PRIPRAVA IN UPORABA ZELIŠČ

ZELIŠČA – VSESTRANSKI
SPREMLJEVALEC ČLOVEKA
Podobno kot v nekaterih drugih jezikih je tudi v
slovenščini izraz, ki prvotno v botaniki pomeni zeleno
rastlino, ki ni olesenela in na koncu vegetacije propade,
dobil dodaten pomen. Zelišča (angleško – Herbs,
nemško – Kräuter, francosko – L'herbes, italijansko –
erbe) je opisni izraz za veliko skupino uporabnih rastlin,
ki pretežno niso hrana.
V našem kulturnem prostoru pogosto enačimo zelišča
z zdravilnimi rastlinami, ki so le del te obsežne skupine
zelišč. Zaradi svojih lastnosti in učinkovin so v vsej
človeški zgodovini igrale pomembno vlogo. Po novejših
dognanjih so ravno mnoga zelišča tista, ki omogočajo,
da v telo vnesemo minerale, vitamine in mnoge druge
učinkovine. Tako spodbujajo delovanje posameznih
organov in imunski sistem ter vzpostavljajo ravnotežje
v delovanju organizma.
Vendar zelišča niso le zdravilne rastline, ampak so jih
ljudje v zgodovini uporabljali tudi za druge namene.
Še danes sveža ali posušena zelišča uporabljamo kot
začimbe ali dišavnice v kuhinji in kot vir dišečih snovi.
Iz njih so že v preteklosti pridobivali naravna barvila za
volno, tkanine in uporabne predmete. Včasih so bile
znane tudi druge uporabe v gospodinjstvu. Zelišča so
služila za odganjanje zajedavcev in mrčesa, razkuževanje
in čiščenje prostorov ali posode. Zelišča so bila prvi vir
snovi za ohranjanje videza in lepotičenje. Tako lahko
trdimo, da so zelišča kot skupina rastlin povezana s
človekom in mnogimi njegovimi dejavnostmi.
BONTON NABIRALCA ZELIŠČ
1. Nabiraj le rastline, ki jih poznaš.
2. Nabiraj samo uporabne dele zelišč, ki jih je zadosti.
3. Nabiraj le eno vrsto zelišč ali zagotovi, da jih ne
boš pomešal.
4. Uporabi primerno in čisto orodje ter embalažo.
5. Določeno število rastlin pusti na rastišču.
6. Nabiraj ob optimalnem času, v suhem vremenu.
7. Nabiraj le zdrave, nepoškodovane in čiste rastline.
8. Pazi, da ne stlačiš in pomečkaš nabranih zelišč.
9. Kolikor se da, očisti rastline že na terenu in
odstrani neuporabne dele.
10. Nabrane rastline čim prej razporedi in pripravi
za sušenje.
PRIPRAVA IN
UPORABA ZELIŠČ
Mednarodni promocijski dogodek
Lokve-Grgarske Ravne, 25. 10. 2012
primaren logotip BIT PLANOTA
zelena: PAN 376 | 45% PAN 376, C:52 M:0 Y:100 K:5 | C:24 M:2 Y:58 K:0
siva PAN 7540 C:0 M:0 Y:0 K:70
Kontakt
Ustanova Fundacija BiT Planota
Grgarske Ravne 30, SI - 5251 Grgar
mag. Darijan Krpan
Tel.: +386-5-307-40-40
Fax.: +386-41-752-176
E-mail: [email protected]
www.fundacija-bitplanota.si
Izdala: Ustanova Fundacija BiT Planota
www.traditionalandwild.eu/si
Besedilo: dr. Janko Rode
Fotografije: arhiv Fundacije BiT Planota
Projekt je financiran iz programa CENTRALNA
EVROPA, sofinanciran s strani ERDF.
učinkovin lahko uporabljamo različna olja.
Najprimernejša so hladno stiskana olja, kot so
oljčno, mandljevo, sončnično in sojino. Za izdelavo
oljnega izvlečka priporočajo suha zelišča, razen
pri šentjanževki. Oljni izvleček lahko pripravimo
na dva načina. Bolj razširjen je način priprave s
hladnim prelivanjem. Oljni izvleček je mogoče
pripraviti tudi s postopkom vročega vlivanja.
ČAJ
Čaj je enostaven in dostopen način priprave
izvlečkov zelišč. Kot topilo uporabimo vodo.
Poparek je najpogostejši način priprave, kjer
suho zelišče ali mešanico zelišč prelijemo z
zavrelo vodo. Najpogosteje tako pripravljamo
posušena cela zelišča, liste ali cvetove.
Zavretek je način priprave, ko v hladno vodo
damo zelišča in počasi segrevamo mešanico do
vretja. Tako pripravljamo nekatere korenine in
cela zelišča.
Prevretek je način priprave, kjer suho zelišče
zmešamo s hladno vodo. Tako pripravljamo
korenine in skorjo, kjer je težje izlužiti učinkovine.
Prelivek ali hladni izvleček pripravimo na toploto
občutljive učinkovine kot na primer sluzi.
TINKTURA
Tinktura je drugi najpogostejši način predelave
zdravilnih rastlin. Je ekstrakcija z alkoholom. Za
tinkture velja prepričanje, da so bolj učinkovite
kot čaji, vendar se po vsebnosti učinkovin ločijo
od njih.
OLJNI IZVLEČEK
Kot sredstvo za ekstrakcijo v maščobah topnih
SOK
V ljudskem zdravilstvu so včasih pogosto
uporabljali tudi svež sok, iztisnjen iz zelišč.
Najpogosteje so ga delali iz različnih sočnih
plodov in korenin.
SIRUP
Sirup je v osnovi izvleček, ki ga pripravimo s
sladkorjem. Znan je postopek izdelave sirupa iz
smrekovih vršičkov. V posodo nasujemo plast
sladkorja nanj položimo narezana zelišča ter
prekrijemo s plastjo sladkorja. To ponavljamo,
dokler kozarec ni poln. Kozarec nato damo na
sonce za štiri do pet tednov. Tekočino, ki na ta
način nastane, prelijemo v primerne stekleničke
in hranimo na hladnem.
MAZILO
Iz posameznih zelišč izdelamo lahko tudi
mazila. Kot osnova domačim mazilom je v
preteklosti največkrat služila živalska maščoba.
Najprimernejše za izdelavo mazil je svinjsko salo,
ki se zelo dobro vpija v kožo. Včasih je bila kot
podlaga zelo cenjena jelenova mast. Danes
za mazila uporabljajo tudi vazelin. Priprava je
enostavna, saj maščobo previdno razpustimo
in ji primešamo suha zelišča.
ZELIŠČNO VINO
V tradicionalnem zdravilstvu so igrala
pomembno vlogo tudi krepčilna vina,
pripravljena z zelišči. Za pripravo so uporabili
korenine z grenčinami in krepčilna zelišča.
Pripravili so ga tako, da so prgišče zelišč prelili z
enim litrom rdečega vina. V Italiji so za zeliščna
vina uporabljali tudi sladka muškatna bela vina.
Tako nastaja znani vermut.
ZELIŠČNO ŽGANJE
Žganje z zelišči je imelo podoben pomen kot
krepčilna vina. V žganje so namakali različne
korenine in krepčilna zelišča. Postopek je sicer
podoben kot pri izdelavi tinkture, vendar je bila
količina zelišč manjša. Zeliščna žganja so pili
občasno ob pojavu težav z zdravjem.
ZDRAVILNA KOPEL
Kopeli so še ena oblika uporabe zelišč za
ohranjanje zdravja ali lajšanje določenih težav.
Pri tem lahko uporabite suha zelišča ali taka
nabrana z vrta. Najpogosteje sicer uporabljajo
samo eno rastlino. Lahko uporabite tudi
kombinacije različnih zelišč s podobnimi učinki.
Za kopeli lahko uporabite zelišča, ki ste jih v
svoji hišni lekarni in zamenjali z novimi.
`