GRADIVO ZA USPOSABLJANJA V OKVIRU PROJEKTA NAZAJ K

LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Za vsebino informacij je odgovoren Šolski center Nova Gorica. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
GRADIVO ZA USPOSABLJANJA
V OKVIRU PROJEKTA
NAZAJ K NARAVI Z NOVIMI PRISTOPI
2013-2014
Javni poziv za oddajo predlogov izvedbenih projektov za drugi
Načrt izvedbenih projektov Lokalne akcijske skupine (LAS)
jugozahodnega dela Severne Primorske
USPOSABLJANJE NA TEMO
HIŠNI SADOVNJAK IN SADNI NASADI
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Kazalo vsebine
SAJENJE NOVEGA SADOVNJAKA ................................................................................................ 3
REZ SADNIH RASTLIN ................................................................................................................... 3
SPLOŠNI DEL .............................................................................................................................. 3
OSNOVE REZI ............................................................................................................................. 3
GOJITVENE OBLIKE ................................................................................................................... 3
REDČENJE PLODOV .................................................................................................................. 4
KORISTNI ORGANIZMI V SADOVNJAKU ...................................................................................... 5
NAČRTOVANJE SADOVNJAKA .................................................................................................. 5
SADNI IZBOR JABLAN 2010 ....................................................................................................... 7
ZORENJE ČEŠENJ SLOVENSKEGA SADNEGA IZBORA 2010 ................................................ 8
OPRAŠEVALNI ODNOSI MED SORTAMI ČEŠENJ IZ SADNEGA IZBORA 2010 ...................... 9
ČAS DOZOREVANJA BRESKEV SADNI IZBOR 2010.............................................................. 10
ČAS DOZOREVANJA NEKTARIN SADNI IZBOR 2010 ............................................................ 12
ČAS ZORENJA SORT MARELIC SADNEGA IZBORA 2010 ..................................................... 13
ČAS DOZOREVANJA ČEŠPELJ SADNI IZBOR 2010............................................................... 17
RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN ......................................................................................... 19
NAMAKNJE SADNIH RASTLIN ..................................................................................................... 19
VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................... 21
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
SAJENJE NOVEGA SADOVNJAKA






Nabava sadik;
Skladiščenje sadik;
Priprava sadike za sajenje;
Izkop sadilne jame;
Sajenje;
Oskrba sadik po sajenju.
REZ SADNIH RASTLIN
SPLOŠNI DEL










Zakaj režemo;
Poraba energije v rastlini preko leta;
Gibanje založnih organskih snovi;
Gibanje sokov po rastlini (floem, ksilem);
Razlika pri rezi gosto ali redko sajenih rastlin;
Vpliv podlage in sorte;
Vpliv starosti rastline;
Vpliv letnega časa;
Pomen C: N razmerja;
Orodje in materiali, ki jih potrebujemo pri rezi.
OSNOVE REZI















Temeljne zakonitosti rasti sadnih rastlin (apikalna dominanca, vpliv prikrajševanja šibe,
starost rastline);
Naravno pomlajevanje sadnih dreves;
Celjenje ran pri rezi;
Rodni les sadnih rastlin;
Čas rezi;
Temeljne zakonitosti rezi sadnih rastlin;
Poimenovanje delov rastline;
Ukrepi rezi;
Bujna – šibka rast;
Velik – majhen rodni nastavek;
Zdravstveno stanje rastline;
Formiranje gojitvene oblike;
Pravilna oblika (struktura) veje, drevesa, grma;
Vrstni red opravil pri rezi;
Pomlajevanje rastlin.
GOJITVENE OBLIKE
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Ploščate:
Palmeta (poševna – vodoravna, eno ali več etažna) in okrasni špalirji.
Okrogle z vrhom:
Klasična piramida, vretenasti grm (klasični, modificirani za breskev), vitko vreteno, navpični kordon
in sončna os ali solax.
Okrogle brez vrha:
Izboljšana piramida, klasična kotlasta in izboljšana kotlasta.
REDČENJE PLODOV
GNOJENJE SADNIH RASTLIN

Razlikovati hranila (osnovni hranilni elementi – mikro in makro elementi) in gnojila (snovi s
katerimi dodajamo hranila);

Poznati ugotavljanje založenosti tal ( jemanje povprečnega vzorca tal, osnovna kemična
analiza tal – humus, pH, kalij, fosfor, kemična analiza listov);
Poznati optimalno založenost tal (13 do 25 mg P2O5, 20 do 30 mg K 2O/ 100 g zemlje);
Določiti gnojilni odmerek in vrsto gnojila za gnojenje ter čas gnojenja ;
Poznati delitev gnojil, ki jih uporabljamo v sadjarstvu.



ZALOŽNO GNOJENJE



Na osnovi analize tal ob rigolanju terena pred sajenjem nasada zadelamo globoko v tla v
globino glavnih korenin;
Po potrebi večje količine fosfornih in kalijevih gnojil ( 500 do 1500 kg PK/ha), hlevski gnoj;
Opravimo samo enkrat.
OSNOVNO GNOJENJE
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje


Po potrebi (analiza tal) in glede na gnojilni načrt na začetku vegetacije (ko ozeleni trava);
Običajno 300 do 500 kg NPK/ha.
DOPOLNILNO GNOJENJE ALI DOGNOJEVANJE



Na podlagi opazovanja rastlin, nastavka plodov ali na podlagi analize listov;
Običajno samo dušik (v odmerku največ 5o kg čistega N/ha naenkrat, lahko več odmerkov),
po potrebi tudi mikrohranila;
Dognojevanje s trošenjem gnojila, s foliarnim gnojenjem, z zalivanjem (fertiirigacija).
KORISTNI ORGANIZMI V SADOVNJAKU
NAČRTOVANJE SADOVNJAKA
Osnovna vprašanja, ki si jih moramo zastaviti ob razmišljanju o sadnem vrtu:
 Kaj želim od sadnega vrta? (samooskrba s sadjem, lep izgled okolice hiše…);
 Koliko časa želim posvetiti temu vrtu? (veliko, malo, ravno prav za vzdrževanje…);
 Kako želim pridelovati sadje? (klasično, naravi prijazno – integrirano, biološko…);
 Sem pripravljen škropiti? (da, ne, da intenzivno, da samo najnujnejše…);
 Kako velik je moj sadni vrt? (samo majhen košček ob hiši, večja površina ob hiši, posebna
parcela precej oddaljena od hiše…).
Od odgovorov na ta vprašanja je odvisen izbor sadnih vrst, sort in podlag. Vsako drevo mora imeti
dovolj velik prostor za normalno uspevanje (razdalja med drevesi mora biti tako velika, da drevo
poleti ne senči sosednjega drevesa). Različna tla in lege v zaprtih kotlinah, kjer se zbira hladen zrak
zožujejo izbor sadnih vrst in sort.
Preglednica 1: Zahteve različnih sadnih vrst za tla in kislost
sadna vrsta
tla
kislost - pH
jablana
srednje
težka
peščeno ilovnata
optimalni pH 5,5 do 6,5,
uspeva pa vse od 4 do 8
hruška, azijska
hruška – nashi
rahla zračna
pH 5,6 do 6,5
breskev
globoka ilovnato
peščena humozna
pH do 7, pri višjem
uporabiti GF 677 za
podlago
marelica
globoka
peščena
kisla do nevtralna tla
za nasade s, sv,
sz lega
češnja
globoka propustna
tla
slabo kisla do nevtralna
tla
pH >7 uporabiti
rešeljiko
ilovnato
opombe
< 3% aktivnega
apna
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
sliva in češplja
globoka,
peščena
oreh
propustna,
peščena,
karbonatna
pH 7 – 7,5
leska
globoka
peščena
nevtralne reakcije
mandelj
lahka, prepustna,
apnena
pH nad 7
ne prenaša kislih
tal
kostanj
globoka propustna
ilovnata
pH do največ 6,5
< 2 % Ca
figa
globoka propustna
tla
nevtralna do alkalna
oljka
peščeno
zračna
nevtralna, alkalna
ne prenaša kislih
tal
aktinidija
peščeno ilovnata
humusna
rahlo kisla do nevtralna
ne prenaša Ca
kaki
peščeno ilovnata
6,5 – 7,5
ne
prenaša
prekislih tal
jagoda
rahla, humozna
5,5 – 6,5
ne prenaša Ca
ameriška
borovnica
zračna, humusna
3,8 – 5,2
občutljiva na pH
srednje težka
5-6
srednje težka
5-7
malina
srednje
težka
globoka propustna
5,5 – 6,5
robida
srednje
težka
globoka propustna
6 – 6,5
črni in
ribez
kosmulja
josta
rdeči
in
bogata,
ilovnato
ilovnata
pH 5,5 – 6,5
> 7,2 kloroza
Pomološka razdelitev sadnih vrst temelji predvsem na podobnosti rasti in razvoja ploda, rodnega
lesa in drugih lastnostih.
 Pečkato sadje: pečkarji: jablana, hruška, naši, kutina, nešplja;
 Koščičasto sadje: koščičarji: breskev in nektarina, sliva in češplja, marelica, češnja, višnja;
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje









Lupinasto sadje: lupinarji: oreh, leska, mandelj, kostanj;
Jagodičje: jagoda, malina, robida, kosmulja, ribez, josta, borovnica;
Južno sadje: oljka, kaki, figa, aktinidija, citrusi, granatno jabolko, žižula, feijoa, japonska
panešplja, asimina, aronija, goji jagode itn.;
Tropsko sadje: banane, ananas, avokado, mango, papaja, kokosov oreh, datlji itn..
Podlage za jablane: M9, MM106, M7, MM11, sejanec;
Podlage za češnje: sejanec češnje, F12/1, Colt, rešeljika, MAXMA 14 Brokforest, Gisela 5,
Weiroot 158 itn.;
Podlage za breskve: sejanec breskve, GF677, MRS 2/5;
Podlage za marelice: mirabolana, mirabolana 29C, MRS2/5;
Podlage za slive in češplje: mirabolana, mirabolana 29C, MRS2/5, Waxwa, Vavit.
SADNI IZBOR JABLAN 2010
Skupina na škrlup obcutljivih (neodpornih) jablanovih sort:
 Seznam A: DELCORF DELBARESTIVALE® (-35), GALA (grupa) (-20), ELSTAR (grupa) (15) JONAGOLD (grupa) (-5), ZLATI DELIŠES (grupa) (0), BRAEBURN (grupa) (+15), FUJI
(grupa) (+22);
 Seznam B: PIROS (-45), ZARI* (-30), SUMMERRED (-30), SANSA (-28), CIVNI* RUBENS®
(-17), MILWA* DIWA® JUNAMI® (-5), PINOVA* (-3), NICOGREEN* GREENSTAR® (+2),
PILOT (+2), NICOTER* KANZI® (+3), LA FLAMBOYANTE* MAIRAC® (+4), MUTSU (+5),
IDARED (+10), CAUDLE* CAMEO® CAMELA® (+15), CRIPPS PINK* PINK LADY® (+40).
Skupina na škrlup odpornih jablanovih sort:
 Seznam A: NELA (-40), COLLINA* (-35), SANTANA* (-15), RUBINOLA* (-15), DALINBEL*
ANTARES® (-8), ARIWA* (-3), RELINDA (0), OPAL* (0), ECOLETTE (+5), TOPAZ* (+5),
RAJKA* (+5), FLORINA (+10), COOP 38* GOLDRUSH® (+25);
 Seznam B: AMETYST* (-45), COOP 39* CRIMSON CRISP® (-10), SIRIUS* (-2), ORION*
(0), DELFLOGA* DELBARDIVINE® (+7), PRIMIERA* (+10), GOLDEN ORANGE* (+10),
LUNA* (+10).
Opomba:
V oklepaju je podan čas zorenja (v dnevih) glede na sorto Zlati delišes, ki na Štajerskem v
dolgoletnem povprečju zori med 15. in 20. septembrom.
* Zavarovanje sorte kot avtorskega dela na nivoju EU. Pri tem gre za zavarovanje pravic žlahtnitelja
ali njegovega zastopnika, ki s tem pridobi izključno pravico do razmnoževanja sorte.
® Blagovna znamka oz. tržno ime sorte. Pod tem imenom je narejen marketinški pristop in
razpoznavnost sorte.
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
ZORENJE ČEŠENJ SLOVENSKEGA SADNEGA IZBORA 2010
ČAS ZORENJA MAJ
SORTA
GLEDE NA
BURLAT
FERPRIME PRIMULAT
B
-7
PANARO 1 SWEET EARLY
B
-5
EARLY LORY EARLISE
B
-3
PANARO 2 EARLY STAR
B
0
BURLAT
A
0
CELESTE
A
10
VIGRED
B
10
GARNET MAGAR
B
10
GIORGIA
B
11
NEW STAR
B
13
CANADA GIANT
B
17
VAN
B
18
SUMMIT
B
19
SUNBURST
B
20
5
JUNIJ
10
15
20
25
30
5
10
15
20
25
30
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
GERMERSDORFSKA
B
20
HEDELFINGER
B
22
LAPINS
B
24
KORDIA
A
26
REGINA
A
30
A seznam: A - glavna sorta
B seznam: B - postranska sorta
REGINA
KORDIA
LAPINS
HEDELFINGER
GERMERSDORF.
SUNBURST
SUMMIT
VAN
CANADA GIANT
GIORGIA
O
NEW STAR
GARNET
zgodnje
O
EARLY LORY EARLISE
VIGRED
srednje zgodnje
CELESTE
PANARO 1 SWEET EARLY
BURLAT
zgodnje
PANARO 2 EARLY STAR
FERPRIME PRIMULAT
O EARLY LORY
CVETENJE
PANARO 1 SWEET EARLY
SORTE
FERPRIME PRIMULAT
OPRAŠEVALNI ODNOSI MED SORTAMI ČEŠENJ IZ SADNEGA IZBORA 2010
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
srednje pozno
KORDIA
REGINA
srednje pozno
pozno
O
O O
O
O
O O
O
O O
O
O
O
O
O
O
O
LAPINS
O
pozno
O
HEDELFINGER
O
srednje pozno
O
GERMERSDORFSKA
O
pozno
O
SUNBURST
O
srednje
srednje do pozno
O O
VAN
SUMMIT
O O
pozno
O
CANADA GIANT
O
srednje
O O
NEW STAR
O O
srednje pozno
O
GIORGIA
O O
zgodnje
O O
GARNET MAGAR
O O
srednje pozno
O
VIGRED
O
srednje
O
CELESTE
O
zgodnje srednje
O
BURLAT
O
PANARO 2 EARLY STAR
30
SEPT.
5
ČAS DOZOREVANJA BRESKEV SADNI IZBOR 2010
SORTA
MAYCREST
A -28
ANITA
B -25
SPRINGCREST A -24
JUNIJ
25
30
JULIJ
5
10
15
20
25
30
AVGUST
5
10
15
20
25
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
SPRINGLADY A -17
SPRINGBELLE A -15
ROYAL GEM A -10
ROYAL GLORY B -5
REDHAVEN
RICH LADY
GRETA
BEA
A
B
B
B
0
0
4
5
XX
XX
MARIA BIANCA B 7
NORMAN
A 7
MARIA MARTA A 8
GLOHAVEN
B 11
ROME STAR B 17
SUNCREST
B 18
SIMPHONIE
B 20
VETERAN
A 20
REGINA
B 28
BIANCA
FAYETTE
A 31
A = glavna sorta - seznam A
B = postranska sorta - seznam B
rumenomesnate sorte
belomesnate sorte
XX
XX
=
REDHAVEN
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
ČAS DOZOREVANJA NEKTARIN SADNI IZBOR 2010
JULIJ
5
ARMKING
A -20
AMBRA
B -14
SUPERCRIMSON
B -10
CALDESI 2000
A -10
SPRINGRED
A 2
MARIA LAURA
B 4
PEGASO
B 8
STARK REDGOLD
A 21
MARIA AURELIA
B 25
SWEET RED
B 30
ORION
B 30
CALDESI 2010
A 30
MAX
B 32
A = glavna sorta - seznam A
B = postranska sorta - seznam B
AVGUST
10
15
20
25
rumenomesnate
sorte
belomesnate
sorte
30
5
10
SEPT
15
20
25
30
5
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
ČAS ZORENJA SORT MARELIC SADNEGA IZBORA 2010
ČAS ZORENJA
JUNIJ
SORTA
5
AURORA
A
-26
ORANGE RED
B
-10
PERLA
B
-10
GOLDRICH
A
-7
HARCOT
B
-5
SAN CASTRESE
A
0
HARGRAND
B
7
MADŽARSKA
B
0
JULIJ
10
15
20
25
30
5
10
15
20
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
SORTA
Način oplod. opraševalci
čas cvetenja
AURORA
A
-26
AS
Bella dImola, Portici, Sabattani, Pisana, San castrese
srednje zgodnje
ORANGE RED
B
-10
AS
San castrese, Hargrand, Harcot
srednje
PERLA
B
-13
AF
GOLDRICH
A
-8
DAF
Bella dImola, Sabattani, Portici, San castrese, Vittilo
srednje
HARCOT
B
-6
AS
Goldrich, Hargrand, Harogem, Pisana
srednje
SAN CASTRESE
A
0
AF
HARGRAND
B
7, 15
DAF
MADŽARSKA
B
0
AF
srednje
zgodnje
San castrese, Orange red
srednje
pozno
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
ČAS DOZOREVANJA ČEŠPELJ SADNI IZBOR 2010
SORTA
JULIJ
5
AVGUST
10
15
20
25
30
5
10
SEPTEMBER
15
20
25
30
5
10
15
20
HERMAN
B
T
ČAČANSKA RANA
B
T
ČAČANSKA LEPOTICA
A
T
HANITA
B
T
VALOR
B
STANLEY
A
GROSSA DI FELISIO
B
ČAČANSKA NAJBOLJA
B
PRESIDENT
B
DOMAČA ČEŠPLJA
B
T
T
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Gojitvena oblika
Sadna vrsta
podlaga
Razdalje sajenja (m)
Širina
krošnje
Razdalja vrste
od roba (m)
Terasna
ploskev (m)
piramida
Češnje
Bujna
podlaga
5-7 x 4-6
4-6
Najmanj 1,5
5-6
kotel
Češnje, breskve,
marelice,
slive,
oljke
Sejanec
bujne
podlage
in
7-5 x 7-3
3-7
Najmanj 1
4-6
Češnje, breskve,
marelice,
slive,
hruške
Sejanec
bujne
podlage
in
6–5 x 4-3
1
0,5-0,7
3-3,5
breskve
Vse podlage
4-4,5 x 1,5-2,5
1,5-2
0,7-1
3,5-4
5 x 1,5-2,5
1,5-2,5
0,7-1
3,5-4
3,5-4 x 0,9-1,3
0,9-1,3
Sajenje
brežino
5-5,5 x 2-2,5
2
0,7-1
3,5-4 x 0,7-1,3
0,7-1,3
Sajenje
brežino
palmeta
Vretenast grm
Solaxe
sončna os
ali
češnje
Vse podlage
Solaxe
sončna os
ali
jablane
M9
Vreteno
češnje
Gisela 5
Vitko vreteno
Jablane, hruške
M9, kutine
v
2-2,5
3,5-4
v
2-2,5
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN



Generativno razmnoževanje – s semenom je uporabno za razmnoževanje podlag (breskve,
oreh, jablana, hruške). Seme izločimo iz plodov, posušimo v senci na 25 oC, skladiščimo.
Sledi stratificiranje – izpostavitev semena nizkim temperaturam, da je sposobno kalitve
(pečkarji 4-5 oC, koščičarji 5-7 oC, do 3 mesece). Spomladi setev v sejališče – globina 2-4
kraten premer semena. Po vzniku sledi presajanje ali pikiranje.
Razmnoževanje z deli rastlin (poganjek, brst, korenina): potaknjenci – lesnati, zeleni,
koreninski, koreninski izrastki, tkivne kulture...
Cepljenje ali precepljanje: okulacija na speče ali na budno oko, ploščičasta okulacija – chip
budding, navadno spajanje ali kopulacija, angleška kopulacija, žlebičkanje, cepljenje v zalub,
cepljenje v razkol, cepljenje v piščal ...
NAMAKNJE SADNIH RASTLIN
Načini namakanja: klasično oroševanje, mikrooroševanje, kapljično namakanje.
Obdelan je bil izračun bilance vode v tleh na osnovi podatkov o potencialni evapotranspiraciji iz
spletne strani ARSO - http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/agro_podatki.html
Predstavljeni so bili načini določanja zrelosti, predelave sadja v sok in oskrbovanja travniških
sadovnjakov.
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Gradivo so pripravili:
Aleš Makuc, univ. dipl. ing. agr.
Specialist za sadjarstvo Ivan Kodrič, univ. dipl. inž. kmet.
LAS JUGOZAHODNEGA DELA SEVERNE PRIMORSKE
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
VIRI IN LITERATURA
SADJARSTVO. Kmečki glas, Ljubljana, 2009.
SADNI VRT. Kmečki glas, Ljubljana, 1995.
EKOLOŠKO SADJARSTVO. Kmečki glas, Ljubljana, 2001.
REZ SADNIH RASTLIN. Štampar Franci. Kmečki glas, Ljubljana, 2006.
RAZMNOŽEVANJE SADNEGA DREVJA, Koprivnikar Vladimir. Kmečka knjiga, Ljubljana, 1956.
SADNO DREVJE V VRTU, Godec Boštjan, Mavec Roman, Dreu Savina. Kmečki glas, Ljubljana,
2012.
`