HS 8 - Historični seminar ZRC SAZU

Historični seminar 8
Uredila
Katarina Keber in
Luka Vidmar
Ljubljana 2010
HISTORIČNI SEMINAR 8
Uredniški odbor Katarina Keber, Katarina Šter, Luka Vidmar,
Mojca Žagar Karer
Znanstvena monografija je recenzirana.
Uredila Katarina Keber in Luka Vidmar
Jezikovni pregled
slovenskih delov besedila Luka Vidmar
Prevod in jezikovni pregled
angleških delov besedila DEKS, Luka Vidmar, Nada Grošelj
Oblikovanje in prelom Brane Vidmar
Oblikovalska zasnova Milojka Žalik Huzjan
Založil Založba ZRC, ZRC SAZU
Za založnika Oto Luthar
Glavni urednik Vojislav Likar
Spletno mesto: http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS8.pdf
ISBN elektronske izdaje: 978-961-254-216-0
ISBN tiskane izdaje: 978-961-254-215-3
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
930.85(082)
930.1(082)
HISTORIČNI seminar 8 [Elektronski vir] / uredila Katarina Keber in Luka
Vidmar. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010
ISBN 978-961-254-216-0
1. Keber, Katarina
252226304
© 2010, Založba ZRC, ZRC SAZU
Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri
koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem
ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
Predgovor
Znanstvena monografija Historični seminar 8 je osma v vrsti publikacij
Historičnega seminarja ZRC SAZU – mednarodnega multidisciplinarnega
ciklusa javnih predavanj, ki je namenjen predstavitvam novih, izvirnih in
aktualnih dognanj na raznih področjih znanstvenega raziskovanja, še posebej v humanistiki in družboslovju. Razprave, zbrane v tej knjigi, so bile
napisane na podlagi predavanj, ki so se v baročni Mali dvorani ZRC SAZU,
nekdanjem salonu Cobenzlove palače na ljubljanskem Novem trgu, zvrstila
v letih 2008 in 2009. Historični seminar 8 v tradicionalnem duhu interdisciplinarnosti povezuje osem inovativnih avtorjev, ki izhajajo iz orbit obče zgodovine, klasične filologije, slavistike, antropologije, religiologije, etnologije,
migracijskih študij in prava. Med njimi so tokrat štirje slovenski in štirje tuji
raziskovalci – ti prihajajo iz Francije, Avstrije, Albanije in Nizozemske oz.
Anglije.
Knjigo primerno uvajata razpravi klasičnih filologov, ki se ukvarjata z
večno veljavno antično literaturo in modrostjo. Gregor Pobežin rekonstruira
pojmovanje časa in prostora pri Polibiju, pri čemer argumentirano oporeka
razširjeni domnevi, da je ta slavni grški historiograf zgodovino dojemal kot
ciklični fenomen nujno ponavljajočih se dogodkov. Matej Hriberšek se na
drugi strani ukvarja z znamenitim Rimljanom Plinijem Starejšim. V svojem prispevku natančno preverja dosedanja spoznanja o njegovem življenju
in delu, na koncu pa predstavi še lastne dileme ob prevajanju Plinijevega
monumentalnega enciklopedičnega dela Naravoslovje. Historični seminar 8
zatem z razpravo francoskega zgodovinarja Bernarda Bourdina prestopi
prag evropskega novega veka. Bourdin se namreč v okviru verskih in cerkveno-političnih razmer v Evropi s poudarkom na Škotski in Angliji 16. stoletja pazljivo posveti politično-religioznemu konceptu vladarske oblasti, t. i.
»od Boga dani pravici kraljev«, kakor jo je udejanjal škotski in angleški kralj
Jakob I.
Sledijo prispevki, ki se – čeprav z različnim pristopom – vsi lotevajo
polpretekle zgodovine, s tem pa ne le neizogibno, temveč povsem načrtno
odpirajo vprašanja, ki so za človeka in družbo bistvena še danes. To velja
najprej za razpravo strokovnjakinje za migracije v Sloveniji Janje Žitnik
5
Serafin, ki analizira poglede slovenskega izseljenskega pisatelja Louisa
Adamiča na identiteto, integracijo in asimilacijo ameriških priseljencev v obdobju med obema vojnama. Avtorica pri tem prepričljivo dokaže relevantnost
Adamičevih nazorov v današnjem svetu. Za Slovence je enako zanimiv prispevek avstrijskega slavista Huberta Bergmanna, ki obravnava prisotnost
slovenščine v Slovarju bavarskih narečij v Avstriji in v njegovem arhivu, s
tem pa epizode iz zgodovine njenega raziskovanja v srednjeevropskem prostoru. Avtor razbira doslej povsem neznane stike med slovenskim in nemškim jezikovno-kulturnim svetom v prvi polovici 20. stoletja.
Zadnji trije prispevki Historičnega seminarja 8 segajo v obdobje od
konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Etnologinja Armanda Hysa
razkriva pritisk marksistično-leninistične in nacionalistične ideologije na albansko etnografijo v času komunizma, pri čemer pokaže, kako močno je
na razvoj vede na tem področju vplivala zgodovina Albanije. Aktualnost
balkanske problematike izžareva tudi razprava pravnika Mateja Accetta, ki
raziskuje vlogo sodstva pri urejanju medetničnih odnosov v nekdanji Jugoslaviji, s tem pa model vzdrževanja federalnega ravnovesja v večnacionalni
državi. Razmišljanja svojih predhodnikov o iskanju človekove identitete v
20. stoletju nadaljuje in zaključuje razprava nizozemskega islamologa Caroola Kerstena, ki se ukvarja z enim največjih izzivov sodobnega sveta – z
integracijo islama. Avtor predstavi premalo glasno in znano misel novejših
zmernejših islamskih filozofov in teologov, ki so se pri gradnji mostu med
civilizacijami spopadli tako s tradicionalističnimi in fundamentalističnimi
interpretacijami muslimanske vere kakor tudi s sekularistično naravnanostjo Zahoda. Vse razprave Historičnega seminarja 8, ta niz prepletajočih se
zgodb, ki se kljub različnosti na trenutke znajdejo na presenetljivo sorodnih
koordinatah, nas tako puščajo bogatejše za številna nova spoznanja, obenem
pa nas znova potrjujejo v prepričanju, da je historia res vitae magistra.
Katarina Keber in Luka Vidmar
`