Vojvodine v času sejma, poudaril pomen širitve in povezovanja zadružnih zvez na območju Evropske
unije in širše. V okviru
konference so bile podeljene tudi nagrade
najboljšim zadrugam
članicam Zadružne
zveze Vojvodine in organizirano srečanje s
predstavniki zadružnih zvez zahodnega
Balkana.
K. K. H.
V maju 2012 se je na ustanovni seji sestal strokovni
odbor za zelenjadarstvo in sadjarstvo pri upravnem
odboru Zadružne zveze Slovenije in razpravljal o
možnostih zadružne samooskrbe zelenjave in sadja v
živilskih zadružnih trgovinah. Opozoril je na
problematiko javnih naročil, kjer kljub aktivnostim
države, da se javne ustanove v čim večji meri
oskrbujejo na lokalni ravni, še vedno v večjem delu
javna naročila dajejo prednost najnižji ceni. Predlagal
je spremenjeno razvrščanje uporabljenih meril pri
javnih naročilih za izbiro najugodnejše ponudbe po
vrstnem redu, ki si sledi od kakovosti, lastne
proizvodnje, lokalne pridelave do cene. Slovenski
pridelovalci sadja in zelenjave nimajo enakih
možnosti kot pridelovalci iz sosednjih držav pri
dostopnosti in uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
V odboru so poudarili, da je nujno treba uvesti sistem
sledljivosti slovenske zelenjave, s katero bi lahko
zaščitili tako pridelovalca kot potrošnika.
M. A.
8
CVIČEK PTP NA HRVAŠKEM
TRGU
Klavnica Škofja Loka, d.o.o., je v petek, 18. maja 2012,
odprla novo mesnico Loških mesnin v Kranjski Gori.
Klavnica Škofja Loka, d.o.o., je v lasti Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka, z.o.o., ter ostalih zadrug in
občin z območja Gorenjske. Zaradi spremenjene tržne
usmeritve so v letu 2012 začeli uvajati lastno blagovno
znamko Loške mesnine. V novi mesnici Loške mesnine
v Kranjski Gori lahko izbirate med široko ponudbo
raznovrstnih izdelkov, kot so sveže meso in suhomesnati
izdelki. Ponujajo tudi sveže mlečne izdelke iz Loške
mlekarne in domače izdelke (domače piškote, rezance,
sokove, žgane pijače, marmelade, med, čaje, suho sadje
itd.) s kmetij škofjeloških hribov in okolice, katerih
izdelki so vključene v blagovno znamko Babica Jerca
Kmečka zadruga
Krško, z.o.o., je
v preteklem
letu uspešno
vstopila na
hrvaški trg s
svojim vinskim
posebnežem,
cvičkom PTP,
in začela z aktivno promocijo tako Slovenije kot
vinorodne dežele kakovostnih in vrhunskih vin kot
tudi vinskega posebneža cvička PTP.
Janez Živič, direktor KZ Krško, z.o.o., pravi, da »se bo
Vinska klet Krško še naprej trudila za promocijo
Slovenije kot vinorodne dežele. Le s promocijo Slovenije
kot vinorodne dežele bomo lahko slovenski vinarji uspeli
na tujih trgih prodati kakovostna vina, ki jih znamo
pridelati. Pomembno je, da nastopamo na trgu skupaj
in gradimo prepoznavnost Slovenije v tujini.«
Foto: arhiv KGZ Škofja Loka z.o.o.
NOVA MESNICA
LOŠKIH MESNIN
B. J.
ZAKLJUČENE DOBROTE SLO 
VENSKIH KMETIJ PTUJ 2012
Nova mesnica Loških mesnin v Kranjski Gori
in Dedek Jaka. Tako zadruga Škofja Loka vzpostavlja
verigo od kmeta do potrošnika in s tem omogoča kupcem
dostop do varne hrane, zadruga pa dosega višjo dodano
vrednost, kar je današnji izziv vsem družbam.
V minoritskem samostanu na Ptuju se je uspešno zaključila 23. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki
je potekala od 17. do 20. maja 2012. Na razstavi je v
tekmovalnem in predstavitvenem delu sodelovalo več
kakor 750 kmetij iz Slovenije in zamejstva. V ocenjevanje
je bilo vključenih 1.347 dobrot v 13 skupinah izdelkov.
Po senzoričnih ocenitvah je bilo podeljenih 462 zlatih,
367 srebrnih in 279 bronastih priznanj. Najvišjih priznanj
znakov kakovosti je bilo podeljenih 59. Otvoritvene slovesnosti se je udeležila vrsta pomembnih gostov, med
njimi tudi Peter Vrisk s sodelavci, ki so poudarili pomen
lokalne pridelave kakovostne hrane in tovrstnih prireditev
za ohranjaje kulinaričnih dobrot Slovenije.
A. J.
B. J. in M. A.
KRASNO BELO
IN KRASNO RDEČE
Foto: arhiv VK Goriška Brda
V želji, da bi pridelali vino, ki omogoča, da si svoj prenatrpan vsakdan preprosto polepšamo s kozarcem odličnega
vina, in ki hkrati še vedno odseva izjemen briški
okoliš, sta v Vinski kleti Goriška Brda nastali vini
zvrsti Krasno belo in Krasno rdeče.
Krasno belo odlično dopolnjuje
zelenjavne rižote, najrazličnejše ribje
jedi, ribji carpaccio in začinjeno belo
meso. Krasno rdeče odlično
dopolnjuje zrezke tako z žara kot v
omaki, jedi iz divjačine, florentinski
zrezek in srednje dozorele sire.
Obe zvrsti vina od maja dalje
lahko kupite v izbranih lokalih
in restavracijah ter prodajalnah
Vinske kleti Goriška Brda.
Več na: www.klet-brda.si.
9
»Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«
Foto: arhiv KZ Krško
NOVICE
INTERVJU
SADJARSTVO
IMA VSE
MOŽNOSTI ZA
POVRNITEV
STARE VELJAVE
Intervju s predstojnikom Katedre za sadjarstvo,
vinogradništvo in vrtnarstvo ter prodekanom
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
agronomom prof. dr. Francijem Štamparjem
Pred dobrimi sto leti je bila Slovenija med
najpomembnejšimi sadjarskimi regijami v Evropi,
goriške češnje, denimo, so okoli leta 1900 jedli
tako na Dunaju kot v Pragi in celo v Parizu. Še
pred drugo vojno so slovenski sadjarji s tovorne
postaje v Pesnici v evropske države prodali tudi do
70 tisoč ton jabolk na leto, po vojni pa je šlo z
našim sadjarstvom hudo navzdol. Danes ima
Slovenija sicer enako idealne pogoje za sadjarstvo,
a jih še zdaleč ne zna ustrezno izkoristiti, pravi
prof. dr. Franci Štampar, ko ugotavlja, da je bilo
slovensko sadjarstvo v preteklosti pomembnejše in
v primerjavi s konkurenti veliko boljše, kot je
danes.
V čem so za pridelavo sadja naše največje prednosti?
Slovenija ima dobro lego, ki zagotavlja sadjarstvu
ustrezno klimo, ima dobra tla in dobro razporejene
padavine skozi vse leto. Res predstavlja toča določen
problem, a pri intenzivni sadjarski proizvodnji so
nasadi praviloma pokriti. Posebno kakovost dajejo
našemu sadju topli septembrski dnevi s hladnimi
nočmi, saj sprožajo procese, ki v sadežih kopičijo več
sladkorja in kislin ter omogočajo, da je naše sadje
trdo, sočno, sladko in lepo obarvano.
Zakaj smo v zadnjem stoletju iz prej ugledne sadjarske
dežele tako nazadovali?
Po drugi vojni smo kmečko sadjarstvo pri nas povsem
uničili, panogo so ohranjali le veliki kombinati. Tudi v
samostojni državi, razen v redkih primerih, nismo
uspeli urediti velikih sadjarskih zemljišč, prevladuje
drobnoposestna struktura 1- do 3-hektarskih
sadovnjakov, v katerih so naložbe bistveno dražje, kot
bi bile na 20- ali 30-hektarskih parcelah. Sadjarji so
nepovezani, kar je po mojem temeljna težava panoge.
10
AKTUALNO
INTERVJU
Koliko sadnih nasadov in koliko sadjarjev sploh
premore Slovenija?
Govorimo o blizu 7 tisoč hektarih intenzivnih nasadov
sadja in o tisoč sadjarjih. Med njimi je le kakih 25
kmetijskih podjetij in kmetov, ki imajo nasade sadja na 50
ali več hektarih površin. Največji pridelovalec v Sloveniji
je skupina Evrosad s tremi podjetji, ki imajo nasade na
okoli 600 hektarih površin in se povezujejo s številnimi
kooperanti, med večjima sta še Sadjarstvo Mirosan iz
Kasaz pri Petrovčah in Sadjarstvo Šilec iz Ljutomera, če
omenim le nekatere. Enako število kot prvih, tudi kakšnih
25, je še sadjarjev, ki imajo nasade na 20- do 25-hektarskih
površinah in so tudi izvozno usmerjeni, kakih 50 pa je
sadjarjev, ki imajo pogoje za to, da bi proizvodnjo
podvojili. Vsi drugi so mali sadjarji, ki bi se morali za večjo
in donosnejšo pridelavo povezati.
Študentje na praksi v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete v Biljah
Koliko sadja pa glede na naše samooskrbne potrebe
sploh pridelamo?
Pri jabolkih dosegamo letno od 50 do 70 tisoč ton
pridelave, od tega 30 tisoč ton jabolk pojemo sami, ostale
količine izvozimo. Pri pridelavi breskev, marelic, sliv, jagod
in drugega sadja pa smo izrazito deficitarni, saj pridelek ne
zadošča niti za petino lastnih potreb. Res pa je, da ima
vsak slovenski vrt, kar je evropskem merilu naša
posebnost, svoj sadovnjak, na kar pri določanju odstotkov
naše samooskrbe s sadjem radi pozabljamo.
Kaj storiti, da bo slovensko sadjarstvo ponovno dobilo
staro veljavo?
Rad bi poudaril, da slovensko sadjarstvo kot panoga ni v
krizi, pesti pa ga velika organizacijska kriza. Če jo nakažem
nazorneje: v vasi je 20 malih kmetov, od katerih bi se vsak
zase želel na dveh hektarjih površin intenzivno ukvarjati s
sadjarstvom. Vložek v nakup potrebne mehanizacije in
ureditev nasada pa je za posameznega sadjarja prevelik,
zato se intenzivnega sadjarjenja ne loti. Če bi 20
potencialnih sadjarjev združilo površine in skupaj vlagalo
v mehanizacijo in nasad, bi bil vložek v primerjavi s prvim
smešno nizek, iztržek pa velik. A do takšnega povezovanja
praviloma ne pride. Sadjarji še naprej delujejo vsak sam, s
plasmaji svojega sadja na trgu povzročajo padec cen,
dolgoročnih odjemnih pogodb s kupci pa zaradi omejenih
količin in asortimana praviloma ne sklepajo. Drug velik
problem slovenskega sadjarstva pa izhaja iz dejstva, da
strokovnega znanja, ki ga imamo, ne znamo izkoristiti.
Tudi zato so donosi na hektar nižji kot pri konkurenci.
Kako pa menite o prihodnjem razvoju sadjarstva?
Dobra praksa in rezultati, ki jih v zadnjih petih letih
izkazujejo nekatera sadjarska podjetja in v sadjarstvo
usmerjene kmetije, me navdajajo z optimizmom. Uspešni
so tisti sadjarji, ki se povezujejo okoli hladilniške in druge
infrastrukture, potrebne za uspešen plasma na trgu, ki
1111
Fotografije arhiv Franci ŠTAMPAR
vlagajo v mrežno zaščito nasadov in gradnjo namakalnih
sistemov. Seveda tudi sadjarjem manjka kapitala, kljub
temu pa verjamem, da bomo uspeli do leta 2020 v Sloveniji
urediti vsaj polovico oziroma dobrih 3000 hektarov
pokritih nasadov sadja ter pri jabolkih dosegli donos, ki bo
na hektar navrgel 55 ali več ton pridelka.
Damjana Stamejčič
Franci Štampar osebno
Pravi, da živi v Sloveniji, saj ima družino razpeto med
Vrhniko in Gornjim Lakošem, s študenti se seli od
Ljubljane do Bilja pri Novi Gorici, kjer ima fakulteta
svoj hortikulturni študijski center, strokovna srečanja
ima po vsej državi. Čeprav je najprej profesor
sadjarstva, se Franci Štampar poglobljeno ukvarja
tudi s tehnologijo pridelave. Z uvedbo sončnih osi
v sadovnjakih je prispeval k večjim donosom nasadov,
s sodelavci pa trenutno raziskuje, kako povečati
količino antioksidantov v sadju in kako zatreti
škodljivo hruševo bolšico. Največjo sprostitev mu
pomeni ribičija, predvsem tista ob domačih ribnikih.
PREDSTAVLJAMO
PONOSNI NA JABOLKA,
JABOLČNI
SOK IN
SUŠENO
SADJE
Stanislav Kraner, predsednik
zadruge: »Zaradi potreb po
skladiščenju sadja smo leta 1998
zgradili moderno hladilnico in si
tako zagotovili podaljšan čas
kakovosti proizvodov. V lanskem
letu smo hladilnico nadgradili še s
sončnimi elektrarnami, ki bodo v
prihodnje prispevale k novi dodani vrednosti zadruge.
Zaradi specifične lege sadovnjakov smo nenehno
izpostavljeni vremenskim ujmam, zato že od leta 2006
neprekinjeno obnavljamo nasade in jih opremljamo z
mrežami proti toči, saj le tako lahko pridelamo
kakovostno sadje za končnega potrošnika. Trenutno
smo pokrili tretjino sadovnjakov in upam, da bomo v
prihodnjih letih uspeli obnoviti in prekriti vse
sadovnjake.«
KMETIJSKA ZADRUGA SELNICA OB DRAVI Z.O.O.
Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi, ki je bila ustanovljena
18. novembra 1945, je posebej prepoznavna po sadjarski
proizvodnji, ki ima na tem območju dolgo tradicijo. Že
v leksikonu Dravske banovine je Selnica omenjena kot
kraj, znan po sadju. Danes se ob magistralni cesti med
Viltužem in Falo razprostirajo številni sadovnjaki, ki
dajejo pečat temu delu Dravske doline.
Sad rdeči, sad dišeči,
vonj preveva kraj.
Tu jabolko domuje,
obišči popotnik naš dravski raj.
(Janko Stojković)
Janko Stojkovič, direktor KZ
Selnica ob Dravi, poudarja:
»Ponosni smo na naš proizveden
jabolčni sok in na sušeno sadje, ki
imata odlično aromo in okus.«
Opozori pa na težave, s
katerimi se sadjarji srečujejo ob
vsakodnevnem delu: »Večkrat
naletimo na težave že v samem procesu proizvodnje.
Danes se je težko odločati za primerne sorte sadja, kajti
sorta, ki je tržno zanimiva, je lahko premalo poznana
in zato pride do številnih težav v proizvodnem ciklusu.
Nekatere novejše sorte trg sprejema počasi. Prav tako
imamo sadjarji težave pri zaščiti pred boleznimi in
škodljivci. Zaradi naše majhnosti prihaja do zamud
pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev, ki so
registrirani v EU, mi pa jih žal ne moremo uporabljati
v integrirani pridelavi, kar vpliva na konkurenčnost
naših proizvodov na trgu.« Omeni tudi veliko
nepovezanost sadjarjev pri prodaji in skupnem
nastopanju na trgu, vendar, kot pravi, je to je »izvirni
greh« vseh slovenskih proizvajalcev. Priložnost zadruge
vidi predvsem v ponudbi novih artiklov, ki izvirajo iz
sadja ali vrtnin, ki bodo imeli višjo dodano vrednost
in prepoznavnost na trgu.
Zadruga je že leta 1958 začela z odkupom kmetijskih
zemljišč in zasadila 131 ha sodobnih nasadov. Zaradi
družbenih sprememb se je zemljiška struktura skozi
čas spreminjala. Zadruga je danes lastnica 100 ha
kmetijskih površin. Slabo polovico teh zemljišč imajo
v zakupu člani zadruge, zadruga pa obdeluje okoli 55
ha lastnih kmetijskih površin. Prevladuje proizvodnja
plantažnih jabolk, za popestritev prodajnega sorti menta je posajen še manjši nasad češenj. Poleg sadja
ima zadruga še proizvodnjo zelja in repe, nekaj površin
pa je namenjenih pridelavi žit in koruze.
B. J. in J. S.
12
PRAZNIK ČEŠENJ V GORIŠKIH BRDIH
tedne. V zadnjih letih opažamo večje zanimanje za sajenje
večjih češnjevih nasadov (0,5 ha in več). Od starih sort so
se za tržno pridelavo ohranile le najboljše, najzanimivejša
je sorta karnjevka, ki je primerna za nadaljnjo predelavo
(vlaganje, marmelade, sušenje). Letošnji letnik je glede na
vse vremenske neprilike zadovoljiv. Če vas pot zanese v
Goriška Brda, boste za češnje odšteli od 3 do 4 evre za
kilogram. Odkup češenj je organiziran v okviru podjetja
Polavi logistika, ki ob večjem odkupu opravlja svojo
dejavnost v prostorih Vinske kleti Goriška Brda.
ČEŠNJE V GORIŠKIH BRDIH
Briška češnja ima dolgo tradicijo. Tržna pridelava in
prodaja sta se začeli po letu 1866 z zgraditvijo
železniške povezave Gradec–Trst in Gorica. Že takrat
so manjši češnjevi nasadi in posamična drevesa
prinašali prvi dohodek briškim kmetijam.
Na svetovalni službi ocenjujejo, da je trenutno na področju
Goriških Brd posajenih 160 ha češnjevih nasadov, ki v
večini predstavljajo dopolnilno dejavnost vinogradniškim
kmetijam. Sortiment je zelo širok in zajema vse češnjeve
PRAZNIK ČEŠENJ V GORIŠKIH BRDIH
V začetku junija se bo v Goriških Brdih odvijala vrsta prireditev,
povezana s praznikom češenj. Prvi vikend v juniju bo v soboto,
2. junija 2012, potekal tradicionalni kolesarski maraton češenj,
športna prireditev Vinske kleti »Goriška Brda«. V nedeljo, 3. junija
2012, pa bodo pripravili dan odprtih vrat vinskih kleti v Goriških
Brdih in v organizaciji Planinskega društva Brda pohod po briških
gričih in dolinah, skozi briške vasi, mimo naravnih in kulturnih
znamenitosti. Pohod so poimenovali Pohod od češnje do češnje
in vodi po eni od poti češnjevega cveta. Vikend pozneje, od 8. do
10. junija 2012, je v celoti namenjen največjemu Prazniku češenj
v Goriških Brdih, kjer se bo zvrstila vrsta prireditev, od izbora kraljice češenj, tradicionalne briške poroke,
povorke in seveda češnjevih zabav. Več si lahko ogledate na www.praznik-cesenj.com in www.klet-brda.si.
13
Fotografija arhiv Vinska klet »Goriška Brda«
Irena Benedetič, Vinska klet »Goriška Brda«
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Janez Ferbar,
samostojni upravljavec premoženja pri
Deželni banki Slovenije
Manca Peterlin,
pravnica
REKLAMACIJA BLAGA
S STVARNO NAPAKO
KAM VLAGATI V
OBDOBJU
GOSPODARSKE KRIZE
Večkrat se nam zgodi, da kupimo stvar, ki ima stvarno
napako – bodisi že ob nakupu (pa je nismo takoj
opazili) ali pa se nam kupljena stvar pokvari kmalu
po nakupu.
Zakon o varstvu potrošnikov nam daje možnost, da v
dveh mesecih po tem, ko smo opazili napako, o tem
obvestimo prodajalca. V obvestilu moramo opisati
napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda.
Prodajalec odgovarja za napako dve leti po nakupu
oziroma eno leto, če smo kupili rabljeno stvar.
Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki,
lahko od prodajalca zahteva, da odpravi napako na
blagu ali da vrne del plačanega zneska v sorazmerju z
napako ali da blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali da vrne plačani znesek. Pomembno
je vedeti, da je odločitev, kaj od prodajalca želimo,
povsem naša in nam ni treba sprejeti dobropisa ali
zamenjave blaga, kar nam največkrat v zameno
ponujajo trgovci.
Evropsko gospodarstvo prehaja v recesijo, čemur sledijo
spremenjeni načini vlaganja kapitala. Vlaganje v delnice
gospodarskih družb je zaradi nenehno spreminjajočih
se tržnih razmer zelo tvegano. Zdi se, da prihaja pravi
čas za naložbe v nepremičnine, predvsem v kmetijska
zemljišča. Tem so, tako kot drugim nepremičninam,
cene v zadnjih letih precej upadle, hkrati pa cene hrane
vztrajno naraščajo.
V skladu z navedenim nekateri strokovnjaki svetujejo,
da premoženja ne hranite v vrednostnih papirjih ali
gotovini. Najprimernejše naložbe so naložbe v kmetijska
zemljišča, za večjo likvidnost so primerne tudi naložbe v
plemenite kovine. V banki zato ponujamo ugodne kredite
za nakup kmetijskih zemljišč z ročnostjo do 30 let, junija
pa bo v prodaji nova izdaja zbirateljskih kovancev (tudi
zlatnikov in srebrnikov) »100-letnica osvojitve prve
olimpijske medalje«, ki jih izdaja Republika Slovenija in
so na voljo le v poslovalnicah Deželne banke Slovenije.
KAJ JE NEZGODNO ZAVAROVANJE?
Nezgodno zavarovanje je oblika zavarovanja, pri kateri zavarovana oseba oziroma tretja oseba, ki jo je določila
zavarovana oseba, prejme vnaprej določeno zavarovalno vsoto, če pri zavarovani osebi pride do nastopa dogodka
nezgodne smrti, trajne invalidnosti ali poškodbe. Višina zavarovalne premije je odvisna od izbrane višine
zavarovalne vsote, dejavnosti, za katero se želimo zavarovati (nezgodno zavarovanje pri delu, nezgodno
zavarovanje na potovanju, nezgodno zavarovanje pri prostočasni dejavnosti, na primer pri športu itd.), izbranih
nevarnosti, za katere se želi zavarovati zavarovana oseba, časa trajanja zavarovanja in drugih dejavnikov (na
primer tveganosti posameznih aktivnosti, s katerimi se ukvarja zavarovana oseba). Nezgodno zavarovanje ne
pomeni varčevanja, ampak se plačana zavarovalna premija v celoti nameni za zavarovanje tveganj, povezanih
z nastopom zavarovanega dogodka. Zato nezgodno zavarovanje ni alternativa življenjskemu zavarovanju,
ampak njegova dopolnitev za zavarovanje pred tveganji, ki jih življenjsko zavarovanje ne zajema.
A. G.
14
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
SADJARSTVO V SLOVENIJI
Slovenija je v šolskem letu 2009/2010 uvedla promocijski ukrep EU: Shema šolskega sadja. Shemo
izvajajo osnovne šole že tretje leto, rezultati pa so
zelo spodbudni: vključene so 3/4 vseh osnovnošolcev,
vrednotenje sheme pa je pokazalo že pozitivne
kratkoročne rezultate, tako pri povečanju uživanja
sadja (in zelenjave) pri otrocih kot pri vedno večji
udeležbi slovenskih pridelovalcev v shemi. Cilji sheme
so povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih,
izboljšati njihove prehranske navade ter s tem zmanjšati pojav debelosti in bolezni sodobnega časa.
V prizadevanju za večjo porabo sadja je treba izkoristiti tudi prednosti lokalnega trga, še posebej, ker bi
s tem lahko dosegli, da se potrošnik bolj poistoveti s
samo pridelavo, s tem pa se bo povečalo zaupanje v
hrano. Prihodnost sadjarstva vidimo tako v globalnem
razvoju kot tudi v lokalnem.
V ta namen na ministrstvu
nadaljujemo z aktivnostmi
za oblikovanje strategije, ki
bo podlaga za pripravo
operativnih programov in
vsebin ukrepov na tem
področju.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo
pomembne vloge sadjarstva kot intenzivne kmetijske
panoge, ki se v Sloveniji izvaja na 8.900 ha sadovnjakov, intenzivna pridelava pa poteka na dobrih
4.000 ha. Naravne danosti omogočajo pridelavo
raznovrstnega sadja, vendar vodilno sadno vrsto še
vedno predstavljajo jabolka.
V zadnjih letih so se ekonomske razmere pridelave
sadja sicer izboljšale, vendar prve ocene modelnih
izračunov kažejo, da so se ekonomske razmere v
preteklem letu poslabšale. Rast stroškov v sadjarstvu
je bila zmerna, na višino stroškov pridelave so najbolj
vplivali višji stroški naprave sadovnjakov, stroški zavarovanja ter stroški domačega ročnega in strojnega dela.
Opažamo tudi večje zanimanje za obnovo sadovnjakov,
tudi pridelovalci so do sedaj dobro izkoristili sredstva
javnih razpisov za nakup
protitočnih mrež, slabo pa
so koristili sredstva za nakup
specialne mehanizacije. V
juniju 2012 bo predvidoma
objavljen javni razpis za
rastlinsko pridelavo, ki
vključuje tudi sadjarstvo, v
razpis bo vključena tudi
specializirana mehanizacija
za delo v sadovnjaku.
Besedilo in fotografija
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
LESENO BIVALNO OKOLJE PODALJŠUJE ŽIVLJENJE
Foto: foto Kajndol
Dolgo se je bil boj med »betonskimi« gradbeniki in med onimi, ki so želeli prikazati prednosti lesa. Več ali manj so oboji
nastopali z nekimi neoprijemljivimi argumenti, osebnimi občutki in nedokazanimi izkustvi.
Lesni grozd (Holzcluster Steiermark) v
sosednji Avstriji ni vedel, kako naj se loti
močnega »betonskega« lobija in prepriča
javnost o prednostih lesa. V letih 2008 in
2009 pa je izvedel raziskavo, ki je dala
dokaze, izražene v dejstvih in številkah,
ki niso nikogar pustile ravnodušnega.
Izbrali so štiri razrede na neki šoli in dva
razreda opremili s pohištvom in lesenimi
oblogami iz nebarvanega lesa. Poleti so
učencem merili srčni utrip in parameter
živca vagusa, ki varuje srce pred preobremenitvijo, ter izvajali meritve tudi vse
šolsko leto. Rezultati so pokazali, da nam
les s svojimi lastnostmi neposredno
podaljšuje življenje. Učenci iz »lesenih«
razredov so imeli 8.600 udarcev srca
dnevno manj (do 10 % manj od »betonskih« sošolcev), še večje razlike so bile v
stanju živca vagusa, poleg tega pa so v
»lesenem« razredu beležili boljšo koncentracijo, večjo pripravljenost za učenje,
manj agresije, doma pa boljše spanje.
Pri dekletih so bili ti vplivi bolj izraženi
kot pri fantih. Vse to so dosegli samo z
opremo iz lesa in rezultati bi bili verjetno
še boljši v stavbah, ki so v celoti iz lesa.
Morda je tudi v lesenih stavbah razlog,
da so Skandinavci na splošno mirnejši,
manj agresivni? Damjan Oražem, ZGS
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva
ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
15
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
SADJE
Z izrazom sadje zajamemo skupino živil, ki predstavlja za človeka užitne
plodove različnih dreves in grmov. Večina sadežev nastane iz cvetov večletnih
skupin in ima velik delež sadnega sladkorja. Ravno velik delež sladkorja v Ko otrok zabrede v težave
sadežu tudi loči sadje od drugih plodov, ki prav tako nastanejo iz cvetov
Starši navadno takoj vidimo, kaj je
rastlin, kot so paradižnik, paprika, kumare in buče. Meja med sadjem in otrok naredil narobe, kaj je naredil
zelenjavo je torej manj ostra, kot si mislimo.
neumno, kaj je naredil slabo. Seveda
mu to v veliki naglici hitimo povedati.
Hranilna vrednost sadja
Ponavadi dodamo zraven še lastna
Ker pa naše telo zanima predvsem hranilna vrednost živil, je za vključitev v čustva, kot sta jeza in sram. Otrok
naš jedilnik pomembno predvsem to, kakšna hranila najdemo v posameznih vsega tega ne razume in ne zmore
sadežih. V sadju je največ vode: tudi do 95 % sadeža je lahko sama voda.
nositi. Kaj je razlog? Da je otrok nekaj
Od 5–20 % sadežev predstavljajo sladkorji, predvsem fruktoza in glukoza. naredil, kot je naredil, je imel v sebi
V sadju so tudi sadne kisline, nekaj aminokislin. Ob tem velja pripomniti, neko posebno logiko razmišljanja.
da je vsebnost aminokislin tako nizka, da sadje tudi v velikih količinah
Navadno »slabih in neumnih« stvari ne
predstavlja zanemarljiv vir aminokislin za telo. Poleg sladkorjev in vode se delamo zanalašč. Prav tako ne delamo
največja hranilna vrednost sadja skriva v mikrohranilih. V sadju najdemo zanalašč stvari narobe. Za otroka je
številna mikrohranila: od vitaminov do antioksidantov. Zaradi različnega nekaj, kar ni naredil dobro, lahko
spektra mikrohranil, ki ga ponuja sadje, je zato smiselno, da različne vrste izkušnja, ki je izjemna za njegovo
življenje, kadar mi ostanemo odrasli in
sadja kombiniramo.
s pogovorom uspemo otroka pripeljati
Pomen sadja za zdravje
do spoznanja, ki ga lahko začuti sam.
Sadje prispeva na naš jedilnik številna mikrohranila, ki podpirajo številne In si zna sam odgovoriti na vprašanja,
presnovne procese v telesu. Zato je priporočljivo, da ga uživamo kot del
kje ga je polomil, kaj bi lahko storil
drugače, kako se bo naslednjič lotil
vsakodnevne prehrane. Uživanje samega sadja ali celo samo posamezne
stvari. In seveda, kako bo storjeno
vrste sadežev pa na telo nima posebnega zdravilnega učinka. Pomeni le
obliko vnosa vode, sladkorjev in posameznih mikrohranil, ob tem pa je telo napako popravil. Tukaj govorimo o
osiromašeno za druga, prav tako nujna hranila za normalno delovanje. Gre posledicah in ne o kazni. Kar je morda
torej za enostransko prehrano, ob kateri telo ponavadi strada, predvsem dobra tema za naslednjič. Izkušnje –
beljakovinsko. To zlasti škodi bolnikom in drugim rizičnim skupinam prebi- tudi neprijetne – so lahko dragocen
vzgojni pripomoček, ki nam pomaga
valstva (otroci, starostniki) in ga nikakor ne očiščuje!
otroka učiti odgovornosti.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE  ČEŠNJE
Češnje nas razveselijo zgodaj pomladi s čudovito belo cvetočo krošnjo, čez dva
meseca z obiljem vabljivih rdečih plodov in jeseni z živopisano krošnjo. Češnje
naznanjajo začetek poletja in so poleg jagod včasih predstavljale prvi pridelek
oziroma sadež, ko so zaloge žit in druge hrane že pošle.
Češnje (Prunus avium) so v ljudski medicini nepogrešljive. Zdravilne učinkovine
vsebujejo predvsem sadeži in peclji. Češnje so zdravilo za mnogo težav in delujejo
poživljajoče na organizem. Zato je priporočljivo, da v sezoni pojemo čim več
svežih in po možnosti ekološko pridelanih češenj. Vsebujejo okrog 15 odstotkov
sladkorja, vitamine A, C in B-skupine in pomembne minerale, kot so kalij, kalcij,
magnezij, fosfor, silicij, železo in cink. V nekaterih študijah so ugotovili, da češnje
zmanjšujejo tveganje za nastanek raka. Spodbujajo delovanje ledvic ter izločanje vode in toksinov iz telesa,
uravnavajo tudi raven krvnega sladkorja, blažijo revmatična obolenja sklepov, lajšajo težave z žolčem in znižujejo
raven holesterola, gradijo vezna tkiva ter krepijo živčevje in imunski sistem. Češnje vsebujejo blago naravno
razkužilo, zato blažilno delujejo na vnetja v telesu in preprečujejo nastanek parodontoze. Češnje osvežujejo notranje
organe ter blagodejno vplivajo na celoten prebavni sistem in kožo. Čaj iz češnjevih pecljev izboljšuje delovanje ledvic.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
16
PREDSTAVLJAMO
KMETIJSKA
ZADRUGA
VIPAVA 
V SLUŽBI
VIPAVSKEGA
KMETA ŽE 118 LET
Leta 1894 je bila v Vipavi ustanovljena prva vinogradniška zadruga na slovenskih tleh. Matija Vertovec, rojen
v Šmarjah na Vipavskem, je v »Vinoreji za Slovence«
Zgornjo Vipavsko dolino uvrstil med območja z najboljšo
vinogradniško lego v Sloveniji. Kmetijska zadruga Vipava,
ki nadaljuje to častitljivo tradicijo, je lastnica Vipave 1894
(Agroinda), druge največje slovenske vinske kleti, in
Mlekarne Vipava. Prav tako ima v večinski lasti Hranilnico
in posojilnico Vipava.
»S 655 člani sodi KZ Vipava
med največje zadruge v Sloveniji,
koordiniramo pa odkup grozdja,
breskev in mleka. Vinska klet
Vipava 1894 od naših kmetov
odkupi okoli 5.000.000 kg grozdja
letno. Pod njeno okrilje sodijo tudi
Biljenski griči, največji in najslikovitejši vinograd v Sloveniji, ki obsega 240 ha in je
trenutno v procesu obnove,« o zadrugi pripoveduje
Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava.
Mlekarna Vipava, ki že več kot 100 let neguje tradicijo
mlekarstva, je najprepoznavnejša po izdelkih, kot so
Nanoški sir, Vipavske skute, kislo mleko in jogurti. Vipavski
živinorejci Mlekarni Vipava letno prodajo okrog 1.800.000
litrov mleka, ki je zaradi ugodnega podnebja in sestave
tal zelo kakovostno. Na področju sadjarstva Kmetijska
zadruga Vipava sodeluje predvsem s Fructalom, ki na
letni ravni odkupi 2.000.000 kg breskev.
»Načrtov za prihodnost je veliko.
Odlično sodelujemo s Fructalom
in pred kratkim smo začrtali
ambiciozen projekt zasaditve
večjih površin hrušk in začetek
obsežnejše pridelave jagod, saj
Fructal zanima dolgoročen odkup
tega sadja. Glavni izziv je zagotovo poslovna sanacija Vipave 1894, od katere je
odvisna kmetijska pridelava v dolini. Decembra 2011
je občni zbor KZ Vipava izvolil nov upravni odbor in
potrdil njegovo strategijo, ki vključuje prestrukturiranje
lastniških deležev zadruge in dokapitalizacijo Vipave
1894,« o načrtih pravi Aleš Kosovel, predsednik
Kmetijske zadruge Vipava.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
RAZVEDRILO
ZANIMIVOSTI
IN PROSTI ČAS
KRIŽANKA
NEKOČ JE BILO …
Razglednica iz zbirke Milana Škrabca,
poslana iz Radovljice 3. 10. 1904, prikazuje
utrinek iz tamkajšnje sadne razstave; na
spodnjem robu razglednice piše: »Sadna
razstava od znotraj. Pozdrav.«
Ste vedeli, da so bila brkinska jabolka in
češplje v letih med 1885 in 1890 predstavljena
(in nagrajena) na razstavah v Parizu in na
Dunaju? In da je Marija Terezija podelila
brkinskim jabolkom zlato medaljo za najbolj
cenjena jabolka? Sevniško (oziroma Dolenjsko)
voščenko pa so, zavito v svilen papir, pošiljali
na nemški, angleški in celo avstralski trg!
Stanislav Čičerov
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
EVROPSKA
DRŽAVA
(BRUSELJ)
REDAKTOR
☺
HERMAN
RIGELNIK
ROČICA
ŽIVILO
PISARNIŠKI
DELAVEC,
PISAR
(slabšalno)
PRIPADNIK
BUROV V
JUŽNI
AFRIKI
SLOVENSKI
PESNIK
MERMOLJA
SOLI
DUŠIKOVE
KISLINE
ZDRAVILO
PROTI
MALARIJI
2
RDEČA
KRVNIČKA
4
DRUŽINA
MAČK
5
PRISTANIŠKO
MESTO NA
POLJSKEM
3
RICHARD
BURTON
NAJNIŽJI
ROB
STREHE
1
9
OČKA,
ATEK
7
JAPONSKI
REŽISER
KUROSAVA
GESLO:
10
OSNOVNE
VOJAŠKE
ENOTE IZ
VEČ VODOV
PIJANEC
IZDELOVALEC
TRAKOV
CHARLES
IVES
IVAN
NAVRATIL
IZRAELSKI
GENERAL
IN POLITIK
RABIN
8
NOŽICA
PRI INTEGRIRANEM
VEZJU
6
__ __ __ __ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Rešitev prejšnje križanke je OLJKARSTVO.
ZBIRKA BÜJRAŠTVA, Ižakovci, (Prekmurje)
Ižakovci, vas ob Muri, so bili znani po büjraših. Mura je poplavljala
bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove
poti, ki so odnašale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi. Zato so se ljudje
organizirali in bregove začeli utrjevati, büjrati, ter preprečevati nekontrolirano meandriranje in erodiranje. Največ del na Muri so izvajali
v zimskih mesecih, ko je imela reka najnižji vodostaj. Že v srednjem
veku so se prebivalci ob Muri sami poskušali braniti pred poplavami
z nasipi in prekopi posameznih vijug. Danes gradijo nasipe na najbolj
ogroženih odsekih. Delo na Muri še ni končano. Njen tok se še vedno
zajeda v neutrjene bregove ter povzroča škodo in poškodbe.
V zbirki oziroma na razstavi so razstavljena orodja, ki so jih
büjraši potrebovali pri svojem delu: huler (za zabijanje lesenih
pilotov), šponar (büjraške klešče), talige, gare (lesena samokolnica),
koza (orodje za zabijanje pilotov), modul (leseni modeli).
Za ogled zbirke se
dogovorite na tel.:
Zavod za kulturo in
turizem Beltinci,
02/541 35 80.
Več informacij na
www.beltinci.net;
[email protected]
Büjraška orodja v Brežni hiši na Otoku ljubezni v
Ižakovcih. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota.
UREJENA
OBALA
Za SED pripravila:
Jelka Pšajd
18
S KOLESOM PO DEŽELI
TERMALNIH IN
MINERALNIH VRELCEV
Skozi mesto treh src, čez širne vinograde in
sadovnjake ter mimo najpriljubljenejše izletniške točke v Radgonsko-Kapelskih goricah, kjer
se na 312 metrih nadmorske višine sončnim
žarkom predaja župnijska cerkev sv. Magdalene
na Kapelskem Vrhu, se vije 23,6 km dolga
kolesarska pot z nazivom Pot traminca. Trasa
kolesarske poti je speljana po obstoječi infrastrukturi in povezuje tri občine – Radenci,
Križevci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Izhodiščni
položaj poti predstavljajo Terme zdravilišče
Radenci. Več o kolesarski poti na
http://hiking-biking.net/pot-dobre-kapljice.aspx.
Foto: Arhiv CZR, avtor Zlatko Mesarić, CZR
OGLASI
MALI OGLASI
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
AKTUALNE CENE
OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE
ZA OBČANE
za obdobje od 7. do 13. maj 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
Obročno varčevanje:
nad 180 dni
nad 1 leto
nad 2 leti
nad 3 leta
nad 4 leta do 10 let
0,31
Nespremenljiva
obrestna mera
2,85 %
3,65 %
4,25 %
4,50 %
4,65 %
Najnižji obrok znaša 20 EUR.
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
€/kg k.t.
Mlado pitano govedo, razred R3
3,80
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
3,60
15. SL
1
SLOVENSKO
OVEN
NSK
KO SR
SREČANJE
REČANJJE
EL
LJUBITELJEV
JUB
BITEL
LJE
JEV SSTARE
TARE
K ETI
KM
TIJJSKE
E TEH
HNIKE
E IN SSTARODOBNIH
TAR
RO
ODOBNIH
N VOZIL
VOZIL
L
KMETIJSKE
TEHNIKE
Jable
Jab
ble
e (Loka
((L
Loka
a pri
pri Mengu)
Men
ng
gu))
1
5
9
13
17
21
25 29
teden
33
37
41
45
9.. ju
9
junij
unijj 2012
20
012 ob 11.. urii
49
€/kg k.t.
Prašiči, razred E
1,70
1,65
1,60
1,55
1,50
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1,59
1
5
9
13
17
21
25 29
teden
33
37
41
45
49
Traktor
T
raktor FENDT
FE
ENDT - G 25 s pogonom
poogonom na
na lesni
lesni pplin,
lin, letnik
letnik 1943
1943;; akril:
akril: Dušan
Dušan JJejčič
ejjčič 2011
53
Za udeležence
udelležence s starodobnimi
starod
dobnim
mi vozili
vo
ozili je
j predvidena
predv
videna
p
pr
omoc
ciijs
j ka v
ožn
nja
j po
o bližn
njji ok
kolici
o
promocijska
vožnja
bližnji
okolici
a gostinske
gostinsske sstoritve
toriitv
ve in z
zaba
avni
v p
pr
ogram
m (s
kup
u ina Dor
ri) je pos
skr
rbl
bljjen
no
Za
zabavni
program
(skupina
Dori)
poskrbljeno
Pšenica
Vabljeni!
V
abljen
j ni!
i
3,40
Organizator:
O
Or
ganizator:
DR
RUŠT
U VO KMETIJSKE
E TEHNIKE
E SL
OVENIJE
V
E SEK
E,
KCIJ
C A LJUBITELJE
EV SSTARE
TA
ARE K
KMETIJSKE TEHNIKE
DRUŠTVO
SLOVENIJE,
SEKCIJA
LJUBITELJEV
3,10
2,80
€/kg
2,50
GENERALNI
GEN
NERALNI POKROVITELJ
PO
OKROVITEL
V
LJ SREČANJA
SREČANJJA
2,20
2,20
1,90
1,60
1,30
Kmečka lista –
društvo za razvoj
kmetijstva in podeželja
1,00
1
5
9
13
2010
17
21
25 29
teden
33
2011
37
41
45
49
53
2012
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam
na volitvah zaupali svoj glas. Potrudili se bomo vaše
zaupanje graditi z delom naših predstavnikov v
organih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI
s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre
prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]
Prijetno branje vam želimo!
19
`