Prospekt - Agencija za trg vrednostnih papirjev

PROSPEKT ZA PRODAJO DELNIC
ABANKE VIPE D.D., JAVNOSTI
Ljubljana, november 2012
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
POMEMBNE INFORMACIJE O TEM PROSPEKTU
V zvezi s ponudbo je banka pripravila prospekt z dne 6. 12. 2012, ki vključuje določene informacije glede
banke in ponujenih delnic. Prospekt bo na voljo v elektronski obliki na spletni strani Abanke in bo objavljen
tudi na portalu SEOnet.
Abanka prevzema odgovornost za informacije, vsebovane v tem prospektu. Abanka izjavlja, da je z vso
potrebno skrbnostjo zagotovila, da odražajo informacije v tem prospektu dejansko stanje.
Ta prospekt lahko uporabite izključno za namen preučitve nakupa delnic v tej ponudbi.
Nihče, razen kolikor to izhaja iz prospekta, ni pooblaščen za dajanje informacij ali zagotovil ali jamstev v
zvezi s ponudbo. Če je kakršnakoli taka informacija dana, nima enake veljave, kot če bi jo verificirala
Abanka. Če pride do izročitve tega prospekta ali prodaje skladno z njim, to ne pomeni, da v času od datuma
tega prospekta ni prišlo do nobene spremembe v zvezi z Abanko ali Skupino Abanka, niti ne pomeni, da so
informacije v tem prospektu točne na katerikoli datum, ki je kasnejši od datuma tega prospekta.
Pri sprejemanju odločitve o vlaganju naj se potencialni vlagatelji zanašajo na lastno poznavanje
Skupine Abanka in vsebine tega prospekta, vključno s prisotnimi tveganji. Distribucija tega
prospekta ter ponudba in prodaja ponujenih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z
zakonom. Abanka zahteva, da se osebe, ki pridobijo ta prospekt, same informirajo o takšnih
omejitvah in te upoštevajo. Ta prospekt ne predstavlja ponudbe ali vabila k dajanju ponudb ali
nakupu navadnih delnic v nobeni jurisdikciji, kjer bi bila taka ponudba ali prodaja nezakonita. Nihče
ni storil ničesar, kar bi dovoljevalo ponudbo javnosti v katerikoli jurisdikciji, razen v Republiki
Sloveniji.
OBVESTILO VLAGATELJEM
Zaradi v nadaljevanju navedenih omejitev naj se potencialni vlagatelji pred kakršnokoli ponudbo, nadaljnjo
prodajo, zastavo ali drugo obliko prenosa delnic, ponujenih na podlagi tega prospekta, posvetujejo s pravnim
svetovalcem.
Nobeno dejanje ni bilo podvzeto za registracijo ali kvalifikacijo ponujenih delnic ali da se kako drugače dovoli
javna ponudba ponujenih delnic v katerikoli jurisdikciji, razen v Sloveniji. Distribucija tega prospekta ter
ponudba in prodaja ponujenih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom, zato se morajo
osebe, ki pridobijo ta prospekt, informirati o takih omejitvah in jih upoštevati, vključno z omejitvami,
zapisanimi v odstavkih v nadaljevanju. Neupoštevanje teh omejitev lahko predstavlja kršitev zakonov, ki
urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji v teh jurisdikcijah.
_______________________
Informacije v tem prospektu niso naložbena priporočila niti pravni, davčni ali drugačni strokovni nasveti. Za
takšne nasvete se mora vsak potencialni vlagatelj obrniti na svojega pravnika, davčnega svetovalca oziroma
drugega strokovnjaka. Abanka nobenemu ponudniku ali kupcu ne zagotavlja, da je njegov nakup ponujenih
delnic zakonit.
PREVIDNOSTNO OPOZORILO GLEDE PROJEKCIJ PRIHODNOSTI
Ta prospekt vključuje »projekcije prihodnosti«, ki zajemajo vse navedbe, razen tistih, ki se nanašajo na
pretekla dejstva, vključujoč, brez omejitev, vse navedbe, pred ali za katerimi so oziroma vključujejo besede
»načrtuje«, »verjame«, »pričakuje«, »cilja«, »namerava«, »bo«, »lahko«, »predvideva«, »bi«, »bi lahko« ali
podobne izraze ali njihove negacije. Takšne projekcije prihodnosti vključujejo znana in neznana tveganja,
negotovosti in ostale pomembne dejavnike, na katere Skupina Abanka nima vpliva in ki bi lahko povzročili,
da bodo njeni dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki bistveno drugačni od katerihkoli bodočih rezultatov,
poslovanja ali dosežkov, izraženih ali vsebovanih v teh projekcijah prihodnosti. Takšne projekcije prihodnosti
temeljijo na številnih predpostavkah glede sedanje in bodoče poslovne strategije Skupine Abanka ter okolja,
v katerem posluje sedaj in bo poslovala v prihodnosti. Med pomembnimi dejavniki, ki lahko povzročijo, da
bodo dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki Skupine Abanka bistveno drugačni od tistih, ki so izraženi v
projekcijah prihodnosti, so tisti, ki so zajeti v poglavjih »Ključne informacije«, »Dejavniki tveganja«, »Podatki
o izdajatelju«, »Pregled poslovanja«, »Poslovanje in finančni pregled«, »Kapitalska sredstva«, in na drugih
mestih v tem prospektu. Te projekcije prihodnosti veljajo samo na datum tega prospekta. Skupina Abanka
izrecno zavrača kakršnokoli obveznost ali zavezo, razposlati kakršnekoli posodobitve ali popravke projekcij
prihodnosti, vsebovane v tem prospektu, ki bi odražale spremembe v njenih napovedih glede takih projekcij,
ali kakršnekoli spremembe dogodkov, pogojev ali okoliščin, na podlagi katerih so projekcije bile narejene,
razen če to zahteva zakonodaja ali pravila za kotacijo Ljubljanske borze d.d.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Vlagatelji se morajo zavedati, da lahko več pomembnih dejavnikov povzroči da bodo dejanski rezultati
bistveno drugačni od načrtov, ciljev, pričakovanj, ocen in napovedi, izraženih v takšnih projekcijah
prihodnosti. Ti dejavniki vključujejo:
•
vpliv konkurence v regiji, kjer posluje Skupina Abanka;
•
splošne gospodarske pogoje in tržne dejavnike;
•
sposobnost Skupine Abanka, da uspešno izvaja svojo poslovno strategijo, vključno s širitvijo na
različna geografska območja in poslovna področja;
•
sposobnost Skupine Abanka, da pritegne in/ali zadrži usposobljen kader;
•
sposobnost Skupine Abanka, da poveča tržni delež za svoje produkte in storitve in da nadzoruje
stroške;
•
sposobnost Skupine Abanka, da z zadolževanjem ali na drug način uspe zagotoviti financiranje
svojega poslovanja in potrebe po kapitalu;
•
gibanje inflacije, obrestnih mer in menjalnih tečajev; in
•
uspešnost Skupine Abanka pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz navedenih dejavnikov.
Seznam pomembnih dejavnikov ni izčrpen. Pri opiranju na projekcije prihodnosti morajo vlagatelji skrbno
preučiti zgoraj navedene dejavnike in ostale negotovosti in dogodke, še posebej v luči političnega,
gospodarskega, socialnega in pravnega okolja, v katerem posluje Skupina Abanka. Skupina Abanka ne daje
nobenih zagotovil, jamstev ali napovedi, da bodo rezultati, predvideni s temi projekcijami prihodnosti,
doseženi, in te projekcije prihodnosti predstavljajo v vsakem primeru zgolj enega od možnih scenarijev, ki se
ga ne sme razumeti kot najbolj verjetnega ali standardnega.
INFORMACIJE O TRGU IN PANOGI
Ta prospekt vsebuje pretekle tržne podatke in napovedi za panogo, ki so bili pridobljeni iz panožnih
publikacij, tržnih raziskav in drugih javno dostopnih informacij. Skupina Abanka ni neodvisno preverila
podatkov iz panožnih publikacij in tržnih raziskav, vendar verjame, da se na podatke, vsebovane v teh
gradivih, mogoče zanesti. Abanka ne jamči, da so ti podatki točni. Podatki, pridobljeni iz zgoraj omenjenih
virov, so bili natančno povzeti in, kolikor je Abanki znano in kolikor lahko to potrdi na podlagi podatkov,
objavljenih s strani teh virov, nobena dejstva, ki bi lahko povzročila, da bi preslikava podatkov bila
nenatančna ali zavajajoča, niso bila izpuščena. Kjer so v prospektu uporabljene informacije tretjih oseb, je
naveden vir informacij.
PREDSTAVITEV FINANČNIH IN DRUGIH INFORMACIJ
Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Skupine Abanka na dan in za leta, ki so se končala 31.
decembra 2009, 2010 in 2011, vključeni v ta prospekt, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (»MSRP«)
in jih je sprejela EU (skupaj »računovodski izkazi«). Podatki v poglavju »Izbrane konsolidirane finančne
informacije«, vključeni v ta prospekt, so vzeti iz računovodskih izkazov. Računovodski izkazi, vključeni v ta
prospekt, razen izkazov za prvo polletje in devetmesečje leta 2012, so bili revidirani s strani neodvisnih
revizorjev PricewaterhouseCoopers d.o.o. (leto 2009) in KPMG Slovenija, d.o.o. (leto 2010 in leto 2011).
Nekateri zneski, vključeni v ta prospekt, so bili zaokroženi in zaradi tega (i) so možne majhne razlike med
zneski istih postavk v različnih tabelah, in (ii) se številke, ki se nanašajo na isto vrsto podatkov in so
vključene v različne tabele, lahko malenkostno razlikujejo, in seštevki zneskov v določenih tabelah niso nujno
aritmetični seštevki številk pred takim seštevkom.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
IZVLEČEK PROSPEKTA ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., JAVNOSTI, NA PODLAGI
DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT. 40200-15/2012-4 Z DNE 6. 12. 2012
A. 1
Uvod in opozorila
Oddelek A – Uvod in opozorila
Ta izvleček prospekta je treba brati kot uvod v prospekt.
Vlagatelj naj pred vsako odločitvijo za naložbo v ponujene delnice preuči
celoten prospekt.
Če se v zvezi z informacijami iz prospekta na sodišču vloži zahtevek,
vlagatelj tožnik v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic nosi stroške
prevoda prospekta pred začetkom sodnega postopka.
Civilnopravno odgovornost nosijo izključno osebe, ki so predložile izvleček,
vključno z njegovim prevodom, vendar samo, če je izvleček zavajujoč,
netočen ali neskladen, kadar se bere skupaj z drugimi deli prospekta ali če
ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč pri odločanju o
morebitni naložbi v takšne vrednostne papirje, kadar se bere skupaj z
drugimi deli prospekta.
B. 1
B. 2
B. 3
B. 4a
Pravno in
poslovno ime
izdajatelja
Sedež/pravna
oblika izdajatelja/
zakonodaja/država
ustanovitve
Opis vrste
poslovanja
izdajatelja,
njegovih glavnih
dejavnosti in z njo
povezani ključni
dejavniki
Oddelek B – Izdajatelj
Abanka Vipa d.d., ali Abanka d.d.
Abanka Vipa d.d. je delniška družba s sedežem na naslovu Slovenska cesta
58, 1517 Ljubljana, ki posluje v skladu s slovensko zakonodajo, in je vpisana
v register v Republiki Sloveniji.
Abanka je univerzalna banka z dovoljenjem za opravljanje bančnih in drugih
finančnih storitev. Prek mreže štiridesetih poslovalnic, razpršenih po vsej
Sloveniji, z elektronskim bančništvom ter s svetovanjem in osebnim
pristopom ponuja celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva,
bančno-zavarovalniških storitev do investicijskega bančništva. V okviru
investicijskega bančništva Abanka upravlja tudi vzajemni pokojninski sklad
AIII. Ponudbo Abanke s storitvami faktoringa, leasinga in upravljanja
premoženja dopolnjujejo še odvisne družbe v Sloveniji. Abanka posluje
predvsem v Sloveniji, kjer ima tudi svoj sedež. Trgi, na katerih deluje
Abanka, veljajo za zelo konkurenčne, na konkurenčnost banke pa vplivajo
tako cene, produkti in storitve, kakor tudi dostopnost banke in
prepoznavnost. Bilančna vsota Abanke Vipe d.d. je konec meseca
septembra 2012 znašala 3.642.407 tisoč EUR. S tem je Abanka konec
devetmesečja dosegala 7,7-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem
sistemu.
Opis
Poslovanje Skupine Abanka je v veliki meri odvisno od makroekonomskega
najpomembnejših okolja, v katerem deluje. Leti 2011 in 2012 sta zapisani kot težavno obdobje z
najnovejših
zaostrenimi razmerami tako v finančnem sistemu kot v gospodarskem okolju.
trendov, ki vplivajo Gospodarska kriza se odraža v slabšanju kakovosti portfelja zaradi
na izdajatelja in
povečanega števila prisilnih poravnav in stečajnih postopkov v realnem
panoge, v katerih
sektorju, predvsem v gradbeništvu in finančnih holdingih. To vpliva na večji
posluje
obseg oslabitev in rezervacij, ki jih izdajatelj oblikuje iz naslova kreditnega
portfelja ter iz naslova lastniških vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.
Razmere na področju gospodarstva v Sloveniji so bile v prvi polovici leta
2012, kljub lanskim napovedim o postopnem izboljševanju oziroma že
zaznanem oživljanju gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta 2011, zaradi
novih zaostritev evropske dolžniške krize ponovno zaostrene. Negotove
razmere na mednarodnih trgih so vplivale na ponovno krčenje gospodarske
aktivnosti tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Kreditno tveganje se je odrazilo v
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
precejšnjem poslabšanju kakovosti posojilnega portfelja. V drugi polovici leta
2012 se bo nadaljevala skromna kreditna aktivnost, zaradi oteženega
dostopa države in bank do virov financiranja, povečevanja nedonosnih in
slabih terjatev v bankah ter nizke gospodarske aktivnosti, možno pa je še
dodatno zaostrovanje pogojev poslovanja. Na likvidnostne razmere bodo
tudi v drugem polletju leta 2012 vplivale negotovost in nezaupanje na
mednarodnih finančnih trgih.
B. 5
B. 6
Opis skupine in
V Skupino Abanka Vipa (v nadaljevanju: Skupina Abanka) so bile 30. junija
položaja izdajatelja 2012 poleg Abanke kot nadrejene družbe vključene še odvisne družbe
v njej
(ABANKA SKLADI d.o.o., Afaktor d.o.o., Argolina d.o.o., Aleasing d.o.o.,
Analožbe d.o.o.) in skupaj obvladovana družba odvisne družbe Aleasing
(ASA Aleasing d.o.o.).
Glasovalne pravice Upoštevaje določbo 105. člena veljavnega Zakona o trgu finančnih
instrumentih o pragovih pomembnega deleža so imetniki takih deležev v
pri kapitalu
kapitalu izdajatelja naslednji:
izdajatelja
Tabela 1: Delničarji, ki dosegajo prag pomembnega deleža na dan 30. 6.
2012
Ime in priimek delničarjev
Število
delnic
(v lasti)
Delež v
osnovnem
kapitalu
Delež v
glasovalnih
pravicah
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
1.843.377
25,60%
25,64%
SAVA, d.d.
1.715.841
23,83%
23,86%
GB d.d., Kranj
TRIGLAV VZAJEMNI SKLADI - DELNIŠKI
TRIGLAV
1.061.220
14,74%
14,76%
527.258
7,32%
7,33%
442.705
6,15%
6,16%
HIT d.d. Nova Gorica
Zavarovalnica Triglav, d.d., je večinska lastnica družbe Triglav, družba za
upravljanje, d.o.o., ki upravlja Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I, ki ima
7,3 odstotni lastniški delež.
Različne
Na podlagi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, številka 0600glasovalne pravice 46/2010-12, z dne 13. januarja 2011 (odločba) se z dnem dokončnosti
odločbe prepovejo uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi Abanka
Vipa d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana, in sicer se družbi:
1. Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana,
2. Slovenska odškodninska družba, d.d., Mala ulica 5, Ljubljana,
3. HIT, hoteli, igralnice, turizem, d.d., Delpinova ulica 7a, Nova Gorica,
4. Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana,
dokler omenjene družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali
pa več izmed njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za
delnice ciljne družbe Abanka Vipa d.d. v skladu z Zakonom o prevzemih ali
dokler tiste omenjene družbe, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi,
ne odtujijo delnic ABKN, tako da omenjene družbe prevzemnega praga ne
bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih.
Banki niso znani dogovori, po katerih bi bile finančne pravice, ki izhajajo iz
vrednostnih papirjev, s sodelovanjem banke ločene od lastništva vrednostnih
papirjev.
Banka nobenemu imetniku delnic ne zagotavlja posebnih kontrolnih pravic.
Nadzor
30. junija 2012 je imelo deset največjih delničarjev banke skupaj v lasti
6.554.654 delnic oziroma 91,0 odstotka delniškega kapitala izdajatelja.
Največji posamezni delničar izdajatelja je Zavarovalnica Triglav d.d.
(»Zavarovalnica Triglav«), s 25,6-odstotnim deležem. Skupaj z delničarji
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
povezani z Zavarovalnico Triglav pa ima Zavarovalnica Triglav 32,9-odstotni
skupni delež v lastniškem kapitalu izdajatelja. Drugi največji delničar na dan
30. junija 2012 je družba Sava, d.d., s 23,8-odstotnim lastniškim deležem
izdajatelja.
Iz odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 4. decembra 2006, izdane
v skladu z Zakonom o finančnih konglomeratih, ki izvaja Direktivo
2002/87/ES, izhaja, da je izdajatelj član finančnega konglomerata, na vrhu
katerega je Zavarovalnica Triglav in se imenuje Skupina Triglav.
Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija
za zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzor na ravni konglomerata, zlasti
v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo
tveganj ter posli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj to ni imelo še
nobenih vplivov na izdajatelja.
Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev
individualno izvajata vpliv na izdajatelja in njegovo strategijo. Med Savo in
Zavarovalnico Triglav po izdajatelju znanih informacijah ni nobenega
dogovora o kakršnem koli skupnem obvladovanju izdajatelja.
B. 7
Izbrane pretekle
ključne finančne
informacije o
izdajatelju
Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico
spremembo nadzora nad družbo.
Izbrane pretekle finančne informacije v nadaljevanju so povzete iz
konsolidiranih računovodskih izkazov za leta 2009, 2010 in 2011 ter polletnih
konsolidiranih računovodskih izkazov za prvo polletje 2012 in primerljivo
obdobje v 2011. Izbrane finančne informacije so bile za leta 2009, 2010,
2011 in polletje 2011 ter 2012, pripravljene v skladu z mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja (MSRP). Konsolidirani računovodski
izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Konsolidirani računovodski
izkazi za leta 2009, 2010 in 2011 so revidirani, konsolidirani računovodski
izkazi za polletje 2011 ter 2012 pa so nerevidirani.
Tabela 2: Izbrane pretekle finančne informacije iz izkaza finančnega
položaja in izkaza finančnega izida
v tisoč EUR
30.06.2012 30.06.2011 31.12.2011 30.12.2010 31.12.2009
IZKAZ FINANČNEGA
POLOŽAJA
Bilančna vsota
Skupni znesek vlog
nebančnega sektorja
Skupni znesek kreditov
nebančnemu sektorju
Celotni kapital
4.239.163 4.395.724
4.258.192
4.586.218
4.557.476
2.447.156 2.350.898
2.422.234
2.262.211
2.167.284
2.822.639 3.244.798
221.642 337.694
2.998.904
231.356
3.237.332
357.134
2.905.301
360.277
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
v tisoč EUR
IZKAZ POSLOVNEGA
IZIDA
Čiste obresti
Čisti neobrestni
prihodki
Stroški dela, splošni in
administrativni stroški
Amortizacija
Oslabitve in
rezervacije
Poslovni izid pred
obdavčitvijo iz rednega
poslovanja
Davek iz dohodka
pravnih oseb iz
rednega poslovanja
B. 8
B. 9
B. 10
B. 11
Opis bistvenih
sprememb
finančnega stanja
in poslovnih
rezultatov
izdajatelja
Izbrane ključne
začasne finančne
informacije
Napoved ali ocena
dobička
Opis morebitnih
pridržkov v
revizijskem
poročilu o
preteklih finančnih
informacijah
Izdajateljeva
kratkoročna
sredstva
1. - 6.
2012
1. - 6.
2011
2011
2010
2009
36.734
44.701
79.748
85.519
77.626
18.022
12.662
20.867
39.648
39.974
(25.025)
(2.951)
(26.005)
(2.827)
(53.340)
(5.708)
(54.014)
(5.698)
(51.597)
(5.891)
(41.816)
(46.084)
(180.094)
(61.630)
(31.854)
(15.036)
(17.553)
(138.527)
3.825
28.258
(658)
3.769
28.871
(834)
(6.139)
Po obdobju, prikazanem s preteklimi finančnimi informacijami, ni bilo
pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na predstavljene računovodske
izkaze.
Ni relevantno; ni ključnih začasnih finančnih informacij.
Ni relevantno; prospekt ne vsebuje napovedi ali ocene dobička.
Ni relevantno; ni pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih
informacijah.
Ni relevantno; izdajateljeva kratkoročna sredstva zadoščajo za trenutne
zahteve izdajatelja.
Oddelek C – Vrednostni papirji
Število izdanih delnic, na katere se nanaša ta prospekt, je najmanj
11.904.762 in največ 21.428.572 delnic s pripadajočim zneskom
4,172926056 EUR. Delnice bodo izdane v obliki kosovnih delnic brez
nominalne vrednosti. Delnice so navadne, redne, neomejeno prenosljive,
imenske, kosovne delnice v nematerializirani obliki z oznako razreda ABKN
in ISIN kodo SI0021108608.
C. 1
Opis ponujenih
vrednostnih
papirjev
C. 2
Valuta
Nove delnice so izdane v valuti EUR.
C. 3
Število izdanih in
vplačanih delnic
Osnovni kapital izdajatelja, ki znaša 30.045.067,60 EUR, je razdeljen na
7.200.000 navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z
oznako ABKN s pripadajočim zneskom 4,172926056 EUR. V sodni register
vpisani osnovni kapital Abanke na dan 30. septembra 2012 znaša
30.045.067,60 EUR in je razdeljen na 7.200.000 navadnih, rednih, prosto
prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je 7.198.874
delnic v nematerializirani obliki, 1.126 delnic pa je v materializirani obliki, ki
še niso bile oddane na KDD.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
V centralnem registru pri KDD je bilo na dan 30. 09. 2012 vpisanih 7.198.874
delnic v nematerializirani obliki, 1.126 delnic pa je v materializirani obliki, ki
še niso bile oddane na KDD.
Delnice so izdane v obliki kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. Vpisani
osnovni kapital je v celoti vplačan.
C. 4
Pravice, ki izhajajo
iz vrednostnih
papirjev
Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenačene z že obstoječimi
navadnimi imenskimi delnicami izdajatelja z oznako ABKN, ki dajejo njihovim
imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d., dividende
in ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju.
Obstoječi delničarji, t.j. delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan
potrditve prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
imajo prednostno pravico do vpisa izdanih delnic. Vsak obstoječi delničar
ima pravico vpisati nove delnice v sorazmerju s svojim deležem v osnovnem
kapitalu. Število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi delničarji, se
izračuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom
obstoječih delnic, zmanjšano za lastne delnice (razmerje 2,98000371864),
upoštevaje število obstoječih delnic posameznega upravičenca, pri čemer
velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi
delničarji, zaokroži navzdol. Rok za vpis in vplačilo delnic je 30 dni od dneva
objave (prvi krog).
Dividende se izplačujejo na način, določen s sklepom skupščine o delitvi
bilančnega dobička.
Prednostna pravica je prenosljiva.
C. 5
C. 6
Osebe, na katere so bile prenesene prednostne pravice, bodo obravnavane
na enak način kot obstoječi delničarji. Prednostna pravica je prenosljiva do
konca vpisnega obdobja za obstoječe delničarje. Oseba, na katero je bila
prednostna pravica prenesena (pridobitelj prednostne pravice), se mora ob
vpisu ponujenih delnic izkazati s pogodbo o prenosu prednostne pravice, na
kateri mora biti notarsko overjen podpis obstoječega delničarja ali njegovega
zastopnika. Pridobitelj prednostne pravice lahko ponujene delnice vpiše do
konca vpisnega obdobja za obstoječe delničarje, v rednem delovnem času
na vpisnih mestih. V primeru odstopa prednostne pravice do istih delnic več
osebam te delnice veljavno vpiše tista oseba, ki jih vpiše prva.
Novo izdane delnice bodo prosto prenosljive.
Omejitve glede
prenosljivosti
delnic
Sprejem v
Delnice Abanke Vipe d.d. z oznako ABKN so uvrščene v standardno kotacijo
trgovanje na
na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v Sloveniji od dne 27. 10. 2008. Po
organiziranem trgu vpisu novih delnic na račune vpisnikov in vplačnikov delnic v KDD, bo
izdajatelj v skladu s Pravili in Navodili LJSE vložil zahtevo na LJSE za
spremembo števila vrednostnih papirjev izdajatelja na borznem trgu
Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana. Razen trgovanja na LJSE ni predvidena
uvrstitev delnic Abanke Vipa d.d. na drug organizirani trg vrednostnih
papirjev.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
C. 7
Dividendna politika Imetniki navadnih delnic izdajatelja imajo pravico do dividende skladno s
sprejetim sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička. O uporabi
čistega dobička za statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička odloča
nadzorni svet. O uporabi bilančnega dobička, katerega sestavina so tudi
dividende, pa odloča skupščina delničarjev. S sklepom skupščine se bilančni
dobiček uporabi za dividende delničarjem ter za druge rezerve iz dobička.
Tako imajo imetniki delnic izdajatelja pravico do dela dobička v obliki
dividende skladno z vsakokrat sprejetim sklepom skupščine.
Z namenom ohranjanja ustrezne višine kapitala velja usmeritev, ki je veljala
tudi ob uvrstitvi delnice Abanke na borzni trg v standardno kotacijo, da se
okoli štiri petine celotnega čistega dobička uporabi za rezerve, preostanek
pa za dividende.
Izdajatelj ne daje zagotovil, da bo navedeno usmeritev lahko izvrševal.
D. 1
Tveganja,
povezana z
izdajateljem ali
njegovo panogo
Oddelek D – Tveganja
Izdajatelj je poslovna banka oziroma depozitni finančni posrednik, ki je pri
svojem rednem poslovanju izpostavljen tržnim, poslovnim, finančnim,
razvojnim in drugim tveganjem. Omenjena področja tveganj izdajatelj
obvladuje v skladu z mehanizmi, postopki in interno politiko, ki so prilagojeni
zakonskim standardom in predpisom.
Tveganja, povezana s konkurenco
Trgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenčne. Na
konkurenčnost banke vplivajo tako cene, produkti in storitve, kakor tudi
dostopnost banke in prepoznavnost. Na trgu je prisotnih več bank in drugih
finančnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in
konkurenčne cene. Abanka se sooča s konkurenco slovenskih in tujih
poslovnih bank pri svojih produktih in storitvah. V slovenskem finančnem
sektorju bi lahko prišlo do konsolidacije, ki bi privedla do manjšega števila
bank in finančnih institucij. Združena podjetja bi lahko imela v primerjavi z
Abanko konkurenčne prednosti glede cen in prodajnih kanalov. Povečanje
konkurenčnosti ima lahko negativne posledice na rezultate banke, če ne bo
uspela slediti konkurenci pri razvoju in cenah produktov in storitev.
Tveganja, povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi
okoliščinami
Na rezultat banke vplivajo splošne gospodarske in druge poslovne okoliščine
(fiskalna in monetarna politika, likvidnost, pričakovanja na kapitalskih trgih,
preference komitentov in vlagateljev). Zaostrene gospodarske razmere se
odražajo v padanju domače in globalne gospodarske aktivnosti, povečanem
številu insolventnih postopkov v realnem sektorju in povečani brezposelnosti,
kar se odraža v poslabševanju kreditne sposobnosti komitentov banke, to pa
nadalje vpliva na obseg in kvaliteto njenega kreditnega portfelja. Nadaljnje
poslabšanje gospodarskih razmer, še zlasti v sektorju gradbeništva in
finančnih storitev, do katerih je banka pomembno izpostavljena, se lahko
negativno odrazi na poslovanju banke.
Tveganja, povezana s kvaliteto kreditnega portfelja Skupine Abanka
Spremembe makroekonomskega okolja, tako v Sloveniji kot tudi v EU, lahko
negativno vplivajo na kakovost kreditnega portfelja banke in njene skupine,
in sicer z znižanjem internih bonitetnih ocen komitentov, s povečanjem
deleža slabih (nedonosnih) posojil, zmanjšanjem vrednosti kreditnih
zavarovanj ter zmanjšanjem stopnje poplačljivosti terjatev. Poslabšanje
kreditnega portfelja se odraža v večjem obsegu potrebnih oslabitev in
rezervacij ter odpisu terjatev.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno likvidnostnemu
tveganju
Likvidnostno tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in
tržno likvidnostno tveganje, vpliva na poslovni izid banke preko stroškov za
pridobitev novih virov. Likvidnostne težave posamezne banke lahko preko
nezaupanja v bančni sistem vplivajo na celotni finančni sektor. Zato je
področje likvidnosti močno regulirano s strani centralnih bank, ki poskušajo
zagotavljati likvidnost finančnega sistema v državi.
Negotove razmere na finančnih trgih, zaostrovanje gospodarskih razmer ter
posledično zniževanje bonitetnih ocen držav, finančnih in nefinančnih
institucij so dejavniki, ki so močno zaznamovali likvidnostni položaj
bančnega sistema. Najpomembnejši vpliv na likvidnost celotnega bančnega
sistema je imela likvidnostna operacija Evropske centralne banke konec
februarja 2012.
Zaradi dodatne zadolžitve pri Evropski centralni banki, odplačila kreditov,
prejetih od tujih bank, in izplačila lastnih izdanih obveznic z jamstvom
države, se je bistveno spremenila struktura zadolžitve Skupine Abanka na
grosističnem trgu, medtem ko se je skupen obseg zadolžitve do konca
septembra 2012 znižal. Likvidnostni položaj Skupine, ki je bi razmeroma
stabilen v prvi polovici leta, se je v tretjem kvartalu leta zaostril, na kar je
poleg izplačila izdanih obveznic vplivalo predvsem pomembno znižanje
prejetega obsega primarnih virov sredstev. Skupina je obvladovala
likvidnostno tveganje z dodatno zadolžitvijo, z usklajevanjem prejetih
primarnih virov sredstev in danih kreditov nebančnim institucijam in
znižanjem stanja likvidnostnih rezerv. Skupina je v celotnem obdobju
izpolnjevala zahteve regulatorja glede obsega obvezne rezerve,
izpolnjevanja zahtevane vrednosti količnika likvidnosti prvega razreda in
poskusnega poročanja kazalca likvidnostnega kritja v skladu z direktivo
CRD.
Nadaljevanje negotovosti na finančnih trgih in v realnem gospodarstvu,
morebitno poslabševanje bonitetne ocene države in/ali banke, likvidnostne
težave katerekoli banke v domačem okolju so dejavniki, ki bi lahko imeli
pomemben negativni vpliv na likvidnostni položaj Skupine.
Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno obrestnemu tveganju
Spremembe obrestnih mer vplivajo na obrestno maržo, kot funkcijo
določanja cene obveznosti in sredstev, oziroma na rezultat poslovnega izida
Skupine Abanka.
V procesu oblikovanja obrestnih mer imajo pomembno vlogo dejavniki izven
nadzora Abanke Vipe, predvsem monetarna politika, ki jo izvaja Evropska
centralna banka, ter domači in mednarodni gospodarski pogoji in politični
dejavniki. Nihanja obrestnih mer imajo lahko različen vpliv na poslovanje in
finančni položaj Skupine Abanka. Rast obrestnih mer lahko na splošno zviša
stroške (re)financiranja in zniža vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev s
fiksno obrestno mero v portfelju Skupine Abanka. Nadalje lahko rast
obrestnih mer zniža vrednost kreditov s fiksno obrestno mero, poveča
nevarnost nezmožnosti vračanja kreditov in vpliva na spremembo
povpraševanje po novih kreditih. Splošna nestanovitnost obrestnih mer lahko
vodi do razlike v pošteni vrednosti med obrestno občutljivimi postavkami
sredstev in obveznosti Skupine Abanka.
Konkurenčni položaj Skupine Abanka in bodoče poslovanje sta odvisna od
vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Sposobnost Skupine Abanka, da zadrži svoj konkurenčni položaj in da
izpolni svojo poslovno strategijo, je v veliki meri odvisna od sposobnosti
vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov. Kontrola, nadzor in upravljanje
vse bolj kompleksne skupine podjetij, ki opravljajo bančne in nebančne
posle, so zaupani omejenemu številu višjih vodij. Zaradi tega lahko odhod
kateregakoli izmed ključnih višjih vodij bistveno prizadene poslovanje
Skupine Abanka. Poleg tega je zaradi majhne ponudbe primerno izobraženih
in izkušenih kadrov v Sloveniji povpraševanje po teh kadrih v bančnem
sektorju zelo veliko in nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina Abanka
sposobna v bodoče zadržati ali privabiti ključen vodstveni kader. Poleg tega
Abanka ni zavarovana pred škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko imel odhod
ali odpustitev ključnih kadrov na poslovanje. Zmanjšanje števila članov
vodstvene ekipe Skupine Abanka in s tem povezano slabše vodenje ali
nezmožnost pridobitve, ohranitve in motiviranja ključnih kadrov bi lahko
imelo bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Abanka, njen finančni
položaj in rezultate poslovanja.
Bančno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim
obveznostim ter nadzoru
Banka je podvržena močni regulativi in nadzoru Banke Slovenije. Na bančno
poslovanje vplivajo tudi spremembe državnih politik, zakonodaje ali
predpisov regulatorja na delih finančnih trgov, na katerih banka deluje. Ni
zagotovil, da spremembe pravnega in regulatornega okolja ne bodo imele
negativnih učinkov na poslovanje in finančni položaj izdajatelja oz. njegove
skupine.
Uvedba nove kapitalske ureditve Basel III
Kapitalska ureditev Basel III uvaja tudi strožje likvidnostne zahteve za
evropske banke. Tako med drugim uvaja nov likvidnostni standard Liquidity
coverage ratio (LCR) z namenom krepitve likvidnostnega položaja kreditnih
institucij in harmonizacije likvidnostne regulative na območju EU.
Izpolnjevanje zahtev novega likvidnostnega standarda bo vplivalo na
poslovne odločitve glede pridobivanja virov financiranja sredstev, kjer se bo
dodatno zaostrila konkurenca na področju pridobivanja primarnih virov
financiranja sredstev, ter na strukturo naložb zaradi različne obravnave
posameznih vrst finančnih instrumentov.
Sistematično tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke
Na razmere na kreditnem trgu lahko negativno vplivajo goljufije in
neizpolnjevanje plačilnih obveznosti finančnih posrednikov. Zaskrbljenost
glede stabilnosti poslovanja katere koli finančne institucije ali glede njene
izpolnitve plačilnih obveznosti lahko pripeljeta do likvidnostnih težav, izgub ali
neizpolnjevanja plačilnih obveznosti drugih finančnih institucij, saj je zaradi
kreditnih, trgovinskih, klirinških ali drugih razmerij med finančnimi institucijami
poslovna trdnost ene finančne institucije pogosto tesno povezana s poslovno
trdnostjo drugih finančnih institucij. To tveganje se pogosto opisuje kot
"sistematično tveganje" in lahko negativno vpliva na finančne posrednike, kot
so klirinške agencije, klirinške hiše, banke, podjetja, ki poslujejo z vrednostnih
papirji, in borze, s katerimi banka dnevno sodeluje, ter bi zato lahko negativno
vplivalo na banko.
Operativno tveganje je tesno povezano z bančnim poslovanjem
Poslovanje banke temelji na sposobnosti izvajanja velikega števila transakcij
hitro, učinkovito in natančno. S tem namenom banka spremlja, preverja in po
potrebi nadgrajuje notranje kontrole v procesih in sistemih ter spremlja
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
človeške napake, prevare, zunanje dogodke in ostale dejavnike, ki lahko
prekinejo njeno normalno poslovanje.
Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv večji delničarji banke
30. junija 2012 je imelo deset največjih delničarjev banke skupaj v lasti
6.554.654 delnic oziroma 91,0 odstotka delniškega kapitala izdajatelja.
Največji posamezni delničar izdajatelja je Zavarovalnica Triglav d.d.
(»Zavarovalnica Triglav«) s 25,6-odstotnim deležem. Drugi največji delničar
izdajatelja na dan 30. junija 2012 je družba Sava, d.d., s 23,8-odstotnim
lastniškim deležem. Na podlagi odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z
dne 4. decembra 2006, izdane v skladu z Zakonom o finančnih
konglomeratih, ki izvaja Direktivo 2002/87/ES, je izdajatelj član finančnega
konglomerata »Skupina Triglav«, na vrhu katerega je Zavarovalnica Triglav.
Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija
za zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzor na ravni konglomerata, zlasti
v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo
tveganj ter posli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj to še ni vplivalo na
izdajatelja. Več podatkov je v poglavju Večji delničarji.
Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev
individualno izvajata vpliv na izdajatelja in njegovo strategijo. Med Savo in
Zavarovalnico Triglav po izdajatelju znanih informacijah ni nobenega
dogovora o kakršnem koli skupnem obvladovanju izdajatelja.
Tveganje, povezano z doseganjem strateških ciljev banke
Jeseni 2011 je bila v Abanki sprejeta nova strategija poslovanja, glavni
poudarki strategije poslovanja Skupine Abanka 2012-2014 so: (i) povečanje
kapitalske moči za razvoj in stabilno poslovanje banke, vključno z možnostjo
povezovanja z drugimi bankami, (ii) okrepitev poslovanja s prebivalstvom ter
malimi in srednjimi podjetji, (iii) stroškovna in procesna učinkovitost.
Ni zagotovila, da bo banka uspešna pri uresničevanju te strategije, neuspeh
pri uresničevanju strategije pa ima lahko negativne vplive na banko, njeno
finančno stanje in rezultate poslovanja.
Tveganje glede izpolnjevanja kapitalske ustreznosti
Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino
kapitala, ki je odvisna od obsega, tveganosti in vrste storitev, ki jih banka
opravlja, ter od njene strategije, in je namenjena zavarovanju sredstev svojih
vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno
rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem
poslovanju. Skupina Abanka je v skladu s predpisi Banke Slovenije o
kapitalski ustreznosti dolžna vzdrževati s strani Banke Slovenije določen
minimalni količnik kapitalske ustreznosti. Banka Slovenije je v okviru izvajanja
procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja na podlagi svoje
metodologije izrazila pričakovanje, da bo Abanka glede na obstoječi profil
tveganosti vzdrževala količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 11,4
%. Za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb mora banka zagotoviti
najmanj 80 % temeljnega kapitala oziroma vzdrževati temeljni količnik
kapitalske ustreznosti najmanj na višini 9,1 %. Abanka namerava doseči s
strani Banke Slovenije pričakovane količnike kapitalske ustreznosti s
povečanjem kapitala z izdajo delnic v višini 90 milijonov EUR, ki je predmet
te ponudbe, pričela pa je tudi s pripravo drugih ukrepov, s katerimi namerava
izpolniti omenjena pričakovanja.
Izvajanje sprejete strategije zahteva aktivno upravljanje s kapitalom oziroma
zagotavljanje takšne kapitalske ustreznosti, ki ustreza zahtevam regulatorja
in profilu tveganosti Abanke. Ob koncu junija 2012 je imela Skupina Abanka
221.642 tisoč EUR celotnega kapitala, matična družba Abanka Vipa d.d. pa
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
220.058 tisoč EUR celotnega kapitala. Regulatorni kapital Skupine Abanka
je 30. junija 2012 znašal 339 mio EUR, regulatorni kapital matične družbe pa
334 mio EUR. Količnik kapitalske ustreznosti Skupine Abanka je na dan 30.
junija 2012 znašal 9,83 % in količnik temeljnega kapitala (tier 1) 7,35 %.
Zmožnost pridobitve dodatnega kapitala je za Skupino Abanka odvisna od
številnih dejavnikov, med drugim:
- od splošnih tržnih pogojev, ki veljajo za poslovne banke in ostale
finančne institucije pri aktivnostih pridobivanja kapitala;
- od njenega bodočega finančnega položaja in rezultatov poslovanja;
- od odločitev delničarjev banke na skupščini delničarjev glede
razporeditve akumuliranega dobička;
- od potrebnih soglasij Banke Slovenije.
D. 3
Tveganja
povezana z
delnicami
Pričakovanja tržnih udeležencev se zaostrujejo, tudi v luči strožjih pravil, ki
jih prinaša prenovljen kapitalski sporazum (Basel III), in nestabilnega
makroekonomskega okolja. V primeru, da bo Skupina Abanka v bodoče
potrebovala dodaten kapital, ne obstaja zagotovilo, da bo uspela pravočasno
pridobiti zadostno količino kapitala pod ugodnimi pogoji. V primeru, da
Skupina Abanka ne bo sposobna pridobiti kapitala, potrebnega za svojo rast
ali ob morebitnem realiziranju izgube, se bo kapitalski položaj Skupine
Abanka poslabšal, kar ima lahko bistven negativni vpliv na izpolnjevanje
predpisanih količnikov kapitalske ustreznosti in/ali izvajanje njene poslovne
strategije.
Delnice izdajatelja so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev, na
katerem je možno prosto trgovati. Vendar pa kotacija na organiziranem trgu
ne zagotavlja, da je možno delnice prodati ob vsakem času. Nezadostna
likvidnost javnega trga za delnice banke ima lahko negativen učinek na
zmožnost delničarjev, da prodajo svoje delnice, oziroma lahko negativno
vpliva na ceno, po kateri lahko imetniki prodajo svoje delnice. Ne obstaja
nobeno zagotovilo glede likvidnosti kakršnegakoli trgovanja z delnicami
banke ali da se bo na Ljubljanski borzi (v nadaljevanju LJSE) v prihodnosti
aktivno trgovalo z delnicami banke.
Delnice, ki kotirajo na organiziranih trgih, so občasno bile in so lahko tudi v
prihodnosti podvržene znatnim cenovnim nihanjem kot odziv na dogodke, ki
niso povezani s poslovno uspešnostjo posameznih družb. Gibanje tržne
cene delnic je lahko izrazito in odvisno od številnih dejavnikov, na katere
izdajatelj ne more vplivati.
Če banka ne izpolni določenih zahtev ali obveznosti po veljavnih določilih
zakonodaje o trgu vrednostnih papirjev zlasti zahtev in obveznosti iz Zakona
o trgu finančnih instrumentov, ATVP naloži banki globo ali umakne njene
delnice iz trgovanja na LJSE. Razen tega mora LJSE umakniti delnice iz
trgovanja, če (i) je ATVP odredila umik delnic kot nadzorni ukrep po Zakonu
o trgu finančnih instrumentov; (ii) je skupščina delničarjev banke sprejela
sklep o umiku delnic iz trgovanja; (iii) se z delnicami banke ne začne trgovati
v treh mesecih po sprejemu delnic v trgovanje zaradi neizpolnitve določenih
zahtev s strani banke (te zahteve so objava dodatka k prospektu, če je to
zahtevano po zakonu; ali plačilo pristojbin LJSE); in (iv) delnice prenehajo
izpolnjevati pogoje za trgovanje na LJSE (tudi zaradi združitve ali stečaja),
pod pogojem, da takšen umik delnic ne bo imel bistvenega negativnega
vpliva na interese vlagateljev ali na normalno delovanje trga.
Banka verjame, da na datum tega prospekta ne obstajajo nikakršne
okoliščine, ki bi lahko bile razlog za umik delnic banke iz LJSE v predvidljivi
prihodnosti. Vendar ne obstaja nobeno zagotovilo, da takšne okoliščine ne
bodo v povezavi z delnicami banke nastopile v prihodnosti. Umik delnic
banke iz LJSE ima lahko negativen vpliv na likvidnost delnic in posledično na
zmožnost vlagateljev, da delnice prodajo po zadovoljivi ceni oziroma da jih
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
sploh prodajo.
Banka bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v zvezi s tem izpolnjevala vse
veljavne predpise. Vendar ne obstaja nobeno zagotovilo, da trgovanje z
delnicami banke ne bo začasno ustavljeno. Kakršnakoli začasna ustavitev
trgovanja bi lahko negativno vplivala na ceno delnic banke.
E. 1
Skupni neto
prihodek in ocena
skupnih stroškov
izdaje
Oddelek E – Ponudba
Izdajatelj bo na podlagi vpisa in vplačila novo izdanih delnic pridobil kupnino
v skupnem znesku najmanj 50.000.000,40 EUR in največ 90.000.002,40
EUR (najmanj 11.904.762 delnic x 4,20 EUR in največ 21.428.572 delnic x
4,20 EUR).
V postopku izdaje delnic bodo nastali naslednji stroški:
- Zahteva za potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti
(ATVP): 5.000,00 EUR
- Fiksno nadomestilo za izdajo delnic v KDD: 472,79 EUR
Poleg zgoraj navedenih stroškov bodo nastali še stroški tiskanja prospekta,
stroški objave oglasov (začetek javne ponudbe, izid uspešnosti), stroški
pošiljanja vabil obstoječim delničarjem, notarski stroški, stroški
spremenljivega nadomestila KDD ipd.
E. 2a
E. 3
Razlogi ponudbe,
uporaba prihodkov
in ocenjeni neto
znesek prihodkov
Opis pogojev
ponudbe
Izdajatelj vlagatelju ne zaračuna stroškov.
Povečanje kapitala bo omogočilo vzpostavljanje kapitalske osnove za
uresničevanje strategije poslovanja Skupine Abanka, izboljšanje količnika
kapitalske ustreznosti in pripravljenost na izpolnjevanje višjih pričakovanih
kapitalskih zahtev v okviru Basla III. Izvajanje strategije je v določeni meri
pogojeno s kapitalsko močjo.
Ocenjeni neto znesek prihodkov znaša najmanj 50.000.000,40 EUR in
največ 90.000.002,40 EUR.
Ponudba obsega najmanj 11.904.762 in največ 21.428.572 delnic. Izdane
delnice se bodo prodajale po ceni 4,20 EUR za delnico.
Prodaja delnic se izvaja v treh krogih. Prvi krog začne teči naslednji delovni
dan po objavi povzetka prospekta na sistemu SEOnet in na spletni strani
izdajatelja in traja 30 dni. Drugi krog se začne najkasneje 5. delovni dan od
zaključka prvega kroga in traja 14 dni. Tretji krog se začne najkasneje 5.
delovni dan po zaključku drugega kroga in traja 14 dni.
Prodaja delnic se opravi z javno ponudbo vsem delničarjem izdajatelja, ki so
na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani
Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako
ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja (obstoječi delničarji).
Izdajatelj bo vsakega delničarja, ki bo na dan potrditve prospekta za prodajo
delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev
(presečni dan) imetnik delnic z oznako ABKN in bo vpisan v delniško knjigo
izdajatelja, pisno obvestil o postopku izdaje in številu dodeljenih delnic, ki jih
ima pravico vpisati v prvem krogu. Rok za vpis in vplačilo delnic je 30 dni od
dneva objave povzetka prospekta na sistemu SEOnet in na spletni strani
izdajatelja (prvi krog), s pričetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave
povzetka prospekta na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja.
Imetniki materializiranih delnic z oznako ABKN, katere do dneva potrditve
prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) ne
bodo vpisane v delniško knjigo izdajatelja, ne bodo imeli pravice koristiti
prednostne pravice iz naslova imetništva materializiranih delnic z oznako
ABKN do vpisa novo izdanih delnic izdajatelja (prvi krog).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Presežna vplačila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom prvega kroga
najkasneje 5. delovni dan od dneva vplačila na račun iz katerega je bilo
vplačilo tudi plačano.
Delnice, za katere obstoječi delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem
krogu, se ponudijo v odkup vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve
prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg
vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so
vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok
za vpis in vplačilo je 14 dni od dneva obvestila izdajatelja o pričetku drugega
kroga, ki bo objavljeno na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja.
Obvestilo bo objavljeno najkasneje 5. delovni dan po zaključku prvega kroga.
Če bo število v drugem krogu vpisanih in vplačanih delnic preseglo število
razpoložljivih delnic, se bodo razpoložljive delnice razdelile v sorazmerju glede
na vplačane zneske. Število novih delnic se zaokroži navzdol. Morebiten
preostanek delnic se dodeli delničarjem, ki so vpisali in vplačali najnižje število
delnic, pri čemer se najprej dodeli maksimalno število delnic delničarju, ki je
vpisal in vplačal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delničarjem, vse do
alokacije vseh razpoložljivih delnic.
Presežna vplačila bo izdajatelj vpisnikom drugega kroga vrnil neobrestovana
najkasneje 5. delovni dan po zaključku drugega kroga na račun iz katerega
je bilo vplačilo tudi plačano.
Delnice, za katere obstoječi delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem
in drugem krogu, se ponudijo v odkup vsem delničarjem izdajatelja, ki so na
dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije
za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so
vpisani v delniško knjigo izdajatelja, in zunanjim investitorjem (tretji krog).
Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplačilo je 14 dni od
dneva obvestila izdajatelja o pričetku tretjega kroga, ki bo objavljeno na
sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno
najkasneje 5. delovni dan po zaključku drugega kroga. Če bo število v tretjem
krogu vpisanih in vplačanih delnic preseglo število razpoložljivih delnic, se
bodo razpoložljive delnice razdelile v sorazmerju glede na vplačane zneske.
Število novih delnic se zaokroži navzdol. Morebiten preostanek delnic se
dodeli delničarjem, ki so vpisali in vplačali najnižje število delnic, pri čemer se
najprej dodeli maksimalno število delnic delničarju, ki je vpisal in vplačal
najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delničarjem, vse do alokacije vseh
razpoložljivih delnic.
Presežna vplačila bo izdajatelj vpisnikom tretjega kroga vrnil neobrestovana
najkasneje 5. delovni dan po zaključku tretjega kroga na račun iz katerega je
bilo vplačilo tudi plačano.
Izdajatelj bo vlagatelju na njegovo zahtevo brezplačno poslal oziroma izročil
tiskani izpis prospekta.
Delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom pisne izjave (vpisno potrdilo).
Delnice se štejejo za vpisane samo, če so tudi v celoti vplačane. Šteje se, da
so bile delnice v celoti vplačane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplačilo
delnic na transakcijski račun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po
vpisu delnic. Vpisne izjave, ki vsebujejo pogoje – razen pogoja, da vplačnik
sprejme največ toliko delnic, da sam ali skupaj s povezanimi osebami ne bo
presegel 1/3 deleža glasovalnih pravic iz delnic Abanke Vipe d.d. ali pogoja
oz. omejitve, da so preostali vplačniki delnic vplačali najmanj s strani
vplačnika, ki takšen pogoj oz. omejitev postavlja, določen znesek vplačil – ali
druge omejitve, ne bodo sprejete. Na podlagi takšnih vpisnih izjav vplačani
zneski bodo vrnjeni osebam, ki bi jih nakazale, v 15 dneh od prejema na račun
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
iz katerega je bilo vplačilo tudi plačano.
V kolikor do 30. 06. 2013 povečanje osnovnega kapitala zaradi kakšnih koli
razlogov ne bi bilo vpisano v sodni register, postane vpis delnic neobvezujoč in
se neobrestovana vplačila vrnejo vpisnikom v roku 14 dni.
Izdajatelj bo rezultate ponudbe javno objavil na sistemu SEOnet ter na svoji
spletni strani.
Izdajatelj lahko kadarkoli do javne objave rezultata ponudbe na podlagi
sklepa uprave, prekliče ponudbo po tem prospektu. Do preklica ponudbe
lahko pride, če izdajatelj po lastni presoji meni, da bi bilo s ponudbo
nepriporočljivo ali nepraktično nadaljevati zaradi nastopa, med drugim,
sledečih dogodkov: (i) prekinitev ali bistvena omejitev trgovanja z
vrednostnimi papirji na LJSE; (ii) bistveno poslabšanje gospodarskega ali
političnega položaja v Sloveniji ali na splošno na svetu; (iii) bistvena izguba
ali poslabšanje poslovanja izdajatelja ali Skupine Abanka; (iv) bistvena
negativna sprememba ali razvoj splošnega poslovanja, upravljanja,
finančnega položaja, kapitala ali rezultatov poslovanja izdajatelja ali Skupine
Abanka oz. bistveno negativen razvoj v zvezi z navedenim. S preklicem
ponudbe se zavrnejo vse vpisne izjave obstoječih delničarjev in vlagateljev
za vpis ponujenih delnic na podlagi ponudbe po tem prospektu. Abanka bo v
roku 5 delovnih dni po objavi preklica ponudbe vrnila vse do preklica
vplačane zneske, pri čemer obstoječi delničarji in vlagatelji ne bodo
upravičeni do plačila obresti ali drugih nadomestil.
Vsaka odločitev v zvezi s preklicem ponudbe bo objavljena na sistemu
SEOnet in na spletni strani izdajatelja.
Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno
potrdilo) na vpisnih mestih od ponedeljka do petka v rednem delovnem času
poslovalnic med 9:00 in 15:30.
Delnice morajo biti vplačane najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi
vpisne izjave. Delnice se štejejo za vpisane samo, če so tudi v celoti
vplačane. Delnice se vplačujejo v denarju, v valuti EUR, na transakcijski
račun Abanke Vipe d.d.
E. 4
E. 5
E. 6
Opis vseh
interesov, ki so
bistveni za
izdajo/ponudbo
Ime osebe, ki
ponuja vrednostni
papir v prodajo
Redčenje
Vpisniki, ki vpisujejo ponujene delnice, morajo na vpisnem potrdilu navesti
račun vrednostnih papirjev imetnika (pri čemer ne sme iti za registrski
račun), na katerega se jim dodeljene delnice izdajo. Potencialni vlagatelji, ki
nimajo računa vrednostnih papirjev, bodo takšen račun morali odpreti pred
vpisom ponujenih delnic.
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo
delnic, ki bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni
za izdajo delnic.
Abanka Vipa d.d. sama izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo
vpisa in vplačila delnic.
Ni sporazumov o blokadi.
Dosedanji osnovni kapital izdajatelja, ki znaša 30.045.067,60 EUR, je
razdeljen na 7.200.000 navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih
kosovnih delnic z oznako ABKN.
V centralnem registru pri KDD je bilo na dan 30. 09. 2012 vpisanih 7.198.874
delnic v nematerializirani obliki, 1.126 delnic pa je v materializirani obliki, ki
še niso bile oddane na KDD.
Po izdaji novih delnic bo osnovni kapital družbe znašal najmanj 79.722.759,14
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
EUR in največ 119.464.914,04 EUR in bo razdeljen na najmanj 19.104.762 in
največ 28.628.572 navadnih, rednih, neomejeno prenosljivih imenskih
kosovnih delnic z oznako ABKN. Novo izdane delnice bodo predstavljale
najmanj 62,31% in največ 74,85% osnovnega kapitala izdajatelja po
povečanju osnovnega kapitala izdajatelja.
Obstoječi delničar, ki ne bi sprejel ponudbe, bi za vsako delnico, ki jo ima,
znižal njen delež v skupnem številu delnic z dosedanjih 1/7.200.000 na
najmanj 1/19.104.762 oziroma na največ 1/28.628.572.
E. 7
Stroški zaračunani
vlagatelju
Ni relevantno; izdajatelj vlagatelju ne zaračuna stroškov.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
OPREDELITEV POJMOV IN OKRAJŠAV
Okrajšava:
Celoten naziv:
Abanka, banka, izdajatelj
ATVP
EU
EUR, Euro, evro, €
Abanka Vipa d.d.
Agencija za trg vrednostnih papirjev
Evropska skupnost
Zakonita valuta Evropske ekonomske in monetarne
unije, katere članica je Slovenija
KDD Centralna klirinško depotna družba d.d.,
Ljubljana
Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, organiziran trg
vrednostnih papirjev v Sloveniji
Delnice Abanke Vipe d.d.
Dan izdaje odločbe ATVP o potrditvi prospekta za
prodajo delnic Abanke Vipe d.d. javnosti
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d.
javnosti
Zakon o dohodnini
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
Abanka Vipa d.d. in njene odvisne in skupaj
obvladovana družba, vzete kot celota
Uprava Abanke Vipe d.d.
Statut Abanke Vipe d.d.
Evropska centralna banka
Osebe in subjekti, ki so vneseni kot imetniki delnic
Abanke Vipe v centralnem registru KDD na datum
objave prospekta
Skupščina delničarjev Abanke Vipe d.d.
Mednarodni standardi računovodskega poročanja,
izdani s strani Upravnega odbora za mednarodne
računovodske standarde, kot jih je sprejela EU
Ponudbena cena za eno ponujeno delnico
Najmanj 11.904.762 in največ 21.428.572 navadnih
kosovnih imenskih delnic z glasovalno pravico
Ponudba najmanj 11.904.762 in največ 21.428.572
ponujenih delnic na osnovi tega prospekta
Ta prospekt, ki ustreza prospektu v pomenu
Prospektne direktive in je pripravljen za namen
ponudbe in sprejema delnic v trgovanje
Nadzorni svet Abanke Vipe d.d.
KDD
Ljubljanska borza, LJSE
Delnice Abanke
Presečni dan
Prospekt
Zdoh-2
ZDDPO-2
Skupina Abanka, Skupina
Uprava
Statut
ECB
Obstoječi delničarji
Skupščina delničarjev
MSRP
Ponudbena cena
Ponujene delnice
Ponudba
Prospekt
Nadzorni svet
KAZALO SKLICEVANJ
Sklicevanje:
Podatki:
http://www.abanka.si/vlagatelji/letna-porocila
Letna poročila Abanke Vipe d.d. za leta 2009, 2010
in 2011
Poročilo o poslovanju Abanke Vipe d.d. v prvem
polletju 2012
Poročilo o poslovanju Abanke Vipe d.d. v
devetmesečju leta 2012
Pregled računovodskih izkazov Abanke Vipe d.d za
devetmesečje leta 2012
http://www.abanka.si/vlagatelji/polletna-porocila
http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave
http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
KAZALO
1.
ODGOVORNE OSEBE ............................................................................................... 1
2.
DEJAVNIKI TVEGANJA ............................................................................................. 2
2.1.
TVEGANJA, POVEZANA Z IZDAJATELJEM ................................................................................................ 2
2.1.1. Tveganja, povezana s konkurenco ................................................................................................ 2
2.1.2. Tveganja, povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okoliščinami .................... 2
2.1.3. Tveganja, povezana s kvaliteto kreditnega portfelja Skupine Abanka........................................... 2
2.1.4. Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno likvidnostnemu tveganju ............................ 3
2.1.5. Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno obrestnemu tveganju ................................. 3
2.1.6. Konkurenčni položaj Skupine Abanka in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe in
ostalih ključnih kadrov .................................................................................................................... 3
2.1.7. Bančno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim obveznostim ter nadzoru ... 4
2.1.8. Uvedba nove kapitalske ureditve Basel III ..................................................................................... 4
2.1.9. Sistematično tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke ........................................... 4
2.1.10. Operativno tveganje je tesno povezano z bančnim poslovanjem .................................................. 4
2.1.11. Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv večji delničarji banke ................................................... 4
2.1.12. Tveganje, povezano z doseganjem strateških ciljev banke ........................................................... 5
2.1.13. Tveganje glede izpolnjevanja kapitalske ustreznosti ..................................................................... 5
2.2.
TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI ..................................................................................................... 5
3.
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
3.5.
3.6.
3.7.
4.
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
5.
UPRAVLJANJE S TVEGANJI .................................................................................... 6
KREDITNO TVEGANJE .......................................................................................................................... 8
TRŽNO TVEGANJE ............................................................................................................................. 12
LIKVIDNOSTNO TVEGANJE.................................................................................................................. 14
OPERATIVNO TVEGANJE .................................................................................................................... 16
OBRESTNO TVEGANJE....................................................................................................................... 17
VALUTNO TVEGANJE ......................................................................................................................... 18
PROCES ICAAP ............................................................................................................................... 18
BISTVENE INFORMACIJE ....................................................................................... 19
IZKAZ KRATKOROČNIH SREDSTEV....................................................................................................... 19
KAPITALIZACIJA IN ZADOLŽENOST ...................................................................................................... 19
INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI PONUDBI........................................................ 21
RAZLOGI PONUDBE IN UPORABA PRIHODKOV ...................................................................................... 21
INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH............................................................. 22
5.1.
OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA .......................................................................................................... 22
5.2.
ZAKONODAJA, PO KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI IZDANI ............................................................ 22
5.3.
OBLIKA DELNIC ................................................................................................................................. 22
5.4.
VALUTA, V KATERI BODO DELNICE IZDANE ........................................................................................... 22
5.5.
OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI ............................................................................................... 22
5.6.
IZJAVA S SKLEPI, POOBLASTILI IN ODOBRITVAMI, NA TEMELJU KATERIH BODO DELNICE IZDANE ............... 23
5.7.
PRIČAKOVANI DATUM IZDAJE DELNIC .................................................................................................. 23
5.8.
PRENOSLJIVOST DELNIC .................................................................................................................... 23
5.9.
OBVEZNI PREDPISI GLEDE PONUDB ZA ODKUP IN PRODAJO DELNIC....................................................... 23
5.10.
PREVZEMNE PONUDBE ZA LASTNIŠKI KAPITAL IZDAJATELJA.................................................................. 24
5.11.
INFORMACIJA O DAVKIH ..................................................................................................................... 24
5.11.1. Obdavčitev prometa .....................................................................................................................24
5.11.2. Obdavčitev donosov – pravne osebe ...........................................................................................24
5.11.3. Obdavčitev donosov – fizične osebe ...........................................................................................26
5.11.4. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru .................................................................................27
6.
POGOJI PONUDBE .................................................................................................. 27
6.1.
POGOJI PONUDBE, PRIČAKOVAN ČASOVNI RAZPORED IN POSTOPEK SPREJEMA PONUDBE ..................... 27
6.1.1. Pogoji, pod katerimi poteka ponudba ...........................................................................................27
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
6.1.2. Skupni znesek ponudbe ...............................................................................................................27
6.1.3. Trajanje ponudbe .........................................................................................................................27
6.1.4. Preklic ponudbe ...........................................................................................................................28
6.1.5. Vpisovanje in vplačevanje delnic .................................................................................................28
6.1.6. Opis možnosti za zmanjšanje vpisa in način vračila presežnih zneskov, ki jih plačajo prijavljeni29
6.1.7. Uspešnost in objava izida javne ponudbe ....................................................................................29
6.1.8. Način in roki vplačila vrednostnih papirjev in dostave vrednostnih papirjev ................................29
6.1.9. Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic in prenosljivost pravic do vpisa .........29
6.2.
NAČRT PORAZDELITVE IN DODELITVE ................................................................................................. 30
6.2.1. Različne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene ...................................30
6.2.2. Vpis delnic s strani večjih delničarjev, članov uprave ali nadzornega sveta ter vpis več kot 5 %
ponudbe s strani ene osebe .........................................................................................................30
6.2.3. Razkritje pred dodelitvijo ..............................................................................................................30
6.2.4. Postopek obveščanja vpisnikov o dodeljenem znesku ................................................................31
6.2.5. Čezmerna dodelitev in opcija »green shoe« ................................................................................31
6.3.
OBLIKOVANJE CENE .......................................................................................................................... 31
6.3.1. Navedba cene ..............................................................................................................................31
6.4.
PRODAJA IN ODKUP PRVE IZDAJE DELNIC ............................................................................................ 31
7.
SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ ................................... 32
7.1.
7.2.
MESTO TRGOVANJA .......................................................................................................................... 32
STABILIZACIJA .................................................................................................................................. 32
8.
PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV ............................. 33
9.
STROŠKI PONUDBE................................................................................................ 34
9.1.
9.2.
SKUPNI PRIHODEK ............................................................................................................................ 34
OCENA SKUPNIH STROŠKOV PONUDBE ............................................................................................... 34
10. REDČENJE ............................................................................................................... 35
11. ZAKONITI REVIZORJI.............................................................................................. 36
11.1.
FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV................................................................................... 36
12. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE ..................................................................... 37
12.1.
12.2.
IZBRANE PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU ................................................................ 37
IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE ZA VMESNA OBDOBJA....................................................................... 39
13. PODATKI O IZDAJATELJU ..................................................................................... 49
13.1.
POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ................................................................................ 49
13.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja ...............................................................................................49
13.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije ........................................................................49
13.1.3. Datum ustanovitve in čas obstoja ................................................................................................49
13.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja .....................................................................................49
13.2.
INVESTICIJE ...................................................................................................................................... 49
13.2.1. Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih...............................................49
13.2.2. Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo ....................................................................50
13.2.3. Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organi že
trdno zavezali ...............................................................................................................................50
14. PREGLED POSLOVANJA ....................................................................................... 51
14.1.
OSNOVNE DEJAVNOSTI IZDAJATELJA .................................................................................................. 51
14.1.1. Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti .......................................................................................51
14.1.2. Novi proizvodi in storitve ..............................................................................................................61
14.2.
OSNOVNI TRGI .................................................................................................................................. 62
14.3.
PATENTI, LICENCE IN POMEMBNE POGODBE........................................................................................ 69
14.4.
KONKURENČNI POLOŽAJ IZDAJATELJA ................................................................................................ 69
15. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ........................................................................... 70
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
15.1.
15.2.
POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI ABANKA .......................................................................................... 70
ODVISNE DRUŽBE IN SKUPAJ OBVLADOVANA DRUŽBA .......................................................................... 70
16. PREMOŽENJE IN OPREMA .................................................................................... 72
16.1.
OSNOVNA SREDSTVA ........................................................................................................................ 72
17. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED ................................................................. 74
17.1.
17.2.
FINANČNO STANJE ............................................................................................................................ 74
POSLOVNI REZULTATI ........................................................................................................................ 76
18. KAPITALSKA SREDSTVA ....................................................................................... 79
18.1.
18.2.
18.3.
INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH ............................................................................................ 79
VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV........................................................................................................ 80
ZAHTEVE PO ZADOLŽEVANJU IN STRUKTURA FINANCIRANJA ................................................................. 80
19. INFORMACIJE O TRENDIH ..................................................................................... 81
19.1.
19.2.
NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI ................................................................................................................. 81
TRENDI, NEJASNOSTI, ZAHTEVE, OBVEZNOSTI IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA
IZDAJATELJEVO POSLOVANJE ............................................................................................................ 83
19.2.1. Ekonomsko okolje ........................................................................................................................83
19.2.2. Finančni trgi in bančno okolje.......................................................................................................83
19.2.3. Napoved za leto 2012 ..................................................................................................................84
20. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA ......................................................................... 86
21. PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA ........................................ 87
21.1.
ORGANI UPRAVLJANJA ...................................................................................................................... 87
21.1.1. Uprava ..........................................................................................................................................87
21.1.2. Nadzorni svet ...............................................................................................................................87
21.2.
NAVZKRIŽJE INTERESOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA .................................................................... 89
22. PLAČILA IN DAJATVE............................................................................................. 90
22.1.
22.2.
22.3.
PLAČILA IZDAJATELJA ČLANOM UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA........................................................... 90
KREDITI ČLANOM NADZORNEGA SVETA, UPRAVE IN OŽJEGA VODSTVA .................................................. 91
ZNESKI ZA POKOJNINSKE DAJATVE ..................................................................................................... 91
23. ORGANIZACIJSKA PRAKSA .................................................................................. 92
23.1.
23.2.
23.3.
23.4.
ZAČETEK IN POTEK MANDATA ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ................................................ 92
POGODBE O STORITVAH ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ....................................................... 95
INFORMACIJA O IZDAJATELJEVEM ODBORU ZA REVIZIJO IN PLAČILA....................................................... 95
REŽIM UPRAVLJANJA PODJETIJ .......................................................................................................... 96
24. USLUŽBENCI ........................................................................................................... 97
24.1.
24.2.
24.3.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH ........................................................................................................................ 97
LASTNIŠTVO IN MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA DELNIC ........................................................................ 97
UDELEŽBA ZAPOSLENIH PRI KAPITALU IZDAJATELJA............................................................................. 98
25. VEČJI DELNIČARJI ................................................................................................. 98
25.1.
25.2.
25.3.
25.4.
IMETNIKI IZDAJATELJEVIH DELNIC, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŽ ALI GLASOVALNE PRAVICE, KI JIH JE
POTREBNO PRIJAVITI ........................................................................................................................ 98
DRUGAČNE GLASOVALNE PRAVICE ZA VEČJE DELNIČARJE ................................................................... 98
POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA ...................................................... 99
UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZROČI SPREMEMBO NADZORA
(OBVLADOVANJE) IZDAJATELJA .......................................................................................................... 99
26. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK ................................................................. 100
27. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO
VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH ......................... 104
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
27.1.
PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE .................................................................................................. 104
27.2.
FINANČNA POROČILA....................................................................................................................... 105
27.3.
VMESNE IN DRUGE FINANČNE INFORMACIJE ...................................................................................... 114
27.4.
REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH, POLLETNIH IN DEVETMESEČNIH FINANČNIH INFORMACIJ .......................... 125
27.5.
POLITIKA DIVIDEND ......................................................................................................................... 125
27.5.1. Znesek dividende na delnico......................................................................................................125
27.6.
PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI ..................................................................................................... 125
27.6.1. Tožbe zoper banko ....................................................................................................................125
27.6.2. Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožeča stranka, in seštevek vrednosti sporov .....126
27.6.3. Upravni postopki, ki lahko pomembno vplivajo na premoženje ali dejavnost izdajatelja ...........126
27.7.
ZNATNA SPREMEMBA FINANČNEGA ALI TRŽNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA ........................................... 126
28. DODATNE INFORMACIJE ..................................................................................... 127
28.1.
DELNIŠKI KAPITAL ........................................................................................................................... 127
28.1.1. Osnovni kapital ...........................................................................................................................127
28.1.2. Izdane delnice ............................................................................................................................127
28.1.3. Lastne delnice ............................................................................................................................127
28.1.4. Knjigovodska vrednost delnice Abanke .....................................................................................127
28.1.5. Zamenljivi vrednostni papirji .......................................................................................................127
28.1.6. Omejitve pravic iz delnic ............................................................................................................127
28.1.7. Odobreni kapital .........................................................................................................................128
28.1.8. Opcije .........................................................................................................................................128
28.1.9. Pogojno povečanje kapitala .......................................................................................................128
28.1.10. Zgodovina delniškega kapitala ...................................................................................................128
28.2.
STATUT IZDAJATELJA ...................................................................................................................... 128
28.2.1. Cilji in nameni izdajatelja ............................................................................................................128
28.2.2. Povzetek določb statuta, ki veljajo za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov .......128
28.2.3. Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstoječih delnic ...............................131
28.2.4. Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji strožji kot
zahteva zakon ............................................................................................................................131
28.2.5. Način sklicevanja letnih skupščin in izrednih skupščin ter pogoji sprejema ..............................131
28.2.6. Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja131
28.2.7. Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev 132
28.2.8. Določbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga
zakonodaja .................................................................................................................................132
29. POMEMBNE POGODBE ........................................................................................ 133
30. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE
O VSEH INTERESIH ............................................................................................... 134
31. RAZKRITI DOKUMENTI ......................................................................................... 135
32. INFORMACIJE O DELEŽIH.................................................................................... 136
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
1.
ODGOVORNE OSEBE
Abanka Vipa d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abanka ali izdajatelj) odgovarja za informacije prikazane
v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo izjavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije, ki jih
vsebuje prospekt, v skladu z dejstvi ter da ni bila izpuščena nobena pomembna informacija, ki bi lahko
vplivala na pomen prospekta.
Ljubljana, november 2012
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
1
2.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Naložba v delnice je povezana z visokim tveganjem. Vlagatelji morajo pred sprejemom odločitve o naložbi v
ponujene delnice pretehtati vsa tveganja opisana spodaj in natančno preučiti vse informacije, ki so navedene
v tem prospektu. V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko neugodno vplivajo na izdajateljevo
poslovanje, finančni položaj in rezultate. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja ne zajema
vseh možnih dejavnikov tveganja, s katerimi se sooča izdajatelj. Zato morajo vlagatelji pri sprejemanju
odločitve o investiranju v ponujene delnice upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na
poslovanje izdajatelja in s tem na vrednost ponujenih delnic.
2.1.
Tveganja, povezana z izdajateljem
2.1.1.
Tveganja, povezana s konkurenco
Trgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenčne. Na konkurenčnost banke vplivajo tako cene,
produkti in storitve, kakor tudi dostopnost banke in prepoznavnost. Na trgu je prisotnih več bank in drugih
finančnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in konkurenčne cene. Abanka se
sooča s konkurenco slovenskih in tujih poslovnih bank pri svojih produktih in storitvah. V slovenskem
finančnem sektorju bi lahko prišlo do konsolidacije, ki bi privedla do manjšega števila bank in finančnih
institucij. Združena podjetja bi lahko imela v primerjavi z Abanko konkurenčne prednosti glede cen in
prodajnih kanalov. Ker zbira Abanka sredstva večinoma od udeležencev slovenskega denarnega trga (od
slovenskih podjetij in individualnih vlagateljev), se sooča, tako kot preostale slovenske banke, s povečanim
konkurenčnim bojem za ta sredstva. Povečanje konkurenčnosti ima lahko negativne posledice na rezultate
banke, če ne bo uspela slediti konkurenci pri razvoju in cenah produktov in storitev.
2.1.2.
Tveganja, povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okoliščinami
Na rezultat banke vplivajo splošne gospodarske in druge poslovne okoliščine (fiskalna in monetarna politika,
likvidnost, pričakovanja na kapitalskih trgih, preference komitentov in vlagateljev). Zaostrene gospodarske
razmere se odražajo v padanju domače in globalne gospodarske aktivnosti, povečanem številu insolventnih
postopkov v realnem sektorju in povečani brezposelnosti, kar se odraža v poslabševanju kreditne
sposobnosti komitentov banke, to pa nadalje vpliva na obseg in kvaliteto njenega kreditnega portfelja.
Nadaljnje poslabšanje gospodarskih razmer, še zlasti v sektorju gradbeništva in finančnih storitev, do katerih
je banka pomembno izpostavljena, se lahko negativno odrazi na poslovanju banke.
2.1.3.
Tveganja, povezana s kvaliteto kreditnega portfelja Skupine Abanka
Spremembe makroekonomskega okolja, tako v Sloveniji kot tudi v EU, lahko negativno vplivajo na kakovost
kreditnega portfelja banke in njene skupine, in sicer z znižanjem internih bonitetnih ocen komitentov, s
povečanjem deleža slabih (nedonosnih) posojil, zmanjšanjem vrednosti kreditnih zavarovanj ter
zmanjšanjem stopnje poplačljivosti terjatev. Poslabšanje kreditnega portfelja se odraža v večjem obsegu
potrebnih oslabitev in rezervacij ter odpisu terjatev.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so sprožile začetek insolventnih postopkov nekaterih pomembnih
strank Skupine ter so se med drugim odrazile v poslabšanju plačilne sposobnosti komitentov banke, se je v
letu 2011 in polletju 2012 poslabšala kakovost njenega kreditnega portfelja, povečal se je delež nedonosnih
posojil in povečale so se potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij. Ker so razmere še vedno
neugodne in v kratkoročnem obdobju ni pričakovati njihovega bistvenega izboljšanja, se banka še vedno
sooča z večjim obsegom neplačil in nedonosnih posojil ter dodatno potrebnimi oslabitvami in rezervacijami.
Na sposobnost Skupine Abanka, da nadzira in zmanjša število slabih kreditov, bi lahko vplivalo mnogo
dejavnikov. Nekaterih od teh dejavnikov, vključno z razvojem slovenskega gospodarstva, gibanji na globalnih
trgih, konkurenco, tržnimi obrestnimi merami in menjalnimi tečaji, Skupina Abanka ne more nadzirati.
Nobeno zagotovilo ne obstaja, da bodo izboljšani postopki odobravanja in spremljanja kreditov zmanjšali
obseg nedonosnih kreditov in potreb po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacije ter da bo Skupina
Abanka uspešna pri svojih poskusih, da izboljša izterjavo in poplačilo obstoječih slabih kreditov iz naslova
zavarovanj oziroma da se celotna kakovost kreditnega portfelja Skupine Abanka v prihodnosti ne bo
poslabšala. Če Skupina Abanka ne bo sposobna nadzirati kakovosti sredstev ali če bo prišlo do nadaljnje
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
2
bistvene rasti slabih kreditov, bi lahko to negativno vplivalo na poslovni in finančni položaj Skupine Abanka
ter tržno ceno navadnih delnic Abanke.
2.1.4.
Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno likvidnostnemu tveganju
Likvidnostno tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in tržno likvidnostno tveganje,
vpliva na poslovni izid banke preko stroškov za pridobitev novih virov. Likvidnostne težave posamezne
banke lahko preko nezaupanja v bančni sistem vplivajo na celotni finančni sektor. Zato je področje likvidnosti
močno regulirano s strani centralnih bank, ki poskušajo zagotavljati likvidnost finančnega sistema v državi.
Negotove razmere na finančnih trgih, zaostrovanje gospodarskih razmer ter posledično zniževanje bonitetnih
ocen držav, finančnih in nefinančnih institucij so dejavniki, ki so močno zaznamovali likvidnostni položaj
bančnega sistema. Najpomembnejši vpliv na likvidnost celotnega bančnega sistema je imela likvidnostna
operacija Evropske centralne banke konec februarja 2012.
Zaradi dodatne zadolžitve pri Evropski centralni banki, odplačila kreditov, prejetih od tujih bank, in izplačila
lastnih izdanih obveznic z jamstvom države, se je bistveno spremenila struktura zadolžitve Skupine Abanka
na grosističnem trgu, medtem ko se je skupen obseg zadolžitve do konca septembra 2012 znižal.
Likvidnostni položaj Skupine, ki je bi razmeroma stabilen v prvi polovici leta, se je v tretjem kvartalu leta
zaostril, na kar je poleg izplačila izdanih obveznic vplivalo predvsem pomembno znižanje prejetega obsega
primarnih virov sredstev. Skupina je obvladovala likvidnostno tveganje z dodatno zadolžitvijo, z
usklajevanjem prejetih primarnih virov sredstev in danih kreditov nebančnim institucijam in znižanjem stanja
likvidnostnih rezerv. Skupina je v celotnem obdobju izpolnjevala zahteve regulatorja glede obsega obvezne
rezerve, izpolnjevanja zahtevane vrednosti količnika likvidnosti prvega razreda in poskusnega poročanja
kazalca likvidnostnega kritja v skladu z direktivo CRD.
Nadaljevanje negotovosti na finančnih trgih in v realnem gospodarstvu, morebitno poslabševanje bonitetne
ocene države in/ali banke, likvidnostne težave katerekoli banke v domačem okolju so dejavniki, ki bi lahko
imeli pomemben negativni vpliv na likvidnostni položaj Skupine.
2.1.5.
Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno obrestnemu tveganju
Spremembe obrestnih mer vplivajo na obrestno maržo, kot funkcijo določanja cene obveznosti in sredstev,
oziroma na rezultat poslovnega izida Skupine Abanka.
V procesu oblikovanja obrestnih mer imajo pomembno vlogo dejavniki izven nadzora Abanke Vipe,
predvsem monetarna politika, ki jo izvaja Evropska centralna banka, ter domači in mednarodni gospodarski
pogoji in politični dejavniki. Nihanja obrestnih mer imajo lahko različen vpliv na poslovanje in finančni položaj
Skupine Abanka. Rast obrestnih mer lahko na splošno zviša stroške (re)financiranja in zniža vrednosti
dolžniških vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero v portfelju Skupine Abanka. Nadalje lahko rast
obrestnih mer zniža vrednost kreditov s fiksno obrestno mero, poveča nevarnost nezmožnosti vračanja
kreditov in vpliva na spremembo povpraševanje po novih kreditih. Splošna nestanovitnost obrestnih mer
lahko vodi do razlike v pošteni vrednosti med obrestno občutljivimi postavkami sredstev in obveznosti
Skupine Abanka.
Skupina Abanka stremi k čim večjemu zapiranju obrestnih vrzeli z namenom, da bi bil ob morebitnem
neugodnem gibanju ravni tržnih obrestnih mer dosežen čim manjši negativni vpliv na vrednost kapitala in na
neto obrestne prihodke. Kljub temu ne more zagotoviti, da se bo uspešno zaščitila pred negativnimi vplivi
sprememb obrestnih mer v prihodnosti. Kakršnakoli nihanja tržnih obrestnih mer bi lahko vodila k znižanju
čistih prihodkov od obresti in posledično negativno vplivala na rezultate poslovanja Skupine Abanka.
2.1.6.
Konkurenčni položaj Skupine Abanka in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe
in ostalih ključnih kadrov
Sposobnost Skupine Abanka, da zadrži svoj konkurenčni položaj in da izpolni svojo poslovno strategijo, je v
veliki meri odvisna od sposobnosti vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov. Kontrola, nadzor in upravljanje
vse bolj kompleksne skupine podjetij, ki opravljajo bančne in nebančne posle, so zaupani omejenemu številu
višjih vodij. Zaradi tega lahko odhod kateregakoli izmed ključnih višjih vodij bistveno prizadene poslovanje
Skupine Abanka. Poleg tega je zaradi majhne ponudbe primerno izobraženih in izkušenih kadrov v Sloveniji
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
3
povpraševanje po teh kadrih v bančnem sektorju zelo veliko in nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina
Abanka sposobna v bodoče zadržati ali privabiti ključen vodstveni kader. Poleg tega Abanka ni zavarovana
pred škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko imel odhod ali odpustitev ključnih kadrov na poslovanje.
Zmanjšanje števila članov vodstvene ekipe Skupine Abanka in s tem povezano slabše vodenje ali
nezmožnost pridobitve, ohranitve in motiviranja ključnih kadrov bi lahko imelo bistven negativni vpliv na
poslovanje Skupine Abanka, njen finančni položaj in rezultate poslovanja.
2.1.7.
Bančno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim obveznostim ter
nadzoru
Banka je podvržena močni regulativi in nadzoru Banke Slovenije. Na bančno poslovanje vplivajo tudi
spremembe državnih politik, zakonodaje ali predpisov regulatorja na delih finančnih trgov, na katerih banka
deluje. Ni zagotovil, da spremembe pravnega in regulatornega okolja ne bodo imele negativnih učinkov na
poslovanje in finančni položaj izdajatelja oz. njegove skupine.
2.1.8.
Uvedba nove kapitalske ureditve Basel III
Kapitalska ureditev Basel III uvaja tudi strožje likvidnostne zahteve za evropske banke. Tako med drugim
uvaja nov likvidnostni standard Liquidity coverage ratio (LCR) z namenom krepitve likvidnostnega položaja
kreditnih institucij in harmonizacije likvidnostne regulative na območju EU. Izpolnjevanje zahtev novega
likvidnostnega standarda bo vplivalo na poslovne odločitve glede pridobivanja virov financiranja sredstev,
kjer se bo dodatno zaostrila konkurenca na področju pridobivanja primarnih virov financiranja sredstev, ter
na strukturo naložb zaradi različne obravnave posameznih vrst finančnih instrumentov.
2.1.9.
Sistematično tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke
Na razmere na kreditnem trgu lahko negativno vplivajo goljufije in neizpolnjevanje plačilnih obveznosti finančnih
posrednikov. Zaskrbljenost glede stabilnosti poslovanja katere koli finančne institucije ali glede njene izpolnitve
plačilnih obveznosti lahko pripeljeta do likvidnostnih težav, izgub ali neizpolnjevanja plačilnih obveznosti drugih
finančnih institucij, saj je zaradi kreditnih, trgovinskih, klirinških ali drugih razmerij med finančnimi institucijami
poslovna trdnost ene finančne institucije pogosto tesno povezana s poslovno trdnostjo drugih finančnih
institucij. To tveganje se pogosto opisuje kot "sistematično tveganje" in lahko negativno vpliva na finančne
posrednike, kot so klirinške agencije, klirinške hiše, banke, podjetja, ki poslujejo z vrednostnih papirji, in borze,
s katerimi banka dnevno sodeluje, ter bi zato lahko negativno vplivalo na banko.
2.1.10.
Operativno tveganje je tesno povezano z bančnim poslovanjem
Poslovanje banke temelji na sposobnosti izvajanja velikega števila transakcij hitro, učinkovito in natančno. S
tem namenom banka spremlja, preverja in po potrebi nadgrajuje notranje kontrole v procesih in sistemih ter
spremlja človeške napake, prevare, zunanje dogodke in ostale dejavnike, ki lahko prekinejo njeno normalno
poslovanje.
Banka ima vzpostavljen proces upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki ga nenehno nadgrajuje. Prav tako
nadgrajuje varnostne mehanizme za zmanjšanje operativnega tveganja, povezanega z informacijsko
tehnologijo in njenim poslovanjem. Banka se namreč zaveda, da lahko napaka v IT sistemu negativno vpliva
na njeno poslovanje in finančni rezultat.
2.1.11.
Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv večji delničarji banke
30. junija 2012 je imelo deset največjih delničarjev banke skupaj v lasti 6.554.654 delnic oziroma 91,0
odstotka delniškega kapitala izdajatelja. Največji posamezni delničar izdajatelja je Zavarovalnica Triglav d.d.
(»Zavarovalnica Triglav«) s 25,6-odstotnim deležem. Drugi največji delničar izdajatelja na dan 30. junija 2012
je družba Sava, d.d., s 23,8-odstotnim lastniškim deležem. Na podlagi odredbe Agencije za zavarovalni
nadzor z dne 4. decembra 2006, izdane v skladu z Zakonom o finančnih konglomeratih, ki izvaja Direktivo
2002/87/ES, je izdajatelj član finančnega konglomerata »Skupina Triglav«, na vrhu katerega je
Zavarovalnica Triglav. Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija za
zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzor na ravni konglomerata, zlasti v zvezi z njenim stanjem
solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo tveganj ter posli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
4
to še ni vplivalo na izdajatelja. Več podatkov je v poglavju Večji delničarji.
Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev individualno izvajata vpliv na
izdajatelja in njegovo strategijo. Med Savo in Zavarovalnico Triglav po izdajatelju znanih informacijah ni
nobenega dogovora o kakršnem koli skupnem obvladovanju izdajatelja.
2.1.12.
Tveganje, povezano z doseganjem strateških ciljev banke
Jeseni 2011 je bila v Abanki sprejeta nova strategija poslovanja, glavni poudarki strategije poslovanja
Skupine Abanka 2012-2014 so: (i) povečanje kapitalske moči za razvoj in stabilno poslovanje banke,
vključno z možnostjo povezovanja z drugimi bankami, (ii) okrepitev poslovanja s prebivalstvom ter malimi in
srednjimi podjetji, (iii) stroškovna in procesna učinkovitost.
Ni zagotovila, da bo banka uspešna pri uresničevanju te strategije, neuspeh pri uresničevanju strategije pa
ima lahko negativne vplive na banko, njeno finančno stanje in rezultate poslovanja.
2.1.13.
Tveganje glede izpolnjevanja kapitalske ustreznosti
Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je odvisna od obsega,
tveganosti in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije, in je namenjena zavarovanju
sredstev svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za
različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Skupina Abanka je v skladu s
predpisi Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti dolžna vzdrževati s strani Banke Slovenije določen minimalni
količnik kapitalske ustreznosti. Banka Slovenije je v okviru izvajanja procesa nadzorniškega pregledovanja in
ovrednotenja na podlagi svoje metodologije izrazila pričakovanje, da bo Abanka glede na obstoječi profil
tveganosti vzdrževala količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 11,4 %. Za pokrivanje priznane ocene
kapitalskih potreb mora banka zagotoviti najmanj 80 % temeljnega kapitala oziroma vzdrževati temeljni
količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 9,1 %. Abanka namerava doseči s strani Banke Slovenije
pričakovane količnike kapitalske ustreznosti s povečanjem kapitala z izdajo delnic v višini 90 milijonov EUR,
ki je predmet te ponudbe, pričela pa je tudi s pripravo drugih ukrepov, s katerimi namerava izpolniti
omenjena pričakovanja.
Izvajanje sprejete strategije zahteva aktivno upravljanje s kapitalom oziroma zagotavljanje takšne kapitalske
ustreznosti, ki ustreza zahtevam regulatorja in profilu tveganosti Abanke. Ob koncu junija 2012 je imela
Skupina Abanka 221.642 tisoč EUR celotnega kapitala, matična družba Abanka Vipa d.d. pa 220.058 tisoč
EUR celotnega kapitala. Regulatorni kapital Skupine Abanka je 30. junija 2012 znašal 339 mio EUR,
regulatorni kapital matične družbe pa 334 mio EUR. Količnik kapitalske ustreznosti Skupine Abanka je na dan
30. junija 2012 znašal 9,83 % in količnik temeljnega kapitala (tier 1) 7,35 %.
Zmožnost pridobitve dodatnega kapitala je za Skupino Abanka odvisna od številnih dejavnikov, med drugim:
- od splošnih tržnih pogojev, ki veljajo za poslovne banke in ostale finančne institucije pri aktivnostih
pridobivanja kapitala;
- od njenega bodočega finančnega položaja in rezultatov poslovanja;
- od odločitev delničarjev banke na skupščini delničarjev glede razporeditve akumuliranega dobička;
- od potrebnih soglasij Banke Slovenije.
Pričakovanja tržnih udeležencev se zaostrujejo, tudi v luči strožjih pravil, ki jih prinaša prenovljen kapitalski
sporazum (Basel III), in nestabilnega makroekonomskega okolja. V primeru, da bo Skupina Abanka v
bodoče potrebovala dodaten kapital, ne obstaja zagotovilo, da bo uspela pravočasno pridobiti zadostno
količino kapitala pod ugodnimi pogoji. V primeru, da Skupina Abanka ne bo sposobna pridobiti kapitala,
potrebnega za svojo rast ali ob morebitnem realiziranju izgube, se bo kapitalski položaj Skupine Abanka
poslabšal, kar ima lahko bistven negativni vpliv na izpolnjevanje predpisanih količnikov kapitalske ustreznosti
in/ali izvajanje njene poslovne strategije.
2.2. Tveganja, povezana z delnicami
Delnice izdajatelja so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev, na katerem je možno prosto trgovati.
Vendar pa kotacija na organiziranem trgu ne zagotavlja, da je možno delnice prodati ob vsakem času.
Nezadostna likvidnost javnega trga za delnice banke ima lahko negativen učinek na zmožnost delničarjev,
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
5
da prodajo svoje delnice, oziroma lahko negativno vpliva na ceno, po kateri lahko imetniki prodajo svoje
delnice. Ne obstaja nobeno zagotovilo glede likvidnosti kakršnegakoli trgovanja z delnicami banke ali da se
bo na Ljubljanski borzi (v nadaljevanju LJSE) v prihodnosti aktivno trgovalo z delnicami banke.
Delnice, ki kotirajo na organiziranih trgih, so občasno bile in so lahko tudi v prihodnosti podvržene znatnim
cenovnim nihanjem kot odziv na dogodke, ki niso povezani s poslovno uspešnostjo posameznih družb.
Gibanje tržne cene delnic je lahko izrazito in odvisno od številnih dejavnikov, na katere izdajatelj ne more
vplivati.
Če banka ne izpolni določenih zahtev ali obveznosti po veljavnih določilih zakonodaje o trgu vrednostnih
papirjev zlasti zahtev in obveznosti iz Zakona o trgu finančnih instrumentov, ATVP naloži banki globo ali
umakne njene delnice iz trgovanja na LJSE. Razen tega mora LJSE umakniti delnice iz trgovanja, če (i) je
ATVP odredila umik delnic kot nadzorni ukrep po Zakonu o trgu finančnih instrumentov; (ii) je skupščina
delničarjev banke sprejela sklep o umiku delnic iz trgovanja; (iii) se z delnicami banke ne začne trgovati v
treh mesecih po sprejemu delnic v trgovanje zaradi neizpolnitve določenih zahtev s strani banke (te zahteve
so objava dodatka k prospektu, če je to zahtevano po zakonu; ali plačilo pristojbin LJSE); in (iv) delnice
prenehajo izpolnjevati pogoje za trgovanje na LJSE (tudi zaradi združitve ali stečaja), pod pogojem, da
takšen umik delnic ne bo imel bistvenega negativnega vpliva na interese vlagateljev ali na normalno
delovanje trga.
Banka verjame, da na datum tega prospekta ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi lahko bile razlog za umik
delnic banke iz LJSE v predvidljivi prihodnosti. Vendar ne obstaja nobeno zagotovilo, da takšne okoliščine
ne bodo v povezavi z delnicami banke nastopile v prihodnosti. Umik delnic banke iz LJSE ima lahko
negativen vpliv na likvidnost delnic in posledično na zmožnost vlagateljev, da delnice prodajo po zadovoljivi
ceni oziroma da jih sploh prodajo.
LJSE je dolžna začasno ustaviti trgovanje z delnicami banke, če (i) je ATVP odredila začasno ustavitev kot
nadzorni ukrep po Zakonu o trgu finančnih instrumentov; (ii) delnice ne izpolnjujejo več pogojev za trgovanje
na LJSE (med drugim zaradi združitve ali stečaja), pod pogojem, da takšna začasna ustavitev ne bo imela
bistvenega negativnega vpliva na interese vlagateljev ali na normalno delovanje trga; (iii) se začasna
ustavitev zahteva zaradi sprememb v zvezi z delnicami, opravljenimi pri KDD (kot so združitev, razdelitev
delnic in podobni dogodki); ali (iv) če tako zahteva banka.
LJSE lahko začasno ustavi trgovanje z delnicami, če sklene, da je začasna ustavitev nujna za zaščito
interesov vlagateljev.
Banka bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v zvezi s tem izpolnjevala vse veljavne predpise. Vendar ne
obstaja nobeno zagotovilo, da trgovanje z delnicami banke ne bo začasno ustavljeno. Kakršnakoli začasna
ustavitev trgovanja bi lahko negativno vplivala na ceno delnic banke.
3. UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Upravljanje s tveganji je predstavljeno samo na konsolidirani osnovi, ker pri obravnavi posameznih vrst
tveganj ne prihaja do pomembnih odstopanj med banko in Skupino.
Abanka ima izdelano strategijo za upravljanje s tveganji, ki določa temeljna načela upravljanja s tveganji in
vzpostavlja formalno podlago za interne akte, ki podrobneje opredeljujejo postopke prevzemanja in upravljanja
posameznih vrst tveganja (vključno z organizacijskimi pravili procesa upravljanja s tveganji in pravili sistema
notranjih kontrol) ter oceno sposobnosti prevzemanja tveganj. V strategiji so določene interne opredelitve
posameznih vrst tveganj in cilji, ki jim banka sledi na področju prevzemanja in upravljanja s tveganji.
S ciljem zagotavljanja dolgoročne varnosti, stabilnosti in uspešnosti poslovanja ter izpolnjevanja drugih ciljev,
določenih v svoji poslovni strategiji, banka teži k izvajanju proaktivnega in učinkovitega procesa upravljanja s
tveganji, prevzemanju tveganj v okvirih svoje sposobnosti, upravljanju z vsemi tveganji, ki imajo, bodo imela
ali bi lahko imela pomemben učinek na poslovanje banke, zagotavljanju potrebnega kapitala za pokritje vseh
pomembnih tveganj ter doseganju uravnoteženega razmerja med donosi in tveganji.
Uprava banke je odgovorna za potrditev strategije in politik upravljanja s tveganji ter zagotavljanje ažurnosti
v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju, spremljanje in redno ocenjevanje učinkovitosti
sistema upravljanja s tveganji ter doseženega napredka pri vzpostavljanju ciljnega sistema upravljanja s
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
6
tveganji ter zagotavljanje jasnega in dokumentiranega procesa sprejemanja pomembnih odločitev ter jasne
razmejitve pristojnosti in nalog zaradi vzdrževanja skladnosti z notranjimi odločitvami in postopki.
Odgovornosti višjega vodstva na področju upravljanja s tveganji vključujejo:
• izdelavo in izvajanje strategije in politik upravljanja s tveganji, in sicer z vzpostavitvijo procesov
ugotavljanja, merjenja, spremljanja, kontrole in obvladovanja tveganj za vse bančne aktivnosti,
• vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture za učinkovito izvajanje strategij, politik, postopkov in
delovanje sistemov za upravljanje s tveganji,
• obveščanje organov vodenja in nadzora o pomembnih tveganjih, ki jih Skupina prevzema v okviru
svojega poslovanja,
• vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja s tveganji,
• vzpostavitev postopkov in izdelavo navodil ter usmeritev za izvajanje poslovnih dejavnosti,
• vzpostavitev in kontroliranje limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem.
Funkcijo upravljanja s tveganji izvaja služba za upravljanje s tveganji, ki je od komercialnega področja
neodvisna organizacijska enota in je neposredno odgovorna upravi banke. Njena vloga zajema razvoj in
zagotavljanje naprednih in učinkovitih tehnik upravljanja s tveganji (identifikacija, merjenje/ocenjevanje,
kontrola in spremljanje/poročanje) na ravni bančne skupine na čim bolj učinkovit, zanesljiv, celovit,
sistematičen, pregleden in razumljiv način ter širjenje zavedanja/kulture o pomenu upravljanja s tveganji za
dolgoročno stabilno in varno poslovanje bančne skupine v okvirih, ki jih določata v poslovni strategiji
opredeljena toleranca/apetit do prevzemanja tveganj.
Pri upravljanju s tveganji poleg službe za upravljanje s tveganji sodelujejo tudi druge organizacijske enote in
kolektivni organi odločanja oziroma posvetovalna telesa:
• Odbor za upravljanje z bilanco banke
Odbor upravlja z likvidnostjo banke, valutnim, obrestnim, tržnim in kreditnim tveganjem, kapitalom in
kapitalsko ustreznostjo ter spremlja finančni rezultat in obsege poslovanja banke, upravlja z drugimi tveganji,
določa interne transferne cene in obračunske stroške, upravlja s premoženjskimi pravicami banke, odloča o
odpisih in o posebnih pogojih poslovanja s komitenti ter še o nekaterih drugih zadevah. Seje odbora so
praviloma enkrat na mesec. Odbor ima sedem do devet članov, natančno število pa določi uprava. Na dan
30. 9. 2012 je imel odbor devet članov. Uprava izmed članov uprave banke imenuje predsednika odbora in
njegovega namestnika. Ostali člani odbora so imenovani izmed delavcev banke s posebnimi pooblastili.
• Komisija za upravljanje z bilanco banke
Komisija spremlja likvidnost banke, odloča o posebnih pogojih poslovanja s komitenti in določa obrestne
mere ter tarife pri poslovanju s komitenti. Redne seje komisije so praviloma dvakrat tedensko, izredne seje
se sklicujejo po potrebi. Na dan 30. 9. 2012 je imela komisija šest članov. Uprava imenuje predsednika
odbora in oba njegova namestnika ter enega člana komisije. Ostali člani odbora so imenovani izmed
delavcev banke s posebnimi pooblastili.
• Kreditni odbor
Odbor odloča o odobravanju kreditov, garancij, poroštev, avalov ter o odkupih terjatev in prilivov, odpiranju
akreditivov oziroma o vseh naložbah, na podlagi katerih nastane terjatev ali potencialna terjatev banke v
mejah določenih limitov. Odbor je pristojen za odločanje o teh naložbah, če se o njih ne odloča v okviru
individualnih pooblastil ali pooblastil Kreditne komisije, v mejah limitov izpostavljenosti do posameznega
komitenta, upoštevaje limite velike izpostavljenosti. Odbor upravlja s kreditnim tveganjem in ima v zvezi z
upravljanjem naložb banke še naslednje pristojnosti in pooblastila: odobrava kreditne limite, obravnava
poročilo o višini zastavnih razmerij, obravnava predloge v zvezi z naložbami v posebni obravnavi, načrte
finančnega prestrukturiranja, sanacijske programe in predloge za restrukturiranje naložb, spremlja izvajanje
pooblastil za individualno odločanje delavcev, določenih v sklepih o individualnih pooblastilih, ki jih izda
uprava banke, odobrava bonitetne ocene komitentov, odobrava izpostavljenosti odvisnih družb, ki presegajo
omejitve, ki jih je določila banka, odloča o sprejemanju storitev agenta pri sindiciranih naložbah, projektnem
financiranju in drugih finančnih storitvah ter odloča o drugih zadevah. Redne seje odbora so enkrat
tedensko, izredne in dopisne seje pa lahko tudi večkrat tedensko. Odbor ima pet do osem članov, natančno
število pa določi uprava. Na dan 30. 9. 2012 je imel odbor pet članov.
• Odbor za naložbe v posebni obravnavi
Odbor je posvetovalno telo, ki se ukvarja s spremljanjem in obravnavanjem naložb v posebni obravnavi.
Naložbe v posebni obravnavi so pomembne slabe naložbe in druge naložbe, ki zahtevajo posebno in aktivno
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
7
spremljanje zaradi postopkov finančnega prestrukturiranja in/ali drugih razlogov, katerih posledica je
poslabšanje bonitete komitenta. Redne seje odbora so praviloma dvakrat mesečno. Odbor ima od pet do
šest članov, natančno število pa določi uprava. Na dan 30. 9. 2012 je imel odbor šest članov.
• Odbor za operativno tveganje
Odbor za operativno tveganje obravnava in sprejema poročila o nastalih škodnih dogodkih iz naslova
operativnega tveganja, podrobneje obravnava velike škodne dogodke in sprejema ukrepe ob njihovem
nastanku, obravnava in sprejema profile operativnega tveganja po poslovnih področjih in za banko kot
celoto, podaja predloge in zahteve za zmanjševanje in preprečevanje operativnega tveganja oziroma
njegovo obvladovanje, podaja predloge in zahteve za spremembe postopkov za obvladovanje operativnega
tveganja, obravnava politiko upravljanja z operativnim tveganjem ter sprejema druge interne akte v zvezi z
operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem, spremlja izvajanje politike upravljanja z operativnim
tveganjem ter drugih internih aktov v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem, obravnava
poročila in priporočila službe notranje revizije, ki se nanašajo na operativno tveganje, posebej obravnava
varnost v najširšem pomenu, vključno s politiko varovanja, vlogami in odgovornostmi v sistemu varovanja,
procesi in postopki na področju varovanja ter sprejema interne akte s področja varovanja, obravnava
poročila s področja skladnosti in preprečevanja pranja denarja ter po potrebi izvaja druge aktivnosti s
področja operativnega tveganja. Redne seje odbora se sklicujejo praviloma na tri mesece. Odbor ima od
deset do dvanajst članov, natančno število pa določi uprava. Na dan 30. 9. 2012 je imel odbor enajst članov.
• Kreditna komisija
Komisija odloča o naložbah, ki presegajo individualna pooblastila pooblaščenih delavcev banke do zneska
300.000 EUR. Komisija odloča o naložbah komitentom, ki so fizične osebe, samostojni podjetniki, kmeti in
zasebniki, spremlja izvajanje individualnih pooblastil pooblaščenih delavcev banke in odloča o razvrstitvi
terjatev do samostojnih podjetnikov, zasebnikov in kmetov. Redne seje komisije so praviloma dvakrat
tedensko. Komisija je imela 30. 9. 2012 dva člana ter štiri nadomestne člane. Komisija odloča soglasno, v
primeru nesoglasja pa o predlogu odloči uprava banke.
• Likvidnostna komisija
Komisija oblikuje tekoče likvidnostne, tečajne in obrestne politike banke. Redne seje komisije so praviloma
dvakrat tedensko. Na dan 30. 9. 2012 je imela komisija pet članov.
• Skupine za nadzor poslovanja odvisnih in pridruženih družb
Skupine za nadzor so koordinacijska in posvetovalna telesa, ki so odgovorna za spremljanje, koordinacijo ter
nadzor poslovanja in izpostavljenosti tveganjem v posameznih odvisnih oziroma pridruženih družbah banke
ter s tem za izvajanje učinkovitejšega in celovitejšega sistema upravljanja s tveganji na ravni bančne
skupine. Redne seje se sklicujejo praviloma enkrat na mesec ali enkrat na tri mesece glede na značaj
poslovanja posamezne odvisne oziroma pridružene družbe. Posamezna skupina ima od tri do sedem članov,
natančno število pa določi uprava. Od 1. 9. 2012 dalje delujejo Skupina za nadzor poslovanja odvisne
družbe Afaktor d.o.o., Skupina za nadzor poslovanja odvisne družbe Aleasing d.o.o. ter Skupina za nadzor
poslovanja pridružene družbe ASA Aleasing d.o.o..
• Forum ICAAP
Forum je odgovoren za oceno ustreznosti koncepta internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti
(proces ICAAP) v banki z vidika njegovega obsega, metodologije in ciljev ter za njegovo učinkovito izvajanje
v banki. Redne seje foruma se sklicujejo praviloma vsake tri mesece. Forum ima od osem do dvanajst
članov, natančno število pa določi uprava. Na dan 30. 9. 2012 je imel forum deset članov.
• Odbor za razvoj
Odbor je odgovoren za usmerjanje in nadzor upravljanja razvoja zmogljivosti v banki. Na področju
projektnega dela ima odbor glavne pristojnosti in pooblastila v zvezi z oblikovanjem ključnih usmeritev
razvoja, skrbi za upravljanje projektnega portfelja banke, določa in sprejema odločitve glede strateških
projektov, spremlja statuse obstoječih projektov, spreminja prioritete in vrstni red projektov, potrdi letni plan
projektov ter ga po potrebi spreminja. Odbor ima največ 15 članov. Redne seje odbora se sklicujejo na dva
meseca. Na dan 30. 9. 2012 je imel odbor 10 članov.
3.1. Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne
stranke do Skupine. To je tveganje, da dolžnik ne bo pripravljen ali sposoben izpolniti svojih pogodbenih
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
8
obveznosti v dogovorjenem roku in/ali višini. Kreditno tveganje vključuje: deželno tveganje, tveganje
koncentracije, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in preostalo tveganje.
Deželno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube v primeru kreditiranja kreditojemalcev v tujih državah ter
je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebni vrsti deželnega
tveganja sta transferno tveganje in državno tveganje. Transferno tveganje obstaja, kadar dolžnikova
obveznost ni nominirana v lokalni valuti. Državno tveganje pomeni tveganje neplačila tuje države, ki nastopa
kot dolžnik.
Tveganje koncentracije pomeni tveganje nastanka izgube v primeru čezmerne izpostavljenosti do
posamezne osebe, skupine povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so isti
gospodarski sektor oziroma geografsko območje ali istovrstni posli. Tveganje koncentracije lahko nastane
tudi v primeru uporabe kreditnih zavarovanj.
Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pomeni tveganje, da bo znesek terjatve, do
katerega je upravičena Skupina, zmanjšan zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolžnika, ki izvirajo iz
pravnega razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev.
Preostalo tveganje pomeni tveganje manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane.
Kreditno tveganje se pojavlja na vseh področjih bančnega poslovanja, kjer nastajajo tvegane aktivne
bilančne in zunajbilančne postavke. Predstavlja najpomembnejše tveganje v poslovanju Skupine, zato mu
vodstvo dodeljuje visoko prioriteto pri upravljanju s tveganji.
Temeljni cilj procesa upravljanja s kreditnim tveganjem je doseganje takšne kakovosti in razpršenosti
kreditnega portfelja, da so zagotovljeni stabilno in varno poslovanje ter doseganje ciljne kapitalske
ustreznosti ob hkratnem maksimiranju tveganju prilagojene donosnosti. Skupina prevzema in upravlja
kreditno tveganje v skladu s sprejeto strategijo ter politiko prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem,
pri čemer zasleduje predvsem naslednje cilje:
• usmerjenost naložb v manj tvegane komitente, dejavnosti in države,
• sprejemanje primernih oblik kreditnih zavarovanj s poudarkom na njihovi kakovosti in obsegu,
• zagotavljanje razpršenosti kreditnega portfelja,
• intenzivno reševanje slabih naložb.
Proces upravljanja s kreditnim tveganjem vključuje postopke ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in
spremljanja kreditnega tveganja, vključno s poročanjem o kreditnem tveganju, ki mu Skupina je ali bi mu
lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
Postopki upravljanja kreditnega tveganja se izvajajo na ravni posameznih transakcij, dolžnikov in celotnega
portfelja.
Skupina ima vzpostavljeno strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja s kreditnim tveganjem.
Uprava in višje vodstvo sta odgovorna za učinkovito upravljanje s kreditnim tveganjem. Del pristojnosti in
pooblastil je uprava prenesla na delavce s posebnimi pooblastili in kolektivne organe odločanja (kreditni
odbor, kreditno komisijo, odbor za upravljanje z bilanco, komisija za upravljanje z bilanco banke). Pri
upravljanju nedonosnih naložb in drugih naložb, ki zahtevajo posebno obravnavo, sodeluje odbor za naložbe
v posebni obravnavi. Na ravni Skupine so kot koordinacijska in posvetovalna telesa oblikovane skupine za
nadzor poslovanja odvisnih družb, ki so odgovorne za spremljanje, koordinacijo ter nadzor poslovanja teh
družb.
Skupina ima jasno razmejene pristojnosti in naloge med enotami komercialnega poslovanja in službo za
upravljanje s tveganji, ki je organizacijsko neodvisna od enot, ki prevzemajo kreditno tveganje, in je
neposredno podrejena upravi. Prav tako so jasno razmejene pristojnosti med enotami komercialnega
poslovanja in enotami podpore poslovanju, vključno z vodstvenimi ravnmi.
Obseg in lastnosti notranjega poročanja o kreditnem tveganju omogočajo ustrezen pretok informacij navzgor
in navzdol ter med organizacijskimi enotami, z namenom pravočasnega sprejemanja odločitev vseh
vodstvenih ravni v Skupini glede ukrepov za obvladovanje kreditnega tveganja in spremljanja rezultatov teh
ukrepov. Uveljavljena je praksa izdelave rednih in po potrebi izrednih poročil o kreditnem tveganju, ki se
prevzema v okviru poslovanja.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
9
Merjenje kreditnega tveganja:
a) Krediti
Izpostavljenost Skupine kreditnemu tveganju je odvisna od treh komponent kreditnega tveganja: višine
izpostavljenosti, verjetnosti neplačila dolžnika, ki jo odraža njegova bonitetna ocena, ter od stopnje poplačila
dolga v primeru neplačila, ki je odvisna od zavarovanja in izterjave.
Za merjenje kreditnega tveganja ima Skupina izdelane interne metodologije za razvrščanje dolžnikov in
terjatev v bonitetne skupine A, B, C, D in E.
V bonitetno skupino A, ki predstavlja najmanjše kreditno tveganje, se razvrščajo dolžniki z najvišjo kreditno
sposobnostjo, za katere se ocenjuje, da bodo redno poravnavali dospele obveznosti. V bonitetno skupino B
se razvrščajo dolžniki, katerih finančni položaj je sicer nekoliko slabši, Skupina pa vseeno ne pričakuje večjih
težav pri poravnavanju njihovih dospelih obveznosti. V bonitetno skupino C se razvrščajo dolžniki, za katere
se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje vseh dospelih obveznosti, so
bodisi podkapitalizirani ali nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb. V
bonitetno skupino D se razvrščajo dolžniki, ki so nesolventni ali so v sanaciji oziroma postopku prisilne
poravnave in pri katerih obstaja velika verjetnost neplačila, vendar se utemeljeno pričakuje vsaj delno
poplačilo terjatev. V najbolj tvegano bonitetno skupino E se razvrščajo dolžniki, ki so v stečaju, in dolžniki, pri
katerih se ocenjuje, da niso sposobni poravnati obveznosti. Pri razvrščanju tujih dolžnikov se upošteva tudi
deželno tveganje.
Tabela 3: Struktura kreditov in povprečni odstotki oslabitev po internih bonitetnih skupinah
Interna
bonitetna
skupina
30. 6. 2012
Povprečni
Krediti
odstotki
(%)
oslabitev
31. 12. 2011
Povprečni
Krediti
odstotki
(%)
oslabitev
31. 12. 2010
Povprečni
Krediti
odstotki
(%)
oslabitev
31. 12. 2009
Povprečni
Krediti
odstotki
(%)
oslabitev
A
B
C
D
45,43
28,89
11,02
5,28
0,80
4,35
13,00
30,87
49,73
26,77
11,97
5,91
0,78
4,52
15,93
39,45
58,70
25,42
8,96
2,85
0,78
4,27
10,61
22,06
64,50
25,37
5,73
1,66
0,73
4,78
10,72
25,74
E
9,38
56,81
5,62
60,48
4,07
50,42
2,74
64,68
100
10,01
100
9,24
100
5,17
100
4,49
Podjetja so razvrščena v devet bonitetnih razredov (bonitetne skupine od A do D so razdeljene še v dva
bonitetna razreda). Razvrščanje dolžnikov in terjatev temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih, pri
čemer se upoštevajo ocena finančnega položaja posameznega dolžnika, zmožnost zagotovitve zadostnega
denarnega pritoka za odplačilo dolga v prihodnosti, rednost poravnavanja obveznosti dolžnika do skupine ter
kakovost in obseg zavarovanja.
Skupina izvaja tudi lastne analize kreditnega tveganja tujih bank in držav, pri čemer med drugim upošteva
bonitetne ocene in bonitetna poročila zunanjih bonitetnih institucij, pri ocenjevanju držav pa tudi bonitetne
ocene izvoznih kreditnih agencij.
Vsi dolžniki so razvrščeni v ustrezno bonitetno skupino pred odobritvijo kredita. Skupina ves čas trajanja
pravnega razmerja, ki je temelj nastanka kreditne izpostavljenosti, spremlja poslovanje dolžnika in kakovost
zavarovanja. Prav tako redno ocenjuje višino pričakovanih kreditnih izgub ter oblikuje potrebno višino
oslabitev in rezervacij v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
b) Dolžniški vrednostni papirji
Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev Skupina uporablja interne
bonitetne ocene in zunanje bonitetne ocene bonitetnih agencij Fitch Ratings in Moody's Investors Service,
tako za vrednostne papirje kot njihove izdajatelje. Limitni sistem dovoljuje investiranje v dolžniške vrednostne
papirje boljše kreditne kakovosti. Investiranje v finančne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
10
mednarodne bonitetne agencije ni dovoljeno. Skupina se izogiba naložbam v podrejene in strukturirane
dolžniške finančne instrumente.
c) Prevzete kreditne in pogojne obveznosti
Prevzete kreditne in pogojne obveznosti predstavljajo garancije, akreditivi ter neizkoriščeni deli odobrenih
kreditov, limitov in kreditnih linij. Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti denarna sredstva komitentu,
ko jih ta zahteva. Garancije in nepreklicni stand by akreditivi predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo
Skupina izvršila plačilo, če komitent ne bo izpolnil svojih obveznosti do tretjih oseb. Iz naslova prevzetih
kreditnih in pogojnih obveznosti je Skupina potencialno izpostavljena izgubi iz kreditnega tveganja. Za
merjenje kreditnega tveganja se pri teh instrumentih uporablja enaka metodologija kot pri kreditih.
d) Izvedeni finančni instrumenti
Pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), je Skupina izpostavljena
kreditnemu tveganju nasprotne stranke, to je tveganju, da nasprotna stranka ne bo (pravočasno) izpolnila
svojih pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nasprotne stranke je enako vrednosti izpostavljenosti iz
naslova teh poslov. Izpostavljenost iz posameznega posla se izračuna kot seštevek trenutne tržne vrednosti
posla in potencialne izpostavljenosti. Skupina se izogiba poslovanju z nasprotnimi strankami slabše kreditne
kakovosti. V primeru sklepanja poslov s strankami slabše kreditne kakovosti Skupina zahteva ustrezna
zavarovanja.
Orodja za zmanjševanje kreditnega tveganja
a) Kreditni limiti
Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z vzpostavitvijo in spremljanjem kreditnih limitov na ravni posameznih
oseb in skupin povezanih oseb. Prav tako so vzpostavljeni strukturni limiti izpostavljenosti za posamezne
gospodarske dejavnosti, geografska območja, pri izpostavljenosti do bank pa tudi po posameznih produktih.
Za učinkovito obvladovanje tveganja koncentracije, ki izhaja iz portfelja kreditov, zavarovanih z vrednostnimi
papirji, so vzpostavljeni in se spremljajo limiti za obseg kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, in limiti
za obseg vrednostnih papirjev, prejetih v zastavo. Limitni sistem je tudi osnovno orodje za uspešno
upravljanje kreditnega tveganja iz naslova pozicij v dolžniških vrednostnih papirjih, pozicij v izvedenih
finančnih instrumentih ter v poslih začasne prodaje oziroma nakupa vrednostnih papirjev. Limiti
izpostavljenosti kreditnemu tveganju zagotavljajo razpršenost kreditnega portfelja.
Kreditne limite za posamezna podjetja potrjuje kreditni odbor, ostale kreditne limite odobri odbor za
upravljanje z bilanco. Vsako veliko izpostavljenost do posamezne osebe oziroma skupine povezanih oseb ter
limite do oseb v posebnem razmerju z banko predhodno odobri nadzorni svet.
Zaradi združitve dveh obstoječih skupin povezanih oseb v eno skupino povezanih oseb je Skupina po stanju
na dan 31. december 2011 oblikovala novo razširjeno skupino povezanih oseb, zaradi česar je bila
presežena največja dopustna izpostavljenost. Skupina je pripravila ukrepe, ki jih bo izvedla za uskladitev
izpostavljenosti do te skupine povezanih oseb z zakonsko predpisanimi omejitvami.
Kreditni limiti so določeni in se spremljajo v skladu z internimi metodologijami. Skupina sproti spremlja
kreditne limite in skrbi za razpršenost kreditnega portfelja.
b) Kreditna zavarovanja (zastava premoženja in osebna jamstva)
Poleg limitnega sistema Skupina za zmanjševanje kreditnega tveganja uporablja tudi kreditna zavarovanja. V
ta namen ima izdelano politiko kreditnih zavarovanj, v kateri so opredeljene posamezne vrste stvarnih in
osebnih kreditnih zavarovanj, ki jih Skupina sprejema, ter postopki ugotavljanja in spremljanja primernosti in
vrednosti kreditnih zavarovanj. Najpogostejše vrste zavarovanja so zavarovanje z nepremičninami, jamstvi in
vrednostnimi papirji. Skupina sprejema v okviru stvarnih kreditnih zavarovanj predvsem zavarovanja z
nepremičninami, premičninami, denarnimi terjatvami, bančnimi vlogami pri kreditni instituciji in vrednostnimi
papirji. V okviru osebnih kreditnih zavarovanj Skupina sprejema predvsem solidarna poroštva podjetij in
fizičnih oseb, jamstva Republike Slovenije, jamstva zavarovalnic in garancije bank.
Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z uporabo zavarovanj, vendar lahko to sočasno vpliva na nastanek ali
porast drugih tveganj (npr. pravno, operativno, likvidnostno ali tržno tveganje), zato Skupina pri uporabi
kreditnih zavarovanj ustrezno pozornost namenja preostalemu tveganju. To tveganje na primer obstaja,
kadar je zastavljeno premoženje prevrednoteno ali kadar obstaja problem unovčenja zavarovanja oziroma
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
11
le-tega ni mogoče unovčiti v razumnem času.
Za zmanjšanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju je Skupina v prvem polletju 2012 glede na leto 2011
povečala delež zavarovanih izpostavljenosti v skupni izpostavljenosti. Skupina pri odobravanju kreditov
upošteva namen kreditiranja, oceno kreditne sposobnosti posojilojemalca, primarni vir poplačila kredita ter
prejeto kreditno zavarovanje, ki služi kot sekundarni vir poplačila kredita. Kakovost zavarovanja ter razmerje
med kreditom in vrednostjo zavarovanja, ki ju zahteva Skupina, sta odvisna od kreditne sposobnosti
kreditojemalca in ročnosti kredita. Osnovni namen kreditnega zavarovanja je zmanjševati kreditno tveganje
in s tem izboljšati izterljivost zapadlih terjatev, zmanjšati izgubo iz naslova kreditnega tveganja ter kapitalske
zahteve za kreditno tveganje.
c) Okvirne pogodbe o pobotu
Skupina dodatno zmanjšuje kreditno tveganje s sklepanjem okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle
začasne prodaje oziroma začasnega odkupa vrednostnih papirjev in posle z izvedenimi finančnimi
instrumenti oziroma druge posle z instrumenti kapitalskega trga. Okvirne pogodbe Skupina sklepa z
nasprotnimi strankami, ki imajo ustrezno boniteto in s katerimi ima velik obseg poslovanja. Te pogodbe na
splošno nimajo za posledico pobota bilančnih terjatev in obveznosti, saj se posli običajno poravnajo na bruto
osnovi, v primeru neplačila pa se vsi posli z nasprotno stranko zaključijo in poravnajo na neto osnovi.
d) Finančne zaveze in druga določila v kreditnih pogodbah
Kreditno tveganje Skupina dodatno zmanjšuje s finančnimi zavezami in drugimi pogodbenimi določili, ki jih
vključuje v kreditne pogodbe. Najpogosteje uporabljeni sta pogodbeni določili »pari passu« in »negative
pledge«. Finančne zaveze so izbrane finančne kategorije oziroma finančni kazalniki, ki jih mora
kreditojemalec v času trajanja kreditnega razmerja izpolnjevati v dogovorjeni višini. Skupina redno spremlja
izpolnjevanje teh omejitev.
3.2. Tržno tveganje
Tržna tveganja predstavljajo negotovost, ki se zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganj, kamor
uvrščamo obrestne mere, devizne tečaje, kreditne razmike, cene finančnih instrumentov, cene blaga in
druge pomembne dejavnike, lahko izrazi v neugodni spremembi vrednosti finančnega instrumenta oziroma v
izgubi. V Skupini ločeno spremljamo izpostavljenost tržnim tveganjem iz naslova pozicij trgovalne in bančne
knjige. Tržna tveganja primarno nastajajo pri aktivnostih, ki se izvajajo v sektorju investicijskega bančništva
in sektorju zakladništva. Pozicije trgovalne knjige vključujejo predvsem pozicije v lastniških in dolžniških
finančnih instrumentih, valutnih poslih, blagu in izvedenih finančnih instrumentih, ki jih Skupina namerava v
kratkem roku prodati in s tem ustvariti dobiček. Del trgovalne knjige so tudi pozicije v izvedenih finančnih
instrumentih, ki so namenjene ščitenju trgovalnih pozicij ali pa so del politike zapiranja pozicij v okviru
poslovanja s strankami. Med pozicije bančne knjige uvrščamo strateške pozicije ter pozicije v dolžniških in
lastniških finančnih instrumentih, valutnih poslih ter izvedenih finančnih instrumentih, ki jih Skupina drži na
daljši rok oziroma so namenjeni uravnavanju bilance.
Med tržna tveganja spadajo pozicijsko tveganje, valutno tveganje, tveganje spremembe cen blaga in
tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja.
Pozicijsko tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen finančnih instrumentov, in se deli na
splošno in posebno pozicijsko tveganje. Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene
finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem oziroma pri izvedenem finančnem
instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega finančnega instrumenta. Splošno pozicijsko tveganje je
tveganje spremembe cene finančnega instrumenta pri dolžniškem finančnem instrumentu zaradi spremembe
ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu zaradi cenovnih gibanj na kapitalskem
trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.
Valutno tveganje v okviru tržnih tveganj je tveganje padca vrednosti finančnih instrumentov zaradi neugodne
spremembe tečajev valut.
Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub pri pozicijah v blagu oziroma izvedenih finančnih
instrumentih na blago zaradi neugodnih sprememb cen blaga.
Tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja je tveganje preseganja
največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja do posamezne osebe.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
12
Strategija upravljanja s tržnimi tveganji temelji na sposobnosti banke po prevzemanju tržnih tveganj,
obstoječih in pričakovanih tržnih razmerah, realiziranih in planiranih finančnih podatkih, veljavnih predpisih in
obstoječih sistemih upravljanja s tveganji. Skupina zasleduje politiko razpršenosti portfeljev, investiranja v
visoko likvidne finančne naložbe v države boljše kreditne kakovosti, pri čemer se izogiba naložbam s
špekulativno bonitetno oceno. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti temelji na politiki zapiranja
pozicij ter sklepanja poslov z nasprotnimi strankami boljše kreditne kakovosti. Tovrstni posli se sklepajo
večinoma za zaščito pred finančnimi tveganji.
Cilj procesa upravljanja tržnih tveganj je omejevanje nastanka izgube pri trgovanju in investiranju v finančne
instrumente ob hkratnem upoštevanju priložnosti in potencialnih nevarnosti na kapitalskih trgih ter ciljne
kapitalske ustreznosti. Skupina želi doseči čim boljše razmerje med ustvarjenim donosom in prevzetim
tveganjem. Skupina upravlja tržna tveganja skladno s Politiko upravljanja s tržnimi tveganji.
Proces upravljanja s tržnimi tveganji vključuje:
• postopke ugotavljanja (prepoznavanja), merjenja/ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja
tržnih tveganj,
• notranje poročanje o tržnih tveganjih.
Prepoznavanje tveganj opredeljuje obstoječa in potencialna tveganja, ki se nanašajo na pozicije trgovalne in
bančne knjige. Pred uvedbo novih storitev in vstopom na nove trge je treba opredeliti tveganja in proces
upravljanja s tveganji. Vsako leto je pripravljena Strategija trgovanja, v kateri so prikazana potencialna
tveganja in način njihovega upravljanja. Strategijo mora pisno odobriti služba za upravljanje s tveganji.
Sistem limitov za dejavnosti trgovanja s finančnimi instrumenti omogoča učinkovito razpršenost tveganj ob
upoštevanju danih priložnosti na kapitalskih trgih. Služba za upravljanje s tveganji določa sistem limitov
predvsem na podlagi veljavnega in planiranega kapitala, rezultata poslovnega izida in sprejemljivega
tveganja. Limitni sistem vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite največje dovoljene izgube, limite na
tržnost tečajev sklenjenih poslov, limite VaR in limite po posameznih pooblaščenih osebah.
Skupina ima vzpostavljen tudi limitni sistem za poslovanje z dolžniškimi in lastniškimi finančnimi instrumenti
bančne knjige, s čimer zasleduje politiko investiranja v obveznice boljše kreditne kakovosti in večjo kreditno
diverzifikacijo ter omejuje največjo dovoljeno izgubo.
Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja tržnih tveganj velja, da sta uprava in višje
vodstvo odgovorna za učinkovito upravljanje tržnih tveganj. Uprava je pooblastila za odobravanje limitov s
področja tržnih tveganj prenesla na odbor za upravljanje z bilanco.
Pristojnosti in naloge so jasno razmejene med trgovalnimi organizacijskimi enotami (zakladništvo,
investicijsko bančništvo), podpornimi službami, kontrolnim centrom in službo za upravljanje s tveganji, ki je
organizacijsko neodvisna od enot, ki tržna tveganja prevzemajo.
Za obseg in lastnosti notranjega poročanja o tržnih tveganjih velja, da kontrolni center za zakladništvo in
investicijsko bančništvo dnevno izračunava izkoriščenost limitov trgovanja in poslovanja s finančnimi
instrumenti bančne knjige ter o njih poroča upravi, višjemu vodstvu, trgovalnim organizacijskim enotam in
službi za upravljanje s tveganji. Odbor za upravljanje z bilanco mesečno spremlja poročilo o izpostavljenosti
tržnemu tveganju z vidika največjih pozicij, izkoriščenosti limitov, višine tvegane vrednosti (VaR), rezultatov
testiranja izjemnih razmer ter analize občutljivosti, ločeno za trgovalno in bančno knjigo.
Sistem merjenja tržnih tveganj sestoji iz procesa analiziranja in ovrednotenja tveganj, kar vključuje oceno
pogostosti nastanka določenega potencialnega dogodka in višine njegove posledice. Tržna tveganja se
redno merijo s pomočjo:
• metode tvegane vrednosti (angl. Value-at-Risk oziroma VaR),
• testiranja izjemnih razmer,
• analize občutljivosti,
• izračuna kapitalskih zahtev za tržna tveganja po standardiziranem pristopu.
Skupina se zaveda omejitev uporabnosti metode VaR v obdobjih skrajno neugodnih tržnih razmer. Zato
Skupina izvaja teste izjemnih razmer, ki odražajo potencialni vpliv izjemnih, a kljub temu možnih okoliščin na
finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
13
Tržna tveganja se merijo tudi z analizami občutljivosti, s katerimi se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov
tveganja (kot so obrestne mere, devizni tečaji, delniški indeksi in kreditni razmiki) na dobiček in kapital.
Osnovno orodje za uspešno upravljanje tržnih tveganj predstavlja primeren limitni sistem. Za varovanje pred
tržnimi tveganji in za njihovo zmanjševanje sta vzpostavljena sistem limitov za dejavnosti trgovanja ter
sistem limitov za poslovanje z lastniškimi in dolžniškimi finančnimi instrumenti bančne knjige. Kontrola tržnih
tveganj se dnevno izvaja prek limitnega sistema ter jasnih smernic glede odgovornosti in pristojnosti pri
prevzemanju tveganj.
Pri glavnini trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti se izpostavljenost pozicijskemu, obrestnemu in
valutnemu tveganju zmanjšuje z zasledovanjem politike zapiranja pozicij. Tržna tveganja se zavarujejo z
nasprotnim poslom.
3.3. Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in tržno likvidnostno
tveganje.
Tveganje zagotavljanja virov likvidnosti je tveganje, da Skupina ne bo sposobna pravočasno izpolniti svojih
dospelih obveznosti oziroma da je Skupina zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih virov sredstev za
poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od
običajnih.
Tržno likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finančnih instrumentih) ni mogoče
odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne
globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij ali drugih vzrokov.
Strategija upravljanja z likvidnostnim tveganjem temelji na skrbnem in varnem poslovanju ter vključuje
preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilančnih in zunajbilančnih) ter uravnoteženo
strategijo zadolževanja, tako da je Skupina v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle
obveznosti (likvidnost) oziroma trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
Skupina skrbi za zagotavljanje ustrezne višine in strukture likvidnostnih rezerv. Pri tem upošteva tržno
likvidnostno tveganje, to je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finančnih instrumentih) ni mogoče
odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno.
Proces upravljanja likvidnostnega tveganja poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostnim
tveganjem, ki vključuje postopke in pravila za izvajanje ukrepov prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in
poročanja, zmanjšanja tveganja in izognitve tveganju.
Upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje:
• celovito planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajema dnevno financiranje z
namenom zagotovitve izpolnjevanja prevzetih obveznosti in obnavljanje virov ob njihovi
zapadlosti;
• vzdrževanje portfelja tržno zelo likvidnih sredstev, ki se lahko hitro unovčijo, kot zaščita pred
nepredvidenimi gibanji denarnih tokov;
• ocenjevanje tržnega likvidnostnega tveganja;
• spremljanje koeficientov bilančne likvidnosti glede na zahteve Skupine in predpise;
• upravljanje koncentracije in profila zapadlih obveznosti,
• predvidevanje uravnavanja likvidnosti v različnih scenarijih in izvajanje testov izjemnih
likvidnostnih razmer,
• postavitev ustreznega razmerja med stroški, koristmi in tveganji pri zagotavljanju likvidnosti,
• spremljava likvidnostnega položaja celotnega bančnega sistema in narodnega gospodarstva,
• sprejem ustrezne politike likvidnosti glede na dane razmere.
Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja z likvidnostnim tveganjem velja, da izvajanje
politike spremljata in nadzorujeta odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostna komisija. Za uravnavanje
likvidnosti je odgovorno zakladništvo.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
14
V skladu s potrebami notranjega poročanja se meritve in projekcije denarnih tokov izvajajo za naslednji dan,
teden in mesec, saj so to ključna obdobja za upravljanje operativne likvidnosti. Prav tako se redno izvajajo
meritve likvidnosti za daljša časovna obdobja z namenom nadziranja likvidnostne izpostavljenosti v teh
časovnih obdobjih in obvladovanja potencialnih likvidnostnih kriz. Izhodišče pri teh projekcijah so pogodbeno
določene zapadlosti finančnih obveznosti, pričakovani datumi izterjave finančnih sredstev in ocena
pričakovanih gibanj nestabilnih virov sredstev.
Postopki merjenja likvidnostnega tveganja vključujejo kvalitativne in kvantitativne ocene za merjenje
tveganja. Skupina ima lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti,
ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo
likvidnih sredstev v določenih časovnih obdobjih. Skupina spremlja primernost likvidnih sredstev in njihovo
razpoložljivost. Pri oceni likvidnosti upošteva predvsem zmožnost, da na podlagi teh sredstev pridobi
likvidnost v kratkem času. Skupina spremlja tudi porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju
likvidnosti, za kar ima tudi izdelano metodologijo, ki zajema vse pomembne postavke sredstev in obveznosti,
zunajbilančne postavke in vse stroške v zvezi z likvidnostjo. Skupina navedeno metodologijo redno
nadgrajuje.
Za varovanje oziroma zmanjševanje likvidnostnega tveganja se izvaja skrbno upravljanje s sredstvi in
njihovimi viri, kar je temelj varnega poslovanja Skupine, pri čemer se zasledujejo naslednji cilji:
• sposobnost izpolnjevanja vseh obveznosti, povezanih z bilančnimi in zunajbilančnimi denarnimi
odtoki na kratek rok,
• minimiziranje stroškov vzdrževanja likvidnosti,
• predvidevanje nastopa izjemnih okoliščin oziroma kriznih razmer ter izvajanje sprejetih kriznih
načrtov v primeru njihovega pojava.
Skupina za zmanjševanje likvidnostnega tveganja uporablja limitni sistem, ki zajema izpolnjevanje
predpisanih zahtev Banke Slovenije in interno določenih limitov ter spremljanje ciljnih strukturnih količnikov
likvidnosti. V letu 2012 je Skupina zaostrila zahteve iz limitnega sistema s spremembo dovoljenih vrednosti
določenih kazalcev likvidnosti in z vzpostavitvijo dodatnih limitov.
Za varovanje pred likvidnostnim tveganjem se uporabljata metodologija za ugotavljanje in merjenje
likvidnostnega tveganja ter krizni načrt za primer likvidnostne krize. Skupina se varuje pred likvidnostnim
tveganjem tako, da skrbno upravlja s portfeljem likvidnostnih rezerv in skrbi za vire financiranja oziroma
usklajevanje virov sredstev in naložb. Pri tem skrbi za ustrezno razpršenost svojih virov financiranja.
Za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem in njegovo zmanjševanje
Skupina redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo.
Scenariji upravljanja likvidnosti v izjemnih situacijah
Skupina pripravlja različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, katerih cilj je prepoznati potencialne
slabosti in občutljivost svojega likvidnostnega položaja. Scenariji predpostavljajo poslabšanje likvidnostnih
razmer zaradi padca bonitetne ocene banke ter zmanjšanja ugleda v domačem in tujem okolju. Poleg tega
Skupina izdeluje scenarije, ki predpostavljajo izjemne likvidnostne razmere na domačih in tujih finančnih
trgih, padec zaupanja v bančni sistem in padanje gospodarske aktivnosti.
V letu 2012 je Skupina izdelovala scenarije izjemnih situacij in kombiniranimi scenarije, ki upoštevajo tako
vpliv finančne krize na ravni Skupine kot krizo na finančnih trgih, pri čemer je redno preverjala predpostavke
za vse vrste morebitnih likvidnostnih kriz.
Pri scenarijih je Skupina ugotavljala tako vpliv na zagotavljanje likvidnih sredstev za kritje zapadlih
obveznosti kot vpliv na poslovni izid zaradi iskanja novih, dražjih virov financiranja. Skupina na podlagi
testiranja različne stopnje težavnosti izjemnih likvidnostnih razmer redno izračunava obseg in strukturo
potrebnih likvidnostnih rezerv.
Krizni načrt
Za varovanje likvidnostnega tveganja ima Skupina vzpostavljene postopke za omejevanje nastanka kriznih
razmer, zaradi katerih ne bi zmogla nemoteno in pravočasno zagotavljati sredstev za poravnavanje svojih
zapadlih obveznosti. Zgodnje ugotavljanje kriznih razmer se izvaja ob rednem dnevnem spremljanju
likvidnostne pozicije Skupine.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
15
V kriznem načrtu Skupine so opredeljeni kazalci, ki opozarjajo na likvidnostno krizo, ukrepi za izboljšanje
likvidnostnega položaja ter pristojnosti in odgovornosti za ravnanje v kriznih razmerah.
3.4. Operativno tveganje
Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje izgub, ki so posledica goljufij, nedovoljenih dejanj oziroma
postopkov, napak, opustitev, neučinkovitosti, sistemskih napak in zunanjih dejavnikov oziroma dogodkov.
Definicija vključuje pravno tveganje in tveganje zunanjega izvajanja storitev, ne vključuje pa strateškega
tveganja in tveganja izgube ugleda, vendar pa lahko realizacija operativnega tveganja vpliva na ugled
Skupine in je torej njegova posledica.
Strategija in procesi upravljanja z operativnim tveganjem so opredeljeni v Politiki upravljanja z operativnim
tveganjem, ki je bila posodobljena v letu 2011. Skupina je tudi v letu 2012 nadaljevala z aktivnostmi, ki si jih
je zastavila v politiki. Prav tako so bila posodobljena interna navodila, prilagojena zahtevam politike, ki se
nanašajo na vse korake upravljanja z operativnim tveganjem ter na določitev apetita in tolerance Skupine do
operativnega tveganja.
Za strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja z operativnim tveganjem je značilno, da so v
upravljanje z operativnim tveganjem vključeni zaposleni na vseh ravneh, ki imajo različne odgovornosti in
naloge. Upravljanje z operativnim tveganjem se izvaja decentralizirano po organizacijskih enotah, kar velja
tudi za aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem tveganj. Koordinacija upravljanja z operativnim tveganjem se
izvaja centralizirano prek službe za upravljanje s tveganji.
V Skupini deluje odbor za operativno tveganje, ki je kolektivni organ odločanja, odgovoren za usmerjanje in
nadzor upravljanja z operativnim tveganjem. V odbor so vključeni vsi predstavniki višjega vodstva,
predseduje pa mu član uprave banke. Kot stalno vabljeni člani so del odbora tudi pooblaščenka za varnost,
pooblaščenka za skladnost, pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter
direktorica službe notranje revizije.
Za potrebe notranjega poročanja o operativnem tveganju Skupina uporablja aplikacijo za prijavo in aplikacijo
za popis škodnih dogodkov. Prva je namenjena vsem zaposlenim in omogoča tudi anonimno prijavo škodnih
dogodkov, v drugi pa formalno določeni poročevalci popisujejo škodne dogodke. V okviru poročanja škodnih
dogodkov Skupina zbira tudi informacije o pravnem tveganju, ki ga upravlja z enako politiko in procesi kot
ostale kategorije operativnega tveganja. Pravno tveganje iz naslova tožb zoper Skupino obvladuje Skupina
enako kot druga pravna tveganja, in sicer tako, da skrbno in poglobljeno obravnava vsak primer (če se vodi v
Skupini) oziroma s premišljeno izbiro odvetnikov (zunanjih izvajalcev), ki kakovostno zastopajo Skupino. Za
pripravo trimesečnih zbirnih poročil o škodnih dogodkih je odgovorna služba za upravljanje s tveganji.
Poročila o škodnih dogodkih obravnava odbor, pri čemer podrobneje obravnava velike škodne dogodke,
sprejema ukrepe ob njihovem nastanku in spremlja uresničevanje sprejetih ukrepov. Odbor obravnava tudi
druga poročila v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem ter vse profile operativnega
tveganja (ocenjeni, realizirani, ciljni) po organizacijskih enotah in za Skupino. O pomembnih škodnih
dogodkih so uprava in višje vodstvo obveščeni takoj.
Za sistem merjenja operativnega tveganja je značilno, da ugotavljanje in ocenjevanje oziroma merjenje
operativnega tveganja potekajo z izpolnjevanjem obrazcev za popis potencialnih škodnih dogodkov, vsebino
katerih pripravlja služba za upravljanje s tveganji. Vsak ugotovljeni škodni dogodek je ocenjen z verjetnostjo
nastanka, resnostjo posledic v primeru nastanka in oceno ustreznosti obstoječih kontrol za preprečevanje
nastanka.
Pri ocenjevanju se uporablja kvalitativni pristop. Za vsak popisan potencialni škodni dogodek je treba
opredeliti tudi obstoječe kontrole za zmanjševanje njegovega nastanka, ukrepe za njegovo preprečevanje in
ukrepe ravnanja v primeru njegovega nastanka. V okviru merjenja operativnega tveganja služba za
upravljanje s tveganji opravlja tudi razgovore z zaposlenimi in višjim vodstvom.
Prav tako s pomočjo analize internih navodil za delovanje posameznih organizacijskih delov preverja, ali
vgrajeni mehanizmi notranjih kontrol preprečujejo pojav (pričakovanih) škodnih dogodkov iz operativnega
tveganja oziroma ali je zaradi novo ugotovljenih groženj treba dopolniti interna navodila.
Skupina izvaja aktivnosti za varovanje pred operativnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje. Natančni
postopki za obvladovanje operativnega tveganja so opredeljeni v dokumentu Postopki za kontrolo oziroma
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
16
zmanjševanje bistvenih operativnih tveganj. Skupina izvaja tudi aktivnosti za obvladovanje posledic nastalih
škodnih dogodkov. Za izvajanje teh postopkov so odgovorne organizacijske enote same.
Spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred operativnim tveganjem in njegovo zmanjševanje temelji
na notranjem kontrolnem sistemu, ki je zasnovan na notranjih kontrolah, na izvajanju aktivnosti službe
notranje revizije in na aktivnostih v zvezi z zagotavljanjem skladnosti poslovanja. Spremljanje se izvaja tudi
na sejah odbora za operativno tveganje.
V letu 2012 je Skupina nadaljevala z aktivnostmi v skladu s Politiko upravljanja neprekinjenega poslovanja in
Poslovnikom programa upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izdelani načrti neprekinjenega poslovanja in
načrti ukrepanja po katastrofi se redno posodabljajo in testirajo. V letu 2012 je bilo izvedeno celovito IT
testiranje načrtov neprekinjenega poslovanja. Na ravni Skupine so bile ponovno analizirane posledice
prekinitve izvajanja aktivnosti, ki se izvajajo za stranke in za potrebe poročanja. Dopolnjena je bila Strategija
zagotavljanja nadomestnih delovnih mest.
Pripravljena je bila Politika upravljanja s tveganjem prevar, ki med drugim od zaposlenega oz. vodilnega
delavca, ki je odkril notranjo prevaro ali sumi nanjo, zahteva, da nemudoma prijavi dogodek v sistem
anonimne prijave škodnih dogodkov in ostalih incidentov.
3.5. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost finančnega položaja Skupine neugodnim spremembam tržne ravni
obrestnih mer. Skupina je izpostavljena vplivom nihanja glavnih tržnih obrestnih mer tako na njeno tveganje
poštene vrednosti kot na tveganje denarnih tokov. Obrestno tveganje poštene vrednosti je tveganje, da bo
vrednost finančnega instrumenta neugodno nihala zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Obrestno tveganje
denarnih tokov je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finančnega instrumenta neugodno nihali zaradi
sprememb tržnih obrestnih mer. Kot posledica teh sprememb se spreminjajo tudi obrestne marže in dobiček.
V skladu s strategijo upravljanja z obrestnim tveganjem Skupina omejuje obseg obrestnega tveganja z
vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Skupina obvladuje
obrestno tveganje z usklajevanjem virov sredstev in naložb po njihovi zapadlosti, višini in načinu določanja
obrestnih mer ter z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Skupina redno izračunava tudi vpliv
spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in vrednost kapitala s standardnim obrestnim šokom.
Skupina izvaja učinkovit proces upravljanja z obrestnim tveganjem, ki omogoča, da ostaja raven tveganja v
sprejemljivih mejah. Skupina prepoznava, meri, upravlja, nadzoruje in spremlja obrestno tveganje v skladu s
sprejeto politiko upravljanja z obrestnim tveganjem. Proces upravljanja z obrestnim tveganjem vključuje
postopke za obvladovanje obrestnega tveganja ob učinkovitem notranjem poročanju.
Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja z obrestnim tveganjem velja, da izvajanje politike
spremlja odbor za upravljanje z bilanco, uravnavanje obrestnega tveganja ter izpolnjevanje zahtev in
postavljenih omejitev pa je odgovornost zakladništva.
Skladno s potrebami notranjega poročanja Skupina spremlja obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja,
v sklopu spremljanja tržnih tveganj, kjer za merjenje tveganja uporablja metodo tvegane vrednosti (angl.
VaR), testiranje izjemnih razmer in analizo občutljivosti.
Merjenje obrestnega tveganja, ki izhaja iz neusklajenih postavk bančne knjige, se izvaja na podlagi obrestnih
vrzeli. Grupirani denarni tokovi se razporedijo v posamezne časovne razrede glede na prvo ponovno
določitev obrestnih mer oziroma pogodbeno zapadlost. Za razporeditev postavk brez končnega roka
zapadlosti Skupina uporablja interno metodologijo. Spremljanje in izdelava poročil o odprtih pozicijah
potekata na mesečni ravni.
Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena nihanju obrestnih mer, zato je pomembno, da meri svojo
občutljivost na spremembe obrestnih mer in temu primerno uravnava svoj izkaz finančnega položaja.
Skupina redno izračunava vpliv sprememb obrestnih mer na dobiček in kapital.
Za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred obrestnim tveganjem in njegovo zmanjševanje Skupina
redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo. Za zmanjševanje
izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupina uporablja izvedene finančne instrumente na obrestno mero.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
17
3.6. Valutno tveganje
Valutno tveganje pomeni izpostavljenost Skupine posledicam sprememb tečajev tujih valut, ki v primeru
neugodnih gibanj zmanjšujejo dohodek Skupine.
Strategija upravljanja z valutnim tveganjem je osredotočena na izpostavljenost tveganju v skladu s
postavljenimi omejitvami in sposobnostjo Skupine za prevzemanje tveganj glede na prihodke in kapitalsko
ustreznost. Skupina prepoznava, meri, upravlja in nadzoruje valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko
upravljanja z valutnim tveganjem. Proces upravljanja z valutnim tveganjem vključuje postopke za
obvladovanje valutnega tveganja skupaj z notranjim poročanjem.
Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja z valutnim tveganjem velja, da izvajanje politike
spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco, za operativno uravnavanje valutnega tveganja in
usklajevanje odprtih pozicij s postavljenimi limiti med dnem in preko noči pa skrbi zakladništvo.
Za obseg in lastnosti notranjega poročanja je uveljavljena praksa izdelave dnevnih poročil o izpostavljenosti
valutnemu tveganju, dnevnih izračunov o največjih možnih izgubah iz naslova odprtih deviznih pozicij ter rednih
mesečnih poročil o izpostavi valutnemu tveganju, ki jih na sejah obravnava odbor za upravljanje z bilanco.
Sistem merjenja valutnega tveganja zajema dnevno spremljanje neto pozicij v tujih valutah po posamezni
valuti in skupinah valut ter dnevno izračunavanje največje dovoljene izgube iz naslova valutnega tveganja z
uporabo metode tvegane vrednosti (angl. VaR). Merjenje in ocenjevanje valutnega tveganja potekata v
skladu s sprejeto metodologijo, v okviru katere so opredeljeni tudi testi izjemnih razmer, s katerimi lahko
oceni možnost izgube v primeru večjega nihanja tečajev tujih valut.
Skupina izvaja varovanje pred valutnim tveganjem oziroma ga zmanjšuje, saj je izpostavljena vplivom
nihanja pomembnejših tečajev tujih valut na njeno finančno stanje in denarne tokove. Skupina je v prvem
polletju 2012 tekoče usklajevala razlike med nakupi in prodajami tujih valut, ki so izhajale pretežno iz
opravljanja plačilnega prometa. Izpostavljenost iz finančnih instrumentov v tujih valutah je bila zelo nizka in v
skladu s postavljenimi limiti.
3.7. Proces ICAAP
K internemu procesu ocenjevanja kapitalske ustreznosti (v nadaljevanju: ICAAP) smo pristopili že v letu 2007 z
izdelavo ocene profila tveganosti, ki jo odraža matrika tveganj. V okviru te analize smo v letu 2011 prepoznali
pomembna tveganja, ki se pojavljajo pri izvajanju ključnih poslovnih aktivnosti in določali kontrole za
zmanjševanje tveganj. Spremljanje profila tveganosti omogoča pravočasno odkrivanje bistvenih sprememb v
profilu tveganosti in predstavlja podlago za sprejem potrebnih ukrepov. Profil tveganosti primerjamo z oceno
sposobnosti prevzemanja tveganj po lastni metodologiji in na podlagi rezultatov analize sprejemamo ustrezne
ukrepe, ki zagotavljajo, da Skupina Abanka prevzema tveganja v okviru svojih zmožnosti.
Primernost ravni in kakovosti kapitala glede na profil tveganosti (najmanj četrtletno) preverjamo s pomočjo
izračuna internih kapitalskih potreb, ki poleg kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, tržna tveganja in
operativno tveganje, ki se izračunavajo v skladu z veljavnimi regulativnimi pravili v okviru t. i. prvega stebra
kapitalske ureditve, upoštevajo tudi interno ocenjene kapitalske potrebe v okviru t. i. drugega stebra za vsa
druga tveganja, ki bodisi niso v celoti zajeta ali sploh niso upoštevana v okviru prvega stebra (npr. tveganje
koncentracije, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti,
strateško tveganje, kapitalsko tveganje idr.).
Zaradi negotovih razmer na finančnih trgih dajemo v banki v okviru procesa ICAAP velik poudarek rednemu
izvajanju testov izjemnih razmer, s katerimi ugotavljamo ranljivost banke na manj verjetne, a vseeno mogoče
spremembe različnih dejavnikov tveganja. Rezultati testov izjemnih razmer so vključeni v izračun internih
kapitalskih potreb.
Banka je v letu 2012 ocenila dodatne kapitalske potrebe za kreditno tveganje, tržna tveganja, kapitalsko
tveganje, tveganje koncentracije, likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti in dodatne kapitalske
potrebe iz naslova dejavnikov zunanjega okolja (kapital za izjemne razmere).
V letu 2012 je banka nadaljevala z nadgradnjo internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti, ki je
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
18
eden od ključnih stebrov veljavne kapitalske ureditve. Nadgradnja je potekala predvsem na področju
pregleda ustreznosti in prenove parametrov za prepoznavanje in merjenje pomembnosti posameznih
kategorij tveganj, parametrov, ki se upoštevajo pri izračunu internih kapitalskih potreb pri posameznih
kategorijah tveganj ter izpopolnitve metodologije, s katero ocenjujemo profil tveganosti in višino internih
kapitalskih potreb.
4.
BISTVENE INFORMACIJE
4.1.
Izkaz kratkoročnih sredstev
Izdajatelj je v skupinskih računovodskih izkazih na dan 31. 12. 2011 izkazoval 1.985.711 tisoč EUR
kratkoročnih sredstev in 2.707.585 tisoč EUR kratkoročnih obveznosti. Na dan 30. 09. 2012 je izdajatelj v
računovodskih izkazih družbe Abanka Vipa d.d. izkazoval 1.565.357 tisoč EUR kratkoročnih sredstev in
2.122.556 tisoč EUR kratkoročnih obveznosti.
4.2.
Kapitalizacija in zadolženost
Na dan 31. 12. 2011 je celoten kapital v skupinskih računovodskih izkazih izdajatelja znašal 231.356 tisoč
EUR in je predstavljal 5,4 % bilančne vsote, medtem ko so celotne obveznosti znašale 4.026.836 tisoč EUR
oziroma 95 % bilančne vsote. Celotni kapital družbe Abanka Vipa d.d. je na dan 30. 09. 2012 znašal 199.915
tisoč EUR in je predstavljal 5,5 % bilančne vsote, medtem ko so celotne obveznosti znašale 3.442.492 tisoč
EUR oziroma 94,5% bilančne vsote.
Tabela 4: Sestava obveznosti do virov sredstev Skupine Abanka na dan 30. 6. 2012 in na dan 31. 12. 2011 v
tisoč EUR
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- Vloge bank
- Vloge strank, ki niso banke
- Krediti bank
- Krediti strank, ki niso banke
- Dolžniški vrednostni papirji
- Podrejene obveznosti
- Druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana (izguba)/dobiček vključno s čisto izgubo poslovnega leta
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE
Kapital manjšinskih lastnikov
SKUPAJ KAPITAL
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
30. 6. 2012
nerevidirano
451.928
18.958
8.570
3.504.492
14.647
2.437.147
497.675
10.009
413.286
119.022
12.706
25.207
231
231
8.135
4.017.521
30.045
153.117
(4.813)
56.825
(240)
(13.301)
221.633
9
221.642
4.239.163
31. 12. 2011
revidirano
200.061
15.142
8.263
3.764.915
39.403
2.412.220
648.055
10.014
536.163
119.060
24.623
321
321
13.511
4.026.836
30.045
153.117
(10.794)
57.556
(240)
1.662
231.346
10
231.356
4.258.192
19
Tabela 5: Sestava obveznosti do virov sredstev družbe Abanka Vipa d.d. v tisoč EUR
30. 9. 2012
nerevidirano
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- Vloge bank
- Vloge strank, ki niso banke
- Krediti bank
- Krediti strank, ki niso banke
- Dolžniški vrednostni papirji
- Podrejene obveznosti
- Druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
SKUPAJ KAPITAL
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
30. 6. 2012
nerevidirano
31. 12. 2011
revidirano
562.905
18.179
451.928
18.958
200.061
15.142
8.711
2.818.666
33.929
2.062.181
467.276
10.111
117.966
119.029
8.174
26.634
229
229
7.168
3.442.492
30.045
153.117
(1.348)
56.483
(240)
(38.142)
199.915
3.642.407
8.570
3.480.100
14.647
2.441.580
469.162
10.081
413.286
119.022
12.322
24.555
232
232
6.797
3.991.140
30.045
153.117
(4.291)
56.473
(240)
(15.046)
220.058
4.211.198
8.263
3.727.285
39.403
2.414.253
608.381
10.025
536.163
119.060
24.090
322
322
11.411
3.986.574
30.045
153.117
(10.706)
56.473
(240)
228.689
4.215.263
Podatki o sestavi obveznosti do virov sredstev družbe Abanka Vipa d.d. na dan 30. 6. 2012 in 30. 9. 2012 so
nerevidirani.
Tabela 6: Podrejene obveznosti Abanke Vipe d.d. v tisoč EUR
Skupina
Obrestna mera
31. decembra
Izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji
Kratkoročni evrski dolžniški vrednostni papirji
Osma izdaja obveznic, zapadlost 1. marec 2011, v
evrih
Skupaj izdani podrejeni dolžniški vrednostni
papirji
Inovativni instrument
Skupaj podrejene obveznosti
Podrejene obveznosti, ki zapadejo v 12 mesecih od
datuma poročanja
Podrejene obveznosti, ki zapadejo v več kot 12
mesecih od datuma poročanja
2011
2010
1
1
4,9 %
–
10.411
3M EURIBOR + 1,9 %
1
119.059
119.060
10.412
118.701
129.113
675
10.412
118.385
118.701
Obrestna mera
30. junija 2012
Kratkoročni evrski dolžniški vrednostni papirji
Inovativni instrument
Skupaj podrejene obveznosti
3M EURIBOR + 1,9 %
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
30. junij 2012
119.022
119.022
20
4.3.
Interes fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri ponudbi
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo delnic, ki bi imele morebitne
interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo delnic.
4.4.
Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov
Povečanje kapitala bo omogočilo vzpostavljanje kapitalske osnove za uresničevanje strategije poslovanja
Skupine Abanka, izboljšanje količnika kapitalske ustreznosti in pripravljenost na izpolnjevanje višjih
pričakovanih kapitalskih zahtev v okviru Basla III. Izvajanje strategije je v določeni meri pogojeno s kapitalsko
močjo.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
21
5.
INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH
5.1.
Opis vrednostnega papirja
Izdajatelj bo izdal najmanj 11.904.762 in največ 21.428.572 novih kosovnih, nematerializiranih, rednih,
imenskih delnic, z neomejeno prenosljivostjo, oznake ABKN in z ISIN kodo SI0021108608.
Dosedanji osnovni kapital izdajatelja, ki znaša 30.045.067,60 EUR, je razdeljen na 7.200.000 delnic enega
razreda, t.j. navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je
7.198.874 delnic v nematerializirani obliki, 1.126 delnic pa je v materializirani obliki, za katere ni bila
opravljena zamenjava po 68. členu Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP), in še niso bile
oddane na KDD.
Po izdaji novih delnic se osnovni kapital Abanke Vipe d.d. poveča za najmanj 49.677.691,54 EUR in največ
89.419.846,44 EUR, tako da po povečanju znaša najmanj 79.722.759,14 EUR in največ 119.464.914,04
EUR, in bo razdeljen na najmanj 19.104.762 in največ 28.628.572 navadnih kosovnih, nematerializiranih,
rednih, imenskih delnic, z neomejeno prenosljivostjo, oznake ABKN.
Emisijska vrednost ene nove delnice je 4,20 EUR, emisijska vrednost vseh novih delnic pa je najmanj
50.000.000,40 EUR in največ 90.000.002,40 EUR.
5.2.
Zakonodaja, po katere so bili vrednostni papirji izdani
Delnice izdajatelja bodo izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z
delnicami je pristojno sodišče v Ljubljani.
5.3.
Oblika delnic
Ponujene delnice bodo izdane v nematerializirani obliki in vpisane na račun imetnikov delnic v centralnem
registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba (KDD),
skladno z veljavno slovensko zakonodajo in pravili poslovanja KDD.
5.4.
Valuta, v kateri bodo delnice izdane
Delnice bodo izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute.
5.5.
Opis pravic, povezanih z delnicami
Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenačene z že obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami
izdajatelja z oznako ABKN, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do:
-
udeležbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d.;
pravico do dividende;
ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju.
V skladu s 337. členom ZGD imajo dosedanji delničarji prednostno pravico do vpisa novih delnic v
sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi
delničarji, se izračuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstoječih delnic,
zmanjšano za lastne delnice (razmerje 2,98000371864), upoštevaje število obstoječih delnic posameznega
upravičenca, pri čemer velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi delničarji,
zaokroži navzdol.
Dividende se izplačujejo na način, določen s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
22
Omejitve pri izplačilih dividend veljajo za imetnike delnic, katere še niso vpisane v delniško knjigo izdajatelja,
torej za delnice, za katere še niso bili izpeljani postopki dematerializacije. Imetniki materializiranih delnic
prejmejo obvestilo o izplačilu dividend, kjer so obveščeni, da so imetniki še nevpisanih delnic na KDD in da so
kot imetniki delnic izdajatelja upravičeni do izplačila dividende ob pogoju predložitve delnic v materializirani
obliki. V primeru, da imetniki materializiranih delnic le-teh ne morejo predložiti, morajo podati izjavo, na podlagi
katere izdajatelj lahko sproži postopek amortizacije materializiranih delnic na sodišču. Ob predložitvi navedene
dokumentacije izdajatelj izvede nakazilo imetnikom materializiranih delnic pripadajočih dividend.
Za imetnike nerezidente ne veljajo posebne omejitve, postopki izplačila dividend tečejo skladno z veljavno
zakonodajo.
Upravičenje do dividende zastara v skladu z Obligacijskim zakonikom v roku 3 let. V primeru, da v
navedenem roku, ki je bil določen za zastaranje upravičenja do dividende, imetniki delnic niso izkoristili
pravice do izplačila njim pripadajoče dividende, se znesek neizplačane dividende na dan zastaranja
upravičenja knjiži med izredne dohodke izdajatelja.
Predlog o višini dividend poda uprava izdajatelja. Predlog mora potrditi nadzorni svet, ki ga skupaj z letnim
poročilom predstavi na skupščini. O delitvi dobička odloča skupščina delničarjev izdajatelja. Dividende se
izplačujejo skladno z davčno zakonodajo. Pri izračunu deleža dobička za izplačilo dividend se lastne delnice
izključijo. Dividende se izplačujejo enkrat letno, običajno v roku enega meseca po skupščini.
5.6.
Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih bodo delnice
izdane
Delnice bodo izdane na podlagi sklepa št. 3, ki ga je sprejela XXV. skupščina delničarjev Abanke Vipe d.d.
dne 19. novembra 2012.
5.7.
Pričakovani datum izdaje delnic
Izdajatelj pričakuje, da bodo nove delnice izdane v KDD najkasneje do 31. 07. 2013.
5.8.
Prenosljivost delnic
Novo izdane delnice bodo prosto prenosljive.
5.9.
Obvezni predpisi glede ponudb za odkup in prodajo delnic
Relevantni predpisi, ki urejajo prevzemno ponudbo ter odkup in prodajo delnic izdajatelja so:
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Ur. l. RS 42/06, 60/2006; 26/2007 (ZSDU-B), 33/2007
(ZSReg-B), 67/2007 (ZTFI), 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 - Skl. US);
Zakon o bančništvu - ZBan-1 (Ur. l. RS 131/06, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009, 79/2010,
9/2011 - ZPlaSS-B, 35/2011, 59/2011, 85/2011);
Zakon o prevzemih - ZPre-1 (Ur. l. RS 79/06, 67/2007 (ZTFI), 1/2008, 68/2008, 35/2011 ORZPre75, 55/2011 - Skl. US, 105/2011 - Odl. US, 10/2012, 22/2012 - Odl. US);
Obligacijski zakonik - OZ (Ur. l. RS 83/01, 32/04, 28/2006 (Odl. US), 40/07);
Zakon o trgu finančnih instrumentov – ZTFI (Ur. l. RS 67/2007, 100/2007, 69/2008, 40/2009,
88/2010, 78/2011);
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP (Ur. l. RS 23/1999, 75/2002 - ZIZ-A,
114/2006, 67/2007 - ZTFI, 58/2009, 78/2011);
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT (Ur. l. RS 60/2007,
19/2010, 77/2011).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
23
5.10.
Prevzemne ponudbe za lastniški kapital izdajatelja
Prevzemnih ponudb za lastniški kapital izdajatelja v letu 2011 in prvem polletju 2012 ni bilo.
5.11.
Informacija o davkih
5.11.1.
Obdavčitev prometa
Na podlagi 4. točke 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009,
85/2009, 85/2010, 18/2011, 78/2011 in 38/2012 – v nadaljevanju ZDDV-1) so plačila davka na dodano
vrednost oproščene tudi finančne transakcije, in sicer med drugim transakcije, vključno s posredovanjem
(razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi) z delnicami, deleži v
podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na
blagu in pravicami in deleži (4.e. točka 44. člena ZDDV-1).
5.11.2.
Obdavčitev donosov – pravne osebe
Prejete dividende in dohodki, ki so podobni dividendam
V skladu s 24. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007,
56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012 in 30/2012 – v nadaljevanju
ZDDPO-2) se pri določanju davčne osnove zavezanca prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička,
vključno z dohodki, ki so podobni dividendam iz 74. člena ZDDPO-2, razen skritih rezerv iz 74. člena
ZDDPO-2, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je
izplačevalec:
1. zavezanec za davek po tem zakonu; ali
2. za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot
rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen
sistem obdavčevanja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih
določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima
možnost izbire obdavčitve; ali
3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident
države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8.
členom ZDDPO-2, pri tem pa ta alineja ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU po
2. točki tega odstavka tega člena.
Določbe prejšnjega odstavka se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu
oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v
poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji. Dividende se lahko izvzamejo iz davčne
osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih, na njihovi podlagi v davčno osnovo
vključeni prihodki.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 60/07) v 2. poglavju
dodatno opredeljuje način in pogoje za izvzem dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam, in izvzem
dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev.
Dobički iz odsvojitve lastniških deležev
V skladu s 25. členom ZDDPO-2 se pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki
opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz
odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, se 50% tega
dobička izvzame iz davčne osnove zavezanca, če je bil zavezanec, ki ustvari dobiček udeležen v kapitalu
oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v
višini najmanj 8% in znaša čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju gospodarske družbe,
zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni
čas zaposloval vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se mu prizna v višini 50%.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
24
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za dobičke iz naložb v lastniške deleže v gospodarske
družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v
državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve družbe nižja od 12,5% in je
država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2, pri tem pa to niso države članice EU.
V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10
let po ustanovitvi, se v davčnem obračunu ob prenehanju davčna osnova poveča za izvzeti del dobička po
prvem odstavku za zadnjih pet davčnih obdobij. Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca ali poslovne
enote nerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po določbah VII. poglavja ZDDPO-2.
Pri določanju davčne osnove se dobiček, ki ga zavezanec ustvari z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma
delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (zamenjava)
dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca. Če zavezanec prejme plačilo v
denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki ustreza plačilu v denarju, vključi v davčno osnovo. V teh
primerih mora zavezanec ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleže ali delnice po davčni vrednosti, ki so
jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice ob zamenjavi.
V povezavi z navedeno ureditvijo izvzema dividend oziroma drugih deležev iz dobička po 24. členu ZDDPO2 in dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev po 25. členu ZDDPO-2 je treba upoštevati določbo 26. člena
ZDDPO-2 glede davčne obravnave odhodkov, ki se nanašajo na udeležbo. Odhodki, povezani z
upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki
omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, se ne priznajo v znesku, ki je enak 5
% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu izvzeti iz davčne
osnove zavezanca. Ti odhodki se izvzamejo v davčnem obdobju, v katerem se iz davčne osnove izvzamejo
navedeni dohodki.
Izplačila dividend
Na podlagi 1. odstavka 70. člena ZDDPO-2 je izdajatelj zavezan za izračun in plačilo davčnega odtegljaja od
dividend in dohodkov podobnih dividendam (74. člen ZDDPO-2) po stopnji 15 %, razen kadar je prejemnik
dividend eden izmed naštetih subjektov (2. odstavek 70. člena in 1. odstavek 71. člena ZDDPO-2):
1.
2.
3.
4.
Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v republiki Sloveniji,
Banka Slovenije,
zavezanec rezident, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko,
zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre
za dohodke, plačane po tej poslovni enoti,
Posebej je v 71. členu ZDDPO-2 urejeno obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz
različnih držav članic EU, in sicer se ne odtegne davka od plačil dividend in dohodkov, podobnih dividendam,
ki se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, kadar:
a. ima prejemnik najmanj 10 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem
kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček,
b. znaša čas trajanja udeležbe v kapitalu najmanj 24 mesecev,
c. je prejemnik:
- oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične
družbe iz različnih držav članic EU , in jih določi minister, pristojen za finance,
- za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot
rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjeno z državo nečlanico,
- je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki
velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen
za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.
Dividenda, ki je izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev, sicer pa izpolnjuje predhodno
navedene pogoje, se lahko izplača brez odtegljaja davka, če izplačevalec dividende predloži bančno garancijo.
Pri izplačilu dividend – nerezidentu, ki ne izpolnjuje zgoraj predpisanih pogojev, mora torej izplačevalec
dividend obračunati in plačati davčni odtegljaj po stopnji 15%. Na podlagi odločbe davčne uprave Republike
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
25
Slovenije pa lahko izplačevalec obračuna davčni odtegljaj po nižji stopnji iz sporazuma o izogibanju
dvojnemu obdavčevanju, sklenjenega med RS in državo nerezidenta.
5.11.3.
Obdavčitev donosov – fizične osebe
5.11.3.1. Izplačilo dividend
Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010,
43/2010, 106/2010, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 in 75/2012 – v nadaljevanju ZDoh-2) v 80.
členu določa, da so dividende dohodek iz kapitala, in zanje predpisuje obdavčitev dohodka iz kapitala po
stopnji 20 % (132. člen ZDoh-2). 119. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012
– v nadaljevanju ZUJF) pa določa, da se stopnja določena v 132. členu ZDoh-2 spremeni na 25 % in se
uporablja za dohodek iz kapitala, prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje. Obračunani in plačani davek od
dividend se šteje kot dokončen davek. To pomeni, da se dohodek iz naslova prejetih dividend ne všteva v letno
davčno osnovo zavezanca.
Izdajatelj je zavezan, da ob izplačilu dividend odtegne in plača davek po odbitku po stopnji 20 % oz. po
stopnji 25 % od 1. 1. 2013 dalje, tako za rezidente Republike Slovenije kot za nerezidente, razen če v
sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki se uporablja med Republiko Slovenijo in državo
prejemnika, ni določena drugačna davčna stopnja in prejemnik dividende pred izplačilom dividende
izdajatelju predloži s strani DURS-a potrjen KIDO obrazec.
Kadar plačnik davka dividende na nematerializirane delnice, od katerih se plačuje davčni odtegljaj, izplača
osebi, ki jih prejme za tuj račun, plačnik davka ravna kot je določeno v III.a poglavju ZDavP-2 (členi od 383.b
do 383.g).
5.11.3.2. Dobiček iz kapitala
Dobiček iz kapitala je na podlagi 92. člena ZDoh-2 dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala t.j. vrednostnega
papirja oziroma lastniškega deleža. Kot davčna osnova od dobička iz kapitala pa se smatra razlika med
prodajno in nabavno vrednostjo. Pri vrednostnih papirjih, ki so bili pridobljeni pred 1. 1. 2003, se za nabavno
vrednost šteje tržna vrednost na dan 1. 1. 2006; če tržne vrednosti ni, se upošteva knjigovodska vrednost.
Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znaša 20 % oz. po stopnji 25 % od 1. 1. 2013 dalje in se znižuje
vsakih pet let imetništva kapitala (132. člen ZDoh-2) in znaša:
Tabela 7: Število let imetništva kapitala in stopnja dohodnine
Število let imetništva kapitala
do 5 let
od vključno 5 do 10 let
od vključno 10 do 15 let
od vključno 15 do 20 let
po 20 letih
Stopnja dohodnine
20 %
15 %
10 %
5%
0%
Stopnja dohodnine po 1. 1. 2013
25 %
15 %
10 %
5%
0%
Obdavčitev je dokončna, kar pomeni, da se ne vpisuje v dohodninsko napoved. Izračun dohodnine od
dobička iz kapitala se opravi z odmero dohodnine. Izračun dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih
papirjev in drugih deležev opravi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev vložiti
do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen nerezidentov. Nerezident lahko vloži napoved do 28.
februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter
investicijskih kuponov v preteklem letu. Sicer se napoved za odmero dohodnine vloži v 15 dneh od dneva
odsvojitve kapitala. Nerezident je skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo
dohodnine od vseh dobičkov iz kapitala, ki imajo vir v Sloveniji. Ne glede na navedeno nerezidenti ne
plačujejo dohodnine od dobička iz kapitala, opredeljenega v prvem odstavku 33. člena ZDoh-2, ki določa, da
nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v
Sloveniji samo po 13. ali 14. členu tega zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident
odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. (tj. lastniškega deleža, na podlagi katerega zavezanec ima ali
je imel v kateremkoli času v preteklih petih letih pred odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno preko
povezanih oseb, vsaj 10 % delež glasovalnih pravic ali vsaj 10 % delež v kapitalu oziroma v posameznem
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
26
razredu delnic določene pravne osebe).
5.11.4.
Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru
Izdajatelj je v skladu z zakonodajo plačnik davčnega odtegljaja ob izplačilu dividende in je odgovoren za
izračun davčnega odtegljaja ter plačilo davka Davčni upravi Republike Slovenije. Druge odgovornosti za
davke, odtegnjene pri viru, izdajatelj ne prevzema.
6.
POGOJI PONUDBE
6.1.
Pogoji ponudbe, pričakovan časovni razpored in postopek sprejema
ponudbe
6.1.1.
Pogoji, pod katerimi poteka ponudba
Ponudba bo potekala na način in pod pogoji, ki so navedeni v tem prospektu.
6.1.2.
Skupni znesek ponudbe
Ponudba obsega najmanj 11.904.762 in največ 21.428.572 delnic v skupni emisijski vrednosti najmanj
50.000.000,40 EUR in največ 90.000.002,40 EUR in je enaka zmnožku števila novih delnic in emisijski
vrednosti ene nove delnice.
Emisijska vrednost ene nove delnice izdajatelja znaša 4,20 EUR.
6.1.3.
Trajanje ponudbe
Prodaja delnic se izvaja v treh krogih. Prvi krog začne teči naslednji delovni dan po objavi povzetka
prospekta na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja in traja 30 dni. Drugi krog se začne najkasneje
5. delovni dan od zaključka prvega kroga in traja 14 dni. Tretji krog se začne najkasneje 5. delovni dan po
zaključku drugega kroga in traja 14 dni.
Prodaja delnic se opravi z javno ponudbo vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za
prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic
z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja (obstoječi delničarji). Rok za vpis in vplačilo delnic
je 30 dni od dneva objave povzetka prospekta na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja (prvi krog), s
pričetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave povzetka prospekta na sistemu SEOnet in na spletni
strani izdajatelja.
Delnice, za katere obstoječi delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem krogu, se ponudijo v odkup vsem
delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije
za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo
izdajatelja. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplačilo je 14 dni od dneva obvestila izdajatelja
o pričetku drugega kroga, ki bo objavljeno na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo
objavljeno najkasneje 5. delovni dan po zaključku prvega kroga.
Delnice, za katere obstoječi delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem in drugem krogu, se ponudijo v
odkup vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s
strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v
delniško knjigo izdajatelja, in zunanjim investitorjem (tretji krog). Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za
vpis in vplačilo je 14 dni od dneva obvestila izdajatelja o pričetku tretjega kroga, ki bo objavljeno na sistemu
SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno najkasneje 5. delovni dan po zaključku drugega
kroga.
Izdajatelj bo vlagatelju na njegovo zahtevo brezplačno poslal oziroma izročil tiskani izpis prospekta.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
27
Šteje se, da so bile delnice vplačane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplačilo delnic na transakcijski
račun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic.
6.1.4.
Preklic ponudbe
Izdajatelj lahko kadarkoli do javne objave rezultata ponudbe na podlagi sklepa uprave, prekliče ponudbo po
tem prospektu. Do preklica ponudbe lahko pride, če izdajatelj po lastni presoji meni, da bi bilo s ponudbo
nepriporočljivo ali nepraktično nadaljevati zaradi nastopa, med drugim, sledečih dogodkov: (i) prekinitev ali
bistvena omejitev trgovanja z vrednostnimi papirji na LJSE; (ii) bistveno poslabšanje gospodarskega ali
političnega položaja v Sloveniji ali na splošno na svetu; (iii) bistvena izguba ali poslabšanje poslovanja
izdajatelja ali Skupine Abanka; (iv) bistvena negativna sprememba ali razvoj splošnega poslovanja,
upravljanja, finančnega položaja, kapitala ali rezultatov poslovanja izdajatelja ali Skupine Abanka oz.
bistveno negativen razvoj v zvezi z navedenim. S preklicem ponudbe se zavrnejo vse vpisne izjave
obstoječih delničarjev in vlagateljev za vpis ponujenih delnic na podlagi ponudbe po tem prospektu. Abanka
bo v roku 5 delovnih dni po objavi preklica ponudbe vrnila vse do preklica vplačane zneske, pri čemer
obstoječi delničarji in vlagatelji ne bodo upravičeni do plačila obresti ali drugih nadomestil.
Vsaka odločitev v zvezi s preklicem ponudbe bo objavljena na sistemu SEOnet in na spletni strani
izdajatelja.
6.1.5.
Vpisovanje in vplačevanje delnic
Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno potrdilo) na naslednjih vpisnih
mestih od ponedeljka do petka v rednem delovnem času poslovalnic med 9:00 in 15:30 uro.
Tabela 8: Seznam vpisnih mest
POSLOVALNICA
NASLOV
1
Sedež ABANKE VIPE D.D.
Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana
2
Poslovalnica SLOVENSKA 50
Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana
3
Poslovalnica CELJE I
Aškerčeva 10, 3000 Celje
4
Poslovalnica KOPER
Ferrarska 12, 6000 Koper
5
Poslovalnica KRANJ
Nazorjeva 1, 4000 Kranj
6
Poslovalnica CANKARJEVA
Cankarjeva 6 B, 2000 Maribor
7
Poslovalnica NOVA GORICA
ERJAVČEVA
Poslovalnica NOVO MESTO
Erjavčeva 2,5000 Nova Gorica
8
Rozmanova 40, 8000 Novo mesto
TELEFON
TELEFAKS
01 47 18 100
01 47 18 188
01 30 01 500
01 30 01 511
03 42 58 140
03 42 58 141
05 61 16 830
05 61 16 831
04 28 10 700
04 28 10 701
02 25 04 870
02 25 04 871
05 33 85 231
01 43 25 328
07 37 19 040
07 37 19 041
07 33 23 058
01 23 02 640
03 54 83 114
05 62 74 925
04 20 26 744
02 25 27 769
05 33 85 207
DELOVNI ČAS
8.00 15.30
sobota zaprto
8.30 17.00
sobota zaprto
8.00 12.00 in 14.00 17.00
sobota zaprto
8.30 16.30
sobota zaprto
8.00 17.00
sobota zaprto
8.30 12.30 in 14.30 16.30
sobota zaprto
9.00 16.30
sobota zaprto
8.00 12.00 in 14.00 16.00
sobota zaprto
Delnice se vplačujejo v denarju, v valuti EUR, na transakcijski račun izdajatelja. Delnice morajo biti vplačane
najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi vpisne izjave. Delnice se štejejo za vpisane samo, če so tudi v
celotni vplačane. Vpisniki, ki vpisujejo ponujene delnice, morajo na vpisnem potrdilu navesti račun
vrednostnih papirjev imetnika (pri čemer ne sme iti za registrski račun), na katerega se jim dodeljene delnice
izdajo. Potencialni vlagatelji, ki nimajo računa vrednostnih papirjev, bodo takšen račun morali odpreti pred
vpisom ponujenih delnic.
Vpisne izjave, ki vsebujejo pogoje – razen pogoja, da vplačnik sprejme največ toliko delnic, da sam ali skupaj s
povezanimi osebami ne bo presegel 1/3 deleža glasovalnih pravic iz delnic Abanke Vipe d.d. ali pogoja oz.
omejitve, da so preostali vplačniki delnic vplačali najmanj s strani vplačnika, ki takšen pogoj oz. omejitev
postavlja, določen znesek vplačil – ali druge omejitve, ne bodo sprejete. Na podlagi takšnih vpisnih izjav
vplačani zneski bodo vrnjeni osebam, ki bi jih nakazale, v 15 dneh od prejema na račun iz katerega je bilo
vplačilo tudi plačano. Šteje se, da so bile delnice vplačane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplačilo delnic
na transakcijski račun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic.
Po oddaji vpisnih izjav delničarji in investitorji ne morejo umakniti, spremeniti ali preklicati vpisa, razen v
primeru, če je k temu prospektu objavljen dodatek na podlagi veljavnih predpisov.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
28
6.1.6.
Opis možnosti za zmanjšanje vpisa in način vračila presežnih zneskov, ki jih plačajo
prijavljeni
V kolikor bo vpisanih in vplačanih več delnic, kot jih bo na razpolago, se investitorjem, ki bodo delnice vpisali
in vplačali zniža število delnic, do katerih bodo upravičeni, kot je to opredeljeno v točki 6.2.1.
Presežna vplačila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom prvega kroga najkasneje 5. delovni dan od
dneva vplačila na račun iz katerega je bilo vplačilo tudi plačano.
Presežna vplačila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom drugega kroga najkasneje 5. delovni dan po
zaključku drugega kroga na račun iz katerega je bilo vplačilo tudi plačano.
Presežna vplačila bo izdajatelj vpisnikom tretjega kroga vrnil neobrestovana najkasneje 5. delovni dan po
zaključku tretjega kroga na račun iz katerega je bilo vplačilo tudi plačano.
6.1.7.
Uspešnost in objava izida javne ponudbe
Ponudba bo uspešna v kolikor bo vpisanih in plačanih najmanj 11.904.762 novih delnic.
Izdajatelj bo rezultate ponudbe javno objavil na sistemu SEOnet ter na svoji spletni strani.
V kolikor do 30. 06. 2013 povečanje osnovnega kapitala zaradi kakršnih koli razlogov ne bi bilo vpisano v
sodni register, postane vpis neobvezujoč in se neobrestovana vplačila vrnejo vpisnikom v roku 14 dni.
6.1.8.
Način in roki vplačila vrednostnih papirjev in dostave vrednostnih papirjev
Po končanem vpisu sprememb osnovnega kapitala, števila delnic in vpisu sprememb statuta v sodni register,
bo izdajatelj izdal KDD-ju nalog za izdajo novih delnic na račune nematerializiranih vrednostnih papirjev
centralnega registra (pri čemer ne sme iti za registrski račun) v skladu z Pravili in Navodili KDD.
6.1.9.
Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic in prenosljivost pravic do vpisa
Prednostna pravica je upoštevana tako, da se delnice ponudijo vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan
potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni
dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Vsak delničar ima pravico vpisati
nove delnice v sorazmerju s svojim dosedanjim deležem glede na število izdanih delnic obeh oznak,
zmanjšano za število lastnih delnic. Število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi delničarji, se
izračuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstoječih delnic, zmanjšano za lastne
delnice (razmerje 2,98000371864), upoštevaje število obstoječih delnic posameznega upravičenca, pri čemer
velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upravičeni obstoječi delničarji, zaokroži navzdol.
Imetniki materializiranih delnic z oznako ABKN, katere do dneva potrditve prospekta s strani Agencije za trg
vrednostnih papirjev (presečni dan) ne bodo vpisane v delniško knjigo izdajatelja, ne bodo imeli pravice
koristiti prednostne pravice iz naslova imetništva materializiranih delnic z oznako ABKN do vpisa novo
izdanih delnic izdajatelja.
Prednostna pravica je prenosljiva.
Osebe, na katere so bile prenesene prednostne pravice, bodo obravnavane na enak način kot obstoječi
delničarji. Prednostna pravica je prenosljiva do konca vpisnega obdobja za obstoječe delničarje. Oseba, na
katero je bila prednostna pravica prenesena (pridobitelj prednostne pravice), se mora ob vpisu ponujenih
delnic izkazati s pogodbo o prenosu prednostne pravice, na kateri mora biti notarsko overjen podpis
obstoječega delničarja ali njegovega zastopnika. Pridobitelj prednostne pravice lahko ponujene delnice vpiše
do konca vpisnega obdobja za obstoječe delničarje, v rednem delovnem času na vpisnih mestih, navedenih
v poglavju 6.1.5. tega Prospekta. V primeru odstopa prednostne pravice do istih delnic več osebam te
delnice veljavno vpiše tista oseba, ki jih vpiše prva.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
29
6.2.
Načrt porazdelitve in dodelitve
6.2.1.
Različne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene
Novo izdane delnice so v prvem krogu ponujene vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve
prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan)
imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja (obstoječi delničarji). Rok za vpis in
vplačilo delnic je 30 dni od dneva objave povzetka prospekta na sistemu SEOnet in na spletni strani
izdajatelja (prvi krog), s pričetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave povzetka prospekta na sistemu
SEOnet in na spletni strani izdajatelja.
Delnice, za katere obstoječi delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem krogu, se ponudijo v odkup vsem
delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije
za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo
izdajatelja. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplačilo je 14 dni od dneva obvestila izdajatelja
o pričetku drugega kroga, ki bo objavljeno na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo
objavljeno najkasneje 5. delovni dan po zaključku prvega kroga. Če bo število v drugem krogu vpisanih in
vplačanih delnic preseglo število razpoložljivih delnic, se bodo razpoložljive delnice razdelile v sorazmerju glede
na vplačane zneske. Število novih delnic se zaokroži navzdol. Morebiten preostanek delnic se dodeli
delničarjem, ki so vpisali in vplačali najnižje število delnic, pri čemer se najprej dodeli maksimalno število delnic
delničarju, ki je vpisal in vplačal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delničarjem, vse do alokacije vseh
razpoložljivih delnic.
Delnice, za katere obstoječi delničarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem in drugem krogu, se ponudijo v
odkup vsem delničarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s
strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v
delniško knjigo izdajatelja, in zunanjim investitorjem (tretji krog). Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za
vpis in vplačilo je 14 dni od dneva obvestila izdajatelja o pričetku tretjega kroga, ki bo objavljeno na sistemu
SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno najkasneje 5. delovni dan po zaključku drugega
kroga. Če bo število v tretjem krogu vpisanih in vplačanih delnic preseglo število razpoložljivih delnic, se bodo
razpoložljive delnice razdelile v sorazmerju glede na vplačane zneske. Število novih delnic se zaokroži navzdol.
Morebiten preostanek delnic se dodeli delničarjem, ki so vpisali in vplačali najnižje število delnic, pri čemer se
najprej dodeli maksimalno število delnic delničarju, ki je vpisal in vplačal najmanj delnic in nadaljuje z
naslednjim delničarjem, vse do alokacije vseh razpoložljivih delnic.
Šteje se, da so bile delnice vplačane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplačilo delnic na transakcijski
račun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic.
6.2.2.
Vpis delnic s strani večjih delničarjev, članov uprave ali nadzornega sveta ter vpis več kot 5
% ponudbe s strani ene osebe
Tabela 9: Delničarji z več kot 5-odstotnim deležem po stanju v delniški knjigi na dan 30. 6. 2012
Delničar
Zavarovalnica Triglav, d.d.
Sava d.d.
Gorenjska banka d.d.
Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I
Hit d.d. Nova Gorica
Obstoječe število delnic
1.843.377
1.715.841
1.061.220
527.258
442.705
Odstotek v kapitalu
25,6%
23,8%
14,7%
7,3%
6,1%
Izdajatelj ne razpolaga s podatki o tem, ali bo katera izmed naštetih oseb vpisala in vplačala več kot 5 %
ponudbe, in prav tako ne s podatki o nameravanem vpisu več kot 5 % ponudbe novo izdanih delnic s strani
tretjih oseb.
Člani uprave izdajatelja nameravajo sodelovati v dokapitalizaciji v skladu s pogoji vpisa in vplačila delnic.
6.2.3.
Razkritje pred dodelitvijo
Ponudba se zaključi predčasno, v kolikor so pred končnim rokom vpisane in vplačane vse ponujene delnice.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
30
6.2.4.
Postopek obveščanja vpisnikov o dodeljenem znesku
Izdajatelj bo vsakega delničarja izdajatelja, ki bo na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja
javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (presečni dan) imetnik delnic z oznako ABKN in bo
vpisan v delniško knjigo izdajatelja, pisno obvestil o postopku izdaje in številu dodeljenih delnic, ki jih ima
pravico vpisati v prvem krogu.
Obvestilo o številu dodeljenih ponujenih delnic in presežnih vplačilih bo izdajatelj posredoval vpisnikom
drugega kroga najkasneje 5. delovni dan po zaključku drugega kroga.
Obvestilo o številu dodeljenih ponujenih delnic in presežnih vplačilih bo izdajatelj posredoval vpisnikom
tretjega kroga najkasneje 5. delovni dan po zaključku javne ponudbe.
Vpisniki bodo prejeli ustrezna obvestila o vpisu delnic v KDD v skladu s slovensko zakonodajo.
Trgovanje s ponujenimi delnicami pred njihovo uvrstitvijo na LJSE je na izključno odgovornost investitorjev.
6.2.5.
Čezmerna dodelitev in opcija »green shoe«
Opcija za čezmerno dodelitev in opcija »green shoe« nista bili podeljeni.
6.3.
Oblikovanje cene
6.3.1.
Navedba cene
Nakupna cena novo izdanih delnic znaša 4,20 EUR in je bila določena s strani Abanke Vipe d.d. V skladu s
členom 333/2 ZGD-1 se mora število kosovnih delnic banke povečati v enakem razmerju kot osnovni kapital,
kar v posledici pomeni, da je najnižja cena enaka 30.045.067 EUR / 7.200.000 = 4,1729 EUR.
Oblikovana cena predstavlja 0,14 – kratnika knjigovodske vrednosti delnice na dan 30. 06. 2012, ki znaša
30,60 EUR.
Vpisniki z vpisom in vplačilom nimajo dodatnih stroškov, razen morebitnega plačila bančnega nadomestila za
opravljeni plačilni promet.
6.4.
Prodaja in odkup prve izdaje delnic
Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo vpisa in vplačila delnic.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
31
7.
SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ
7.1.
Mesto trgovanja
Delnice Abanke Vipe d.d. z oznako ABKN so uvrščene v standardno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih
papirjev v Sloveniji od dne 27. 10. 2008.
Po vpisu novih delnic na račune vpisnikov in vplačnikov delnic v KDD, bo izdajatelj v skladu s Pravili in
Navodili LJSE vložil zahtevo na LJSE za spremembo števila vrednostnih papirjev izdajatelja na borznem trgu
Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana.
Razen trgovanja na LJSE ni predvidena uvrstitev delnic Abanke Vipa d.d. na drug organizirani trg
vrednostnih papirjev.
7.2.
Stabilizacija
Izdajatelj ni odobril možnosti za izvajanje stabilizacije cene.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
32
8.
PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV
Prospekt se nanaša na javno ponudbo novo izdanih delnic. V tej ponudbi nihče od imetnikov obstoječih
delnic izdajatelja le-teh ne ponuja v prodajo.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
33
9.
STROŠKI PONUDBE
9.1.
Skupni prihodek
Izdajatelj bo na podlagi vpisa in vplačila novo izdanih delnic pridobil kupnino v skupnem znesku najmanj
50.000.000,40 EUR in največ 90.000.002,40 EUR (najmanj 11.904.762 delnic x 4,20 EUR in največ
21.428.572 delnic x 4,20 EUR).
9.2.
Ocena skupnih stroškov ponudbe
V postopku izdaje delnic bodo nastali naslednji stroški:
- Zahteva za potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti (ATVP): 5.000,00 EUR,
- Fiksno nadomestilo za izdajo delnic v KDD: 472,79 EUR.
Poleg zgoraj navedenih stroškov bodo nastali še stroški tiskanja prospekta, stroški objave oglasov (začetek
javne ponudbe, izid uspešnosti), stroški pošiljanja vabil obstoječim delničarjem, notarski stroški, stroški
spremenljivega nadomestila KDD ipd.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
34
10.
REDČENJE
Dosedanji osnovni kapital izdajatelja, ki znaša 30.045.067,60 EUR, je razdeljen na 7.200.000 navadnih,
rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN.
V centralnem registru pri KDD je bilo na dan 30. 09. 2012 vpisanih 7.198.874 delnic v nematerializirani obliki,
1.126 delnic pa je v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD.
Po izdaji novih delnic bo osnovni kapital družbe znašal najmanj 79.722.759,14 EUR in največ 119.464.914,04
EUR in bo razdeljen na najmanj 19.104.762 in največ 28.628.572 navadnih, rednih, neomejeno prenosljivih
imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN. Novo izdane delnice bodo predstavljale najmanj 62,31% in največ
74,85% osnovnega kapitala izdajatelja po povečanju osnovnega kapitala izdajatelja.
Obstoječi delničar, ki ne bi sprejel ponudbe, bi za vsako delnico, ki jo ima, znižal njen delež v skupnem
številu delnic z dosedanjih 1/7.200.000 na najmanj 1/19.104.762 oziroma na največ 1/28.628.572.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
35
11.
ZAKONITI REVIZORJI
11.1.
Firma in naslov izdajateljevih revizorjev
Revizor izdajatelja za poslovno leto 2009 je bila družba PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15,
1000 Ljubljana, za poslovni leti 2010 in 2011 pa je bil revizor izdajatelja revizijska družba KPMG Slovenija,
podjetje za revidiranje d.o.o., Cesta 25. Junija 1F, 5000 Nova Gorica. Obe omenjeni družbi sta vpisani v
register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
36
12.
IZBRANE FINANČ
ČNE INFORMACIJE
12.1.
Izbrane pretekle finančne
finanč informacije o izdajatelju
Izbrane finančne
ne informacije predstavljane v nadaljevanju so bile za leta 2009, 2010 in 2011 pripravljene v
skladu z mednarodnimi standardi računovodskega
rač
poročanja
anja (MSRP). Izbrane finančne
finan
informacije so
povzete brez prilagoditev glede na revidirane računovodske
ra unovodske izkaze ob koncu let 2009, 2010 in 2011.
Tabela 10: Izbrane finančne
ne informacije in kazalniki za Skupino Abanka za leta 2009, 2010 in 2011
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
37
Tabela 11: Izbrane finančne
ne informacije in kazalniki za Abanko Vipo d.d.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
38
12.2.
Izbrane finančne
čne informacije za vmesna obdobja
Polletno konsolidirano računovodsko
unovodsko poročilo
poro ilo Skupine Abanka Vipa je pripravljeno v skladu z Mednarodnim
računovodskim standardom 34 – Medletno računovodsko
ra
poročanje.
anje. Konsolidirani računovodski
ra
izkazi so
pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
ra
poročanja,
anja, kot jih je sprejela Evropska unija.
V primerjavi z izkazi, ki so sestavni del letnega poročila,
poro ila, vsebujejo polletni izkazi manjši obseg pojasnil in
razkritij. Polletne izkaze, pripravljene v zgoščeni
zgoš eni obliki, je zato potrebno brati v povezavi
pov
z letnimi izkazi za
poslovno leto 2011.
Računovodske
unovodske usmeritve, uporabljene pri sestavljanju ra
računovodskih
unovodskih izkazov za polletje in devetmesečje
devetmese
2012, so enake, kot so bile uporabljene za pripravo letnega poročila
poro
za leto 2011.
lidirane izkaze Skupine Abanka za prvo polletje 2012 so bile poleg Abanke kot
V nerevidirane konsolidirane
nadrejene banke vključene
ene še odvisne družbe Argolina, ABANKA SKLADI, Afaktor, Aleasing in Analožbe.
Naložba v skupaj obvladovano družbo ASA Aleasing se je v konsolidiranih računovodskih
ra
vodskih izkazih obračunala
obra
po kapitalski metodi.
V nerevidirane konsolidirane izkaze Skupine Abanka za prvo polletje 2011 so bile poleg Abanke kot
nadrejene banke vključene
ene še odvisne družbe Argolina, ABANKA SKLADI (tedaj Abančna
Aban
DZU), Afaktor,
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
39
Aleasing in Analožbe. Naložba v skupaj obvladovano družbo ASA Aleasing se je v konsolidiranih
računovodskih izkazih obračunala po kapitalski metodi.
Tabela 12: Izbrane finančne informacije in kazalniki za Skupino Abanka za prvo polletje 2012
v tisoč EUR
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
30. 6. 2012
31. 12. 2011
Bilančna vsota
4.239.163
4.258.192
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja
2.447.156
2.422.234
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju
2.822.639
2.998.904
221.642
231.356
1. - 6. 2012
1. - 6. 2011
Čiste obresti
36.734
44.701
Čisti neobrestni prihodki
18.022
12.662
(25.025)
(26.005)
Celotni kapital
v tisoč EUR
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
Amortizacija
(2.951)
(2.827)
Oslabitve in rezervacije
(41.816)
(46.084)
Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja
(15.036)
(17.553)
(658)
3.769
1. - 6. 2012
1. - 6. 2011
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
KAZALNIKI
Profitabilnost (v %)
(1)
- donos na aktivo po obdavčitvi
- donos na kapital po obdavčitvi(2)
(0,7) *
(0,6) *
(13,5) *
(7,9) *
* Letni preračun je izveden linearno na podlagi 6-mesečnih podatkov.
(1) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečna aktiva. Povprečna aktiva je izračunana kot
povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznih četrtletij, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra
preteklega leta.
(2) Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečni kapital. Povprečni kapital je izračunan kot
povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznih četrtletij, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan
decembra preteklega leta.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
40
Tabela 13: Izbrane finančne informacije in kazalniki za Abanko Vipo d.d. za prvo polletje 2012
v tisoč EUR
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
30. 6. 2012
31. 12. 2011
Bilančna vsota
4.211.198
4.215.263
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja
2.451.661
2.424.278
1.228.924
1.213.727
1.222.737
1.210.551
2.829.528
2.989.685
- pravnih in drugih oseb
1
- prebivalstva
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju
1
2.303.357
2.467.360
- prebivalstvu
526.171
522.325
Celotni kapital
220.058
228.689
- pravnim in drugim osebam
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije
Obseg zunajbilančnega poslovanja
362.550
355.592
1.233.156
1.347.401
v tisoč EUR
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
1.-6. 2012
1.-6. 2011
Čiste obresti
35.293
42.611
Čisti neobrestni prihodki
17.169
10.844
(22.931)
(23.756)
(2.566)
(2.526)
Oslabitve in rezervacije
(41.565)
(46.042)
Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja
(14.601)
(445)
(18.869)
30. 6. 2012
31. 12. 2011
876
878
30. 6. 2012
31. 12. 2011
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
DELNICE
Število delničarjev
Število delnic
Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v EUR)
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
3.733
1.125
1.130
7.200.000
7.200.000
4,17
4,17
30,60
31,80
Pojasnilo:
(1) Med pravne in druge osebe vključujemo: nefinančne družbe, državo, druge finančne organizacije,
samostojne podjetnike in neprofitne izvajalce storitev gospodinjstvom.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
41
KAZALNIKI
Kapitalska ustreznost
- kapital banke (v tisoč EUR)
1.-6. 2012
1.-6. 2011
9,8 %
11,6 %
333.997
446.286
Kvaliteta aktive (v %)
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije
za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne
postavke
Profitabilnost (v %)
8,83
5,95
- obrestna marža(1)
1,69 *
1,91 *
- marža finančnega posredništva(2)
2,51 *
2,40 *
(0,70) *
(0,85) *
- donos na kapital pred obdavčitvijo(4)
(12,52) *
(10,55) *
- donos na kapital po obdavčitvi(5)
(12,90) *
(8,46) *
1,22 *
1,18 *
- donos na aktivo pred obdavčitvijo
(3)
Stroški poslovanja (v %)
- operativni stroški/povprečna aktiva
Likvidnost (v %)
- likvidna sredstva/kratkoročne vloge do nebančnega sektorja
48,52
37,48
- likvidna sredstva/povprečna aktiva
17,77
12,61
*
Letni preračun je izveden linearno na podlagi 6-mesečnih podatkov.
Pojasnila:
Podatki in kazalniki poslovanja so izračunani v skladu z Metodologijo za izračun kazalnikov, ki jo je predpisala
Banka Slovenije na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic.
(1)
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
Kazalnik je izračunan kot razmerje: čiste obresti/povprečna aktiva.
Kazalnik je izračunan kot razmerje: (čiste obresti+čisti neobrestni prihodki)/povprečna aktiva.
Kazalnik je izračunan kot razmerje: poslovni izid pred obdavčitvijo/povprečna aktiva.
Kazalnik je izračunan kot razmerje: poslovni izid pred obdavčitvijo/povprečni kapital.
Kazalnik je izračunan kot razmerje: čisti poslovni izid/povprečni kapital.
Povprečna aktiva je izračunana kot 7-mesečno povprečje stanj aktive na zadnji dan posameznega
meseca, vključno s stanjem aktive na zadnji dan decembra preteklega leta.
(7) Povprečni kapital je izračunan kot 7-mesečno povprečje stanj kapitala na zadnji dan posameznega
meseca, vključno s stanjem kapitala na zadnji dan decembra preteklega leta.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
42
Tabela 14: Nerevidirani konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Abanka na dan 30. 6. 2012 in 31.
12. 2011 po MSRP v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
2
3
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- dolžniški vrednostni papirji
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital skupaj obvladovanih družb, obračunane po
kapitalski metodi
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
30. 6. 2012
31. 12. 2011
3
4
340.587
29.527
125.534
31.284
12.503
524.246
3.072.187
4.959
235.704
2.822.639
8.885
149.329
1.326
54.692
117
3.799
22.831
570.845
3.286.516
4.948
282.664
2.998.904
102.784
1.326
55.048
83
3.905
304
35.029
42
34.987
15.517
4.239.163
517
39.333
1.889
37.444
18.186
4.258.192
451.928
18.958
200.061
15.142
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 21)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana (izguba)/dobiček (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE (od 23 do 28)
Kapital manjšinskih lastnikov
SKUPAJ KAPITAL (29+30)
8.570
3.504.492
14.647
2.437.147
497.675
10.009
413.286
119.022
12.706
25.207
231
231
8.135
4.017.521
30.045
153.117
(4.813)
56.825
(240)
(13.301)
221.633
9
221.642
8.263
3.764.915
39.403
2.412.220
648.055
10.014
536.163
119.060
24.623
321
321
13.511
4.026.836
30.045
153.117
(10.794)
57.556
(240)
1.662
231.346
10
231.356
32
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (22+31)
4.239.163
4.258.192
18
19
20
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
43
Tabela 15: Nerevidirani konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Abanka na dan 30. 6. 2011 in 31.
12. 2010 po MSRP v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročna naložba v kapital skupaj obvladovane
družbe, obračunana po kapitalski metodi
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
30. 6. 2011
31. 12. 2010
3
4
107.955
33.706
135.268
41.831
27.498
514.035
3.600.314
355.516
3.244.798
16.995
7.641
55.092
85
3.584
30.643
649.116
3.621.104
383.772
3.237.332
26.544
7.823
54.765
88
3.642
1.020
11.147
1.429
9.718
16.652
4.395.724
1.011
7.349
2.608
4.741
7.034
4.586.218
8
12.250
28
12.986
8.181
3.994.031
20.304
2.340.872
799.434
10.026
704.504
118.891
8.152
4.129.920
99.345
2.252.189
933.790
10.022
705.461
129.113
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,
ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana izguba (vključno s čisto (izgubo)/dobičkom poslovnega leta)
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE (od 24 do 29)
Kapital manjšinskih lastnikov
SKUPAJ KAPITAL (30+31)
19.440
308
308
23.812
4.058.030
30.045
153.117
(306)
177.264
(240)
(22.205)
337.675
19
337.694
45.160
19.873
321
321
12.644
4.229.084
30.045
153.117
4.056
173.246
(240)
(3.110)
357.114
20
357.134
33
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (23+32)
4.395.724
4.586.218
18
19
20
21
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
44
Tabela 16: Nerevidirani konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2012 do
30. 6. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 po MSRP v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
2
3
4
5
6
7
8
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti (1+2)
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin (provizij)
Odhodki za opravnine (provizije)
Čiste opravnine (provizije) (5+6)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čiste (izgube)/dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih
sredstev v posesti za prodajo
Druge čiste poslovne izgube
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Pripadajoče (izgube)/dobički iz naložb v kapital skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čiste (izgube)/dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(3+4+7+8+ 9+10+11+12+13+14+15+16+17+18+19)
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(20+21)
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA (22)
a) Lastnikov obvladujoče banke
b) Manjšinskih lastnikov
24
25
Osnovna čista izguba na delnico
Popravljena čista izguba na delnico
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
1. 1.-30. 6. 2012
1. 1.-30. 6. 2011
3
4
97.269
(60.535)
36.734
1.374
21.161
(6.004)
15.157
102.095
(57.394)
44.701
1.130
21.683
(5.753)
15.930
1.794
2.903
813
(5.209)
(1.227)
27
(714)
1.102
16
(1.808)
(25.025)
(2.951)
(631)
(41.185)
29
(450)
(26.005)
(2.827)
403
(46.487)
(213)
(1)
9
22
(15.036)
(658)
(17.553)
3.769
(15.694)
(13.784)
(15.694)
(15.694)
-
(13.784)
(13.783)
(1)
(2,18)
(2,18)
v EUR
(1,92)
(1,92)
45
Tabela 17: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz finančnega položaja Abanke Vipe d.d. na dan 30. 9. 2012 in
31. 12. 2011 po MSRP v tisoč EUR
v tisoč EUR
ZNESEK
Oznaka
bil. post.
1
A.
A.
1.
2.
A.
3.
A.
A.
4.
5.
VSEBINA
2
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- dolžniški vrednostni papirji
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
A.
6.
A.
16. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
A.
A.
A.
A.
A.
10.
11.
12.
13.
14.
A.
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
15. Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
P.
P.
1.
2.
P.
3.
P.
4.
P.
P.
9.
10.
P.
11.
P.
P.
P.
P.
P.
13.
14.
16.
17.
18.
P.
19.
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 21)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
SKUPAJ KAPITAL (od 23 do 28)
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (22+29)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
30. 9. 2012
31. 12. 2011
3
4
131.865
28.538
125.534
31.116
11.444
22.831
489.417
2.753.599
42.597
2.704.374
6.628
145.248
570.481
3.275.449
4.948
280.816
2.989.685
102.784
1.326
1.326
34.153
80
3.404
4.310
38.157
38.157
866
3.642.407
35.218
83
3.488
4.310
36.731
1.824
34.907
5.912
4.215.263
562.905
18.179
200.061
15.142
8.711
8.263
2.818.666
33.929
2.062.181
467.276
10.111
117.966
119.029
8.174
26.634
229
229
7.168
3.442.492
30.045
153.117
(1.348)
56.483
(240)
3.727.285
39.403
2.414.253
608.381
10.025
536.163
119.060
24.090
322
322
11.411
3.986.574
30.045
153.117
(10.706)
56.473
(240)
(38.142)
199.915
3.642.407
228.689
4.215.263
46
Tabela 18: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz finančnega položaja Abanke Vipe d.d. na dan 30. 9. 2011 in
31. 12. 2010 po MSRP v tisoč EUR
v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
Oznaka
bil. post.
1
1
2
3
A.
A.
A.
4
5
A.
A.
6
7
8
9
10
11
12
A.
A.
A.
A.
A.
A.
A.
13
14
A.
15
16
17
P.
P.
P.
18
P.
19
P.
20
21
P.
P.
22
23
24
25
26
27
28
P.
29
30
31
P.
P.
P.
P.
P.
P.
VSEBINA
2
1. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
3. Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
5. Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
6. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
16. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
10. Opredmetena osnovna sredstva
11. Naložbene nepremičnine
12. Neopredmetena sredstva
13. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb
14. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
15. Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
1. Finančne obveznosti do centralne banke
2. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
3. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
4. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
5. Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne
izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
9. Rezervacije
10. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
11. Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22)
13. Osnovni kapital
14. Kapitalske rezerve
16. Presežek iz prevrednotenja
17. Rezerve iz dobička
18. Lastni deleži
Zadržana (izguba)/dobiček (vključno s čisto (izgubo)/dobičkom
19. poslovnega leta)
SKUPAJ KAPITAL (od 24 do 29)
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (23+30)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
30. 9. 2011
31. 12. 2010
3
4
74.318
25.419
135.267
41.386
23.809
546.520
3.512.289
364.076
3.148.213
17.117
1.326
35.183
84
3.291
9.131
15.328
1.823
13.505
6.539
4.270.354
30.643
648.722
3.609.955
381.596
3.228.359
26.544
1.326
34.629
88
3.322
9.131
4.992
2.456
2.536
5.164
4.551.169
8
13.484
28
12.986
8.265
3.879.603
21.283
2.447.333
714.357
10.078
567.553
118.999
8.152
4.090.615
99.345
2.260.002
886.670
10.024
705.461
129.113
6.780
19.377
326
326
23.184
3.951.027
30.045
153.117
515
175.622
(240)
45.160
19.685
341
341
10.199
4.187.166
30.045
153.117
4.186
170.986
(240)
(39.732)
319.327
4.270.354
5.909
364.003
4.551.169
47
Tabela 19: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz poslovnega izida Abanke Vipe d.d. za obdobje od 1. 1. 2012
do 30. 9. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 9. 2011 po MSRP v tisoč EUR
v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1. 1.-30. 9. 2012 1. 1.-30. 9. 2011
3
3
1
Prihodki iz obresti
136.903
148.155
2
Odhodki za obresti
(84.469)
(88.078)
3
Čiste obresti (1+2)
52.434
60.077
4
Prihodki iz dividend
1.454
1.331
5
Prihodki iz opravnin (provizij)
31.419
32.573
6
Odhodki za opravnine (provizije)
(9.214)
(8.901)
7
8
Čiste opravnine (provizije) (5+6)
Realizirani dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
22.205
23.672
9
10
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
(Izgube)/dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
11
12
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik
Čiste (izgube)/dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
13
Druge čiste poslovne izgube
14
Administrativni stroški
15
Amortizacija
16
Rezervacije
17
18
Oslabitve
Čiste izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(3+4+7+ 8+9+10+11+12+13+14+15+16+17+18)
19
20
21
5.352
(175)
3.278
(6.396)
(1.727)
744
331
(473)
(193)
30
(2.984)
(2.307)
(34.776)
(35.678)
(3.871)
(3.776)
(2.607)
182
(82.760)
(87.025)
(1)
(4)
(43.865)
(49.798)
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(19+20)
5.723
10.066
(38.142)
(39.732)
22
ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA
(21)
(38.142)
(39.732)
23
24
Osnovna čista izguba na delnico
Popravljena čista izguba na delnico
(5,30)
(5,30)
(5,53)
(5,53)
v EUR
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
48
13. PODATKI O IZDAJATELJU
13.1.
Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja
13.1.1.
Pravno in poslovno ime izdajatelja
Firma:
Skrajšana firma:
13.1.2.
Abanka Vipa d.d.
Abanka d.d.
Kraj registracije izdajatelja in številka registracije
Izdajatelj je vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani reg.št. vložka: 1/02828/00.
13.1.3.
Datum ustanovitve in čas obstoja
Datum ustanovitve:
Trajanje izdajatelja:
26.12.1989
za nedoločen čas
Izdajatelj je začel poslovati z imenom (firmo) Abanka d.d. Ljubljana dne 26. 12. 1989. Do tega datuma je
posloval pod imenom Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana n.sub.o., Ljubljana, ki je, po vrsti statusnih
sprememb, nastala iz Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, s sedežem v Beogradu. Slednja je bila
ustanovljena leta 1955. Dne 01. 01. 2003 je izdajatelj spremenil firmo, ki se sedaj glasi Abanka Vipa d.d.
13.1.4.
Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja
Sedež:
Naslov:
Telefonska številka:
Pravna oblika poslovanja:
Država vpisa v register:
Zakonodaja po kateri posluje:
Ljubljana
Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana
01 / 47 18 100
Delniška družba
Republika Slovenija
Izdajatelj posluje v skladu s slovensko
zakonodajo
13.2.
Investicije
13.2.1.
Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih
V letu 2009 so investicije v zgradbe in opremo znašale 2.466.255 EUR. Med pomembnejše sodijo: v Ljubljani
prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58 v četrtem nadstropju, generalna prenova v Smeltu,
dokončanje poslovnih prostorov na Šmartinski cesti, v Logatcu pričetek izgradnje novega poslovnega
prostora in v Postojni začetna plačila za nakup novega poslovnega prostora. Investicije v IT opremo so v letu
2009 znašale 1,9 mio EUR. Med pomembnejše sodijo: nakup in postavitev bankomatov ter nakup POS
terminalov, vlaganja v strežnike, diskovne sisteme, komunikacijske naprave in delovne postaje s pripadajočo
opremo. Za investicije v programsko opremo in licence je bilo v letu 2009 namenjenih 2 mio EUR. Največje
investicije so bile nadgradnja elektronske banke Abacom, AvantGard Quantum in Risk, prenova Portala
Abanke in dopolnitve aplikacije IBI master.
V letu 2010 so investicije v zgradbe in opremo znašale 3.188.438 EUR. Med pomembnejše sodijo:
dokončanje poslovnega prostora v Logatcu, dokončanje in selitev v nove poslovne prostore v Postojni, v
Ljubljani nakup in dokončanje nove enote in avtomatskih sefov na Njegoševi in prenovitvena dela na
Slovenski 58 v devetem nadstropju ter v Domžalah pričetek nakupa poslovnih prostorov. Investicije v IT
opremo so v letu 2010 znašale 1,7 mio EUR. Med pomembnejše sodijo: nakup in postavitev bankomatov ter
nakup POS terminalov. Za investicije v programsko opremo in licence je bilo v letu 2010 namenjenih 1,5 mio
EUR. Največje investicije so bile nadgradnja elektronske banke Abacom, prenova Portala Abanke, prenova
Skladi.Net ter uvedba MOSS (MS Office SharePoint Server).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
49
V letu 2011 so investicije v zgradbe in opremo znašale 1.440.640 EUR. Med pomembnejše investicije sodijo:
prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58, nakup poslovnih prostorov v Domžalah, prenova in
dokončanje nove poslovne enote v Žalcu ter prenova prostorov v Novi Gorici na Erjavčevi. Investicije v IT
opremo so v letu 2011 znašale 2,8 mio EUR. Med najpomembnejše sodijo: nakup in postavitev bankomatov
ter nakup POS terminalov. V letu 2011 je bilo za programsko opremo in licence namenjenih 1,5 mio EUR.
Največje investicije so bile prenova podatkovnega skladišča, nadgradnja elektronske banke Abacom,
prenova Portala Abanke in uvedba aplikacije eHRM.Net.
13.2.2.
Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo
V letu 2012 znaša plan investicij v zgradbe in opremo 2.629.430 EUR. Med pomembnejše investicije sodi
dokončanje nove enote v Domžalah, nakup poslovnega prostora za novo enoto v Trnovem, začetek
investicije v novo enoto v Novem Mestu. V letu 2012 je za investicije v IT opremo namenjenih 3,7 mio EUR.
Največji delež predstavlja nakup in nameščanje novih bankomatov ter nadgradnja bankomatov za
zagotavljanje skladnosti s PCI standardi, zaradi dokončanja zamenjave POS terminalov, ki niso skladni s
PCI standardi je planiran nakup POS terminalov, ostalo predstavljajo vlaganja v strežnike, diskovne sisteme,
komunikacijske naprave in delovne postaje s pripadajočo opremo. Za investicije v programsko opremo in
licence je v letu 2012 namenjenih 2,5 mio EUR.
Investicije se financirajo iz lastnih virov izdajatelja.
13.2.3.
Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni
organi že trdno zavezali
Izdajatelj glede prihodnjih investicij ni sprejel trdnih zavez.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
50
14.
PREGLED POSLOVANJA
14.1.
Osnovne dejavnosti izdajatelja
14.1.1.
Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti
V skladu s 5. členom statuta lahko Abanka opravlja tiste bančne in druge finančne storitve, za katere je
pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije, kot tudi vse druge posle, ki jih lahko opravlja banka v
skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle
v Republiki Sloveniji in v tujini.
Abanka ima na dan 30. junij 2012 dovoljenje za naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu
Zakona o bančništvu:
VRSTA STORITVE
1. Sprejemanje depozitov
Dovoljenje za
opravljanje
DA
2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
- potrošniške kredite,
- hipotekarne kredite,
- odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
- financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na
podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev,
zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting)
DA
DA
DA
DA
3. Finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je
približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in
pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame
celotno tveganje posla
NE
4. Plačilne storitve
DA
5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih
čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz
4. točke
DA
6. Izdajanje garancij in drugih jamstev
DA
7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
- z instrumenti denarnega trga,
- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
- s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
- z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,
- s prenosljivimi vrednostnimi papirji
DA
DA
DA
DA
DA
DA
8. Sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem
DA
9. Svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom
DA
10. Denarno posredništvo na medbančnih trgih
NE
11. Upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem
DA
12. Hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo
DA
13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o
kreditni sposobnosti
DA
14. Oddajanje sefov
DA
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
51
15. Investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve iz prvega
odstavka 10. člena ZTFI
DA
Abanka ima dovoljenje za naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu Zakona o bančništvu:
VRSTA STORITVE
Dovoljenje za
opravljanje
1. Posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo
DA
2. Storitve upravljanja plačilnih sistemov
NE
3. Upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje
DA
4. Skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje
DA
5. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih
NE
6. Zastopanje pri finančnem zakupu (leasingu) in administrativne storitve za
investicijske sklade
DA
Poslovanje Skupine sestavljajo naslednji segmenti poslovanja:
• poslovanje s fizičnimi osebami zajema naslednje storitve: osebne račune in varčevalne produkte (vloge,
depozite) različnih ročnosti, limite (prekoračitve), potrošniške in stanovanjske kredite, kreditne in
debetne kartice, plačilni promet, menjalniško poslovanje, mobilno bančništvo, bančno-zavarovalniške
produkte in prodajo produktov vzajemnih skladov;
• poslovanje s pravnimi osebami zajema naslednje storitve: transakcijske račune, limite (prekoračitve),
kredite in depozite različnih ročnosti, potrdila o vlogah, dokumentarno poslovanje, garancije, akreditive,
plačilni promet in upravljanje denarnih sredstev na računih (cash management);
• finančni trgi zajemajo naslednje aktivnosti: trgovanje s finančnimi instrumenti, upravljanje z likvidnostjo,
upravljanje z bilanco, investicijsko bančništvo in medbančne odnose.
Aktivnosti Skupine, ki se nanašajo na skrbniške in administrativne storitve ter storitve informatike in bančne
tehnologije, niso prikazane ločeno v posebnem segmentu poslovanja, temveč pod rubriko »drugi«. Segment
»drugi« vključuje tudi aktivnosti odvisnih družb (leasing, faktoring, upravljanje naložb in druge aktivnosti),
vključno s prevrednotenjem naložb v pridružene in skupaj obvladovane družbe.
Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja dohodkovnih učinkov so
narejene na podlagi dogovorjenih in usklajenih instrumentarijev prenosa različnih učinkov (interni
prenosi/razporejanje posrednih stroškov po vseh segmentih poslovanja, obremenjevanje komercialnih
poslovnih segmentov z režijskimi stroški, interni prenosi dohodkovnih efektov med poslovnimi segmenti).
Obveznosti oziroma viri so po segmentih poslovanja alocirani glede na to, v katerem segmentu poslovanja
so bili pridobljeni, prav tako se odhodki od obresti oziroma drugi neobrestni odhodki od financiranja nahajajo
po tistih segmentih poslovanja, v katerih so bili pridobljeni viri. Drugih materialno pomembnih postavk
odhodkov, izkazanih po segmentih poslovanja, ni.
Sredstva in obveznosti po segmentih poslovanja predstavljajo večino sredstev in obveznosti v izkazu
finančnega položaja, ne vključujejo pa terjatev zaradi davkov, ki so izkazane na ravni Skupine in niso
razporejene po segmentih poslovanja. Prav tako niso znotraj segmentov prikazana sredstva in obveznosti, ki
se nanašajo na aktivnosti službe centralne podpore ter oddelka podpore bankomatskemu in kartičnemu
poslovanju.
Na rezultate po segmentih poslovanja vpliva tudi sistem oportunitetnih obrestnih mer, ki temelji na
alternativnih/oportunitetnih obrestnih merah, ki se uporabljajo za obrestovane postavke sredstev in
obveznosti z namenom, da se ugotovijo oportunitetni prihodki oziroma oportunitetni odhodki. Na podlagi teh
se izračunavajo oportunitetne obrestne marže za posamezne segmente sredstev (kot razlika med dejansko
realiziranimi prihodki in oportunitetnimi prihodki) in oportunitetne obrestne marže za posamezne segmente
obveznosti (kot razlika med oportunitetnimi odhodki in dejansko realiziranimi odhodki), kar je temelj za
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
52
ugotavljanje pozitivnih oziroma negativnih oportunitetnih obrestnih marž ter posledično pozitivnih oziroma
negativnih prispevkov k rezultatom poslovanja po posameznih segmentih.
Poslovni segmenti se poročajo odboru za upravljanje z bilanco banke, ki ima vlogo organa, ki sprejema
odločitve.
Poslovanje izdajatelja je v nadaljevanju razkrito po metodologiji, ki je uporabljena pri pripravi internih poročil,
ki jih obravnava odbor za upravljanje z bilanco banke. Odbor za upravljanje z bilanco banke, ki ima vlogo
vodstva, ki sprejema odločitve, je med drugim pristojen za razporejanje virov, spremljanje finančnih
rezultatov in sprejemanje odločitev.
Skladno z MSRP 8 Skupina poroča o naslednjih operativnih segmentih: poslovanju s fizičnimi osebami,
poslovanju s pravnimi osebami in poslovanju na finančnih trgih.
14.1.1.1.
Poslovanje s pravnimi osebami
Krediti Skupine Abanka pravnim osebam so ob koncu leta 2011 znašali 2.441.328 tisoč EUR in so se v letu
2011 zmanjšali za 9,7 odstotka. Krediti Abanke pravnim osebam pa so ob koncu leta 2011 znašali 2.467.610
tisoč EUR in so se glede na leto 2010 zmanjšali za 9,6 odstotka oziroma za 260.619 tisoč EUR. Tržni delež
kreditov pravnim osebam je konec leta 2011 znašal 9,9 odstotka, medtem ko je bil konec leta 2010 10,3
odstotka. Strukturni delež kreditov pravnim osebam v bilančni aktivi se je zmanjšal z 59,9 odstotka ob koncu
leta 2010 na 58,5 odstotka ob koncu leta 2011. Struktura ročnosti kreditiranja pravnih oseb se je v letu 2011
spremenila v korist dolgoročnih kreditov, ki so v strukturi vseh kreditov pravnim osebam konec leta 2011
predstavljali 59,6 odstotka. V letu 2011 so se krediti gospodarstvu zmanjšali za 9,4 odstotka oziroma za
202.699 tisoč EUR, krediti negospodarstvu za 10,3 odstotka oziroma za 32.289 tisoč EUR, krediti
samostojnim podjetnikom za 1,3 odstotka oziroma za 587 tisoč EUR in krediti tujim pravnim osebam za 12,4
odstotka oziroma za 25.045 tisoč EUR.
Krediti Abanke pravnim osebam so ob koncu junija 2012 znašali 2.303.357 tisoč EUR in so se v prvem
polletju 2012 zmanjšali za 6,6 odstotka oziroma za 164.001 tisoč EUR. Tržni delež kreditov pravnim osebam
je konec junija 2012 znašal 9,4 odstotka, medtem ko je bil konec leta 2011 9,9 odstotka. Strukturni delež
kreditov pravnim osebam v bilančni aktivi se je zmanjšal z 58,5 odstotka ob koncu leta 2011 na 54,7
odstotka ob koncu junija 2012. V prvem polletju 2012 so se krediti gospodarstvu zmanjšali za 6,3 odstotka,
krediti negospodarstvu za 6,8 odstotka, krediti samostojnim podjetnikom za 4,5 odstotka in krediti tujim
pravnim osebam za 10,9 odstotka.
Tabela 20: Krediti Abanke pravnim osebam v tisoč EUR
Kratkoročni krediti……………………………..
Dolgoročni krediti………………………………
Skupaj…………………………………………….
Na dan 31. decembra
2009
2010
1.236.414
1.171.836
1.205.185
1.556.393
2.441.599
2.728.229
2011
996.986
1.470.624
2.467.610
Garancije Abanke so konec leta 2011 znašale 322.647 tisoč EUR, kar pomeni, da so bile za 18,7 odstotka
nižje kot v letu 2010. Storitvene garancije so se v letu 2011 zmanjšale za 19,7 odstotka, finančne garancije
pa so se zmanjšale za 14,9 odstotka, tako da so storitvene garancije konec leta 2011 predstavljale 77,3
odstotka vseh garancij, v letu 2010 pa 78,3 odstotka.
Tabela 21: Garancije Abanke pravnim osebam v tisoč EUR
Finančne garancije……………………………..
Storitvene garancije……………………………
Skupaj…………………………………………….
Na dan 31. decembra
2009
2010
91.569
86.154
317.273
310.500
408.842
396.654
2011
73.328
249.319
322.647
Depoziti pravnih oseb v Skupini Abanka so konec leta 2011 znašali 1.212.069 tisoč EUR in so se v letu
2011 povečali za 7,4 odstotka. Depoziti pravnih oseb v Abanki pa so ob koncu leta 2011 znašali 1.214.113
tisoč EUR in so se povečali za 6,8 odstotka oziroma za 77.699 tisoč EUR glede na konec leta 2010. Tržni
delež depozitov pravnih oseb se je v letu 2011 povečal na 12,8 odstotka; konec leta 2010 je znašal 12,6
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
53
odstotka. Med depoziti pravnih oseb so se najbolj povečali depoziti negospodarstva, in sicer za 100.877
tisoč EUR oziroma za 15,7 odstotka. V bilančni pasivi je strukturni delež depozitov pravnih oseb konec leta
2011 znašal 28,8 odstotka, konec leta 2010 pa 25,0 odstotka. Valutna struktura depozitov pravnih oseb se
je nekoliko spremenila, saj je delež depozitov v tuji valuti konec leta 2011 znašal 4,1 odstotka, medtem ko je
konec leta 2010 znašal 2,8 odstotka. Bolj pa se je pri depozitih pravnih oseb spremenila struktura po
ročnosti, saj je konec leta 2011 delež kratkoročnih depozitov znašal 59,0 odstotka, medtem ko je le-ta konec
leta 2010 znašal 55,4 odstotka.
Depoziti pravnih oseb v Abanki so ob koncu junija 2012 znašali 1.228.924 tisoč EUR in so se povečali za
1,3 odstotka glede na konec leta 2011. Tržni delež depozitov pravnih oseb se je povečal z 12,4 odstotka
konec leta 2011 na 12,9 odstotka konec junija 2012. V prvem polletju 2012 so se depoziti negospodarstva
povečali za 1,7 odstotka, depoziti gospodarstva za 0,7 odstotka in depoziti samostojnih podjetnikov za 5,1
odstotka, medtem ko so se depoziti tujih pravnih oseb zmanjšali za 43,6 odstotka. V bilančni pasivi je strukturni
delež depozitov pravnih oseb konec junija 2012 znašal 29,2 odstotka (konec leta 2011 pa 28,8 odstotka).
Tabela 22: Depoziti pravnih oseb v Abanki v tisoč EUR
Na dan 31. decembra
2009
2010
696.473
629.087
416.260
507.327
1.112.733
1.136.414
Kratkoročni depoziti……………………………
Dolgoročni depoziti…………………………….
Skupaj…………………………………………….
14.1.1.2.
2011
716.446
497.667
1.214.113
Poslovanje s fizičnimi osebami
Področje poslovanja s prebivalstvom zajema vse storitve za poslovanje domačih in tujih fizičnih oseb.
Krediti Skupine Abanka fizičnim osebam so konec leta 2011 znašali 557.576 tisoč EUR in so se v letu 2011
povečali za 4,5 odstotka. Krediti Abanke fizičnim osebam pa so konec leta 2011 znašali 522.075 tisoč EUR,
od tega so prevladovali krediti domačim fizičnim osebam. V letu 2011 so se povečali za 4,4 odstotka oziroma
za 21.945 tisoč EUR, strukturni delež v bilančni aktivi se je povečal z 11,0 odstotka konec leta 2010 na 12,4
odstotka konec leta 2011.
Krediti Abanke fizičnim osebam so konec junija 2012 znašali 526.171 tisoč EUR, od tega so prevladovali
krediti domačim fizičnim osebam, saj je bilo kreditov tujim fizičnim osebam le 847 tisoč EUR. Krediti fizičnim
osebam so se povečali za 0,7 odstotka, strukturni delež v bilančni aktivi pa se je povečal z 12,4 odstotka
konec leta 2011 na 12,5 odstotka konec junija 2012. Tržni delež kreditov fizičnim osebam je konec junija
2012 znašal 6,4 odstotka, konec leta 2011 pa 6,3 odstotka.
Tabela 23: Krediti Abanke fizičnim osebam v tisoč EUR
Kratkoročni krediti……………………………..
Dolgoročni krediti………………………………
Skupaj…………………………………………….
Na dan 31. decembra
2009
2010
47.622
47.483
414.802
452.647
462.424
500.130
2011
46.647
475.428
522.075
Tržni delež kreditov fizičnim osebam se je povečal, in sicer s 6,3 odstotka konec leta 2010 na 6,4 odstotka
konec leta 2011. Delež kratkoročnih kreditov je konec leta 2011 znašal 8,9 odstotka; le 2,5 odstotka vseh
kreditov fizičnim osebam sta bila v tuji valuti.
Tabela 24: Stuktura partij kreditov Abanke fizičnim osebam v odstotkih
2009
dolgoročni krediti v tuji valuti……………….
kratkoročni komercialni krediti……………..
dolgoročni stanovanjski krediti…………….
dolgoročni komercialni krediti………………
0,5%
12,5%
15,8%
71,2%
Na dan 31. decembra
2010
0,4%
11,7%
17,8%
70,1%
2011
0,4%
11,8%
19,6%
68,2%
Opomba: Dolgoročni krediti v tuji valuti so stanovanjski krediti.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
54
Depoziti fizičnih oseb Skupine Abanka so enaki depozitom fizičnih oseb Abanke in so ob koncu leta 2011
znašali 1.210.165 tisoč EUR, od tega je bilo le 44.054 tisoč EUR depozitov tujih fizičnih oseb. Depoziti
fizičnih oseb so se v letu 2011 povečali za 6,8 odstotka, od tega so se depoziti domačih fizičnih oseb
povečali za 6,7 odstotka oziroma za 73.117 tisoč EUR, depoziti tujih fizičnih oseb pa za 8,5 odstotka ali za
3.436 tisoč EUR. Tržni delež depozitov fizičnih oseb je ob koncu leta 2011 dosegel 8,2 odstotka, medtem ko
je bil konec leta 2010 7,8 odstotka. Strukturni delež depozitov fizičnih oseb v bilančni pasivi se je povečal, in
sicer s 24,9 odstotka konec leta 2010 na 28,7 odstotka konec leta 2011. Valutna struktura se ni bistveno
spremenila, saj se je delež depozitov fizičnih oseb v domači valuti znižal s 96,9 odstotka konec leta 2010 na
96,4 odstotka konec leta 2011.
Depoziti fizičnih oseb Abanke so ob koncu junija 2012 znašali 1.222.737 tisoč EUR, od tega je bilo le 43.329
tisoč EUR depozitov tujih fizičnih oseb. Depoziti fizičnih oseb so se v prvem polletju 2012 povečali za 1,0
odstotka (depoziti domačih fizičnih oseb so se povečali za 1,1 odstotka, depoziti tujih fizičnih oseb pa so se
zmanjšali za 2,5 odstotka). Strukturni delež depozitov fizičnih oseb v bilančni pasivi je konec junija 2012
znašal 29,0 odstotka (konec leta 2011 28,7 odstotka). Tržni delež depozitov fizičnih oseb se je v prvem
polletju 2012 zmanjšal na 8,1 odstotka, konec leta 2011 je znašal 8,2 odstotka.
Tabela 25: Depoziti Abanke fizičnim osebam v tisoč EUR
Kratkoročni depoziti……………………………
Dolgoročni depoziti…………………………….
Skupaj…………………………………………….
Na dan 31. decembra
2009
2010
865.159
820.757
193.216
312.855
1.058.375
1.133.612
2011
805.104
405.062
1.210.165
Naslednja tabela prikazuje strukturo partij depozitov fizičnih oseb v Abanki v odstotkih.
Tabela 26: Struktura partij depozitov fizičnih oseb v Abanki v odstotkih
2009
depoziti v tuji valuti……………………………
depoziti v domači valuti………………………
varčevalni računi………………………………
osebni računi…………………………………..
14.1.1.3.
0,7%
19,1%
18,9%
61,3%
Na dan 31. decembra
2010
0,6%
29,3%
17,5%
52,6%
2011
0,8%
27,6%
18,5%
53,1%
Poslovanje z bankami
Krediti bankam Skupine Abanka vključujejo vloge pri bankah in kredite bankam ter so konec leta 2011
znašali 413.146 tisoč EUR. Krediti Abanke bankam, denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
so konec leta 2011 znašali 411.298 tisoč EUR in so se glede na konec leta 2010 znižali za 20,4 odstotka, pri
čemer sta se denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki znižala za 7,2 odstotka, krediti bankam
pa za 25,1 odstotka. Strukturni delež sredstev pri bankah se je tako konec leta 2011 znižal glede na konec
leta 2010, in sicer z 8,4 odstotka na 6,8 odstotka.
Depoziti in krediti Skupine Abanka bankam so konec junija 2012 znašali 581.250 tisoč EUR. Krediti Abanke
bankam, denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki so konec junija 2012 znašali 579.819 tisoč
EUR in so se glede na konec leta 2011 zvišali za 41,0 odstotka oziroma za 168.521 tisoč EUR. Na zvišanje
so vplivali predvsem depoziti prek noči pri centralni banki. Strukturni delež se je tako konec junija 2012
povečal glede na konec leta 2011, in sicer z 9,8 odstotka na 13,8 odstotka.
Tabela 27: Krediti Abanke bankam, denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki v tisoč EUR
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki……
Krediti bankam……………………………………………………….
Skupaj………………………………………………………………….
2009
252.599
512.986
765.585
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Na dan 31. decembra
2010
2011
135.267
125.534
381.596
285.764
516.863
411.298
55
Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank so konec leta 2011 znašale 887.519 tisoč EUR, finančne
obveznosti Abanke do bank pa so konec leta 2011 znašale 847.845 tisoč EUR in so bile za 17,8 odstotka
oziroma za 183.358 tisoč EUR nižje kot konec leta 2010. Strukturni delež finančnih obveznosti do bank v
bilančni pasivi se je tako znižal z 22,7 odstotka konec leta 2010 na 20,1 odstotka konec leta 2011.
Kratkoročne finančne obveznosti do bank glede na originalno zapadlost so se v letu 2011 povišale za
97.124 tisoč EUR oziroma za 68,7 odstotka, medtem ko so se dolgoročne finančne obveznosti do bank
glede na originalno zapadlost znižale za 280.482 tisoč EUR oziroma za 31,5 odstotka, kar je vplivalo, da so
se v strukturi dolgoročne finančne obveznosti do bank znižale s 86,3 odstotka konec leta 2010 na 71,9
odstotka konec leta 2011.
Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank so konec junija 2012 znašale 964.250 tisoč EUR, finančne
obveznosti Abanke do bank pa 935.737 tisoč EUR in so bile za 10,4 odstotka oziroma za 87.892 tisoč EUR
višje kot konec leta 2011. Strukturni delež finančnih obveznosti do bank v bilančni pasivi banke je tako
konec junija 2012 znašal 22,2 odstotka, konec leta 2011 pa 20,1 odstotka.
Tabela 28: Finančne obveznosti Abanke do bank v tisoč EUR
Kratkoročne finančne obveznosti…………..
Dolgoročne finančne obveznosti..………….
Skupaj…………………………………………….
14.1.1.4.
2009
229.495
885.395
1.114.890
Na dan 31. decembra
2010
141.284
889.919
1.031.203
2011
238.408
609.437
847.845
Vrednostni papirji
Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale 706.890 tisoč EUR in so bile za
532 tisoč EUR višje kot naložbe Abanke v vrednostne papirje (532 tisoč EUR so predstavljale naložbe družbe
Abančna DZU). Naložbe Abanke v vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale 706.358 tisoč EUR in so se
glede na konec leta 2010 znižale za 2,6 odstotka, strukturni delež naložb v vrednostne papirje v bilančni aktivi
pa se je povečal s 15,9 odstotka na 16,8 odstotka. Portfelj vrednostnih papirjev sestavljajo lastniški in dolžniški
vrednostni papirji. Naložbe Abanke v lastniške vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale 52.957 tisoč
EUR, kar pomeni znižanje za 29,2 odstotka oziroma za 21.883 tisoč EUR glede na konec leta 2010. Naložbe
Abanke v dolžniške vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale 653.401 tisoč EUR in so imele ob koncu
leta 2011 92,5-odstotni strukturni delež v portfelju vrednostnih papirjev. V primerjavi s koncem leta 2010 so se
dolžniški vrednostni papirji povišali za 0,5 odstotka oziroma za 3.153 tisoč EUR.
Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so konec junija 2012 znašale 688.718 tisoč EUR in so bile za
470 tisoč EUR višje kot naložbe Abanke v vrednostne papirje. Naložbe Abanke v vrednostne papirje so tako
konec junija 2012 znašale 688.248 tisoč EUR in so se glede na konec leta 2011 zmanjšale za 2,6 odstotka.
Strukturni delež naložb v vrednostne papirje v bilančni aktivi se je tako znižal s 16,8 odstotka konec leta
2011 na 16,3 odstotka konec junija 2012. Portfelj vrednostnih papirjev sestavljajo lastniški in dolžniški
vrednostni papirji.
Naložbe Abanke v lastniške vrednostne papirje so konec junija 2012 znašale 50.422 tisoč EUR in so bile za
4,8 odstotka nižje kot konec leta 2011. Konec prvega polletja 2012 so te naložbe predstavljale 7,3-odstotni
strukturni delež v portfelju vrednostnih papirjev.
Naložbe Abanke v dolžniške vrednostne papirje so konec junija 2012 znašale 637.826 tisoč EUR in so imele
92,7-odstotni strukturni delež v portfelju vrednostnih papirjev. V primerjavi s koncem leta 2011 so se
zmanjšale za 2,4 odstotka oziroma za 15.575 tisoč EUR.
Tabela 29: Naložbe Abanke v vrednostne papirje v tisoč EUR
Lastniški vrednostni papirji…………………..
Dolžniški vrednostni papirji……....………….
Skupaj……………………………………….…….
2009
86.537
689.536
776.073
Na dan 31. decembra
2010
74.840
650.248
725.088
2011
52.957
653.401
706.358
Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev Skupine Abanka so enake obveznostim iz izdanih vrednostnih
papirjev Abanke. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev vključujejo obveznosti iz naslova izdanih
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
56
dolžniških vrednostnih papirjev (obveznice in potrdila o vlogah) in podrejene obveznosti (izdani podrejeni
dolžniški vrednostni papirji in inovativni instrument). Vse obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so konec
leta 2011 znašale 655.223 tisoč EUR in so se glede na konec leta 2010 znižale za 21,5 odstotka oziroma za
179.351 tisoč EUR, njihov strukturni delež v bilančni pasivi pa se je z 18,3 odstotka znižal na 15,5 odstotka.
Obveznosti iz naslova izdanih potrdil o vlogah so konec leta 2011 znašale 172.529 tisoč EUR, obveznosti iz
izdanih navadnih obveznic in podrejenih obveznosti pa 482.694 tisoč EUR. Podrejene obveznosti so se v
letu 2011 znižale za 10.053 tisoč EUR, obveznosti iz izdanih navadnih obveznic pa za 167.051 tisoč EUR;
septembra 2011 smo namreč odkupili za 149.411 tisoč EUR obveznic ABVIP 09/12, oktobra 2011 pa je
zapadla obveznica AB10. Obveznosti iz izdanih potrdil o vlogi so se v letu 2011 znižale za 2.247 tisoč EUR
oziroma 1,3 odstotka.
Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev Skupine Abanke so enake obveznostim iz izdanih vrednostnih
papirjev Abanke. Vse obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so konec junija 2012 znašale 532.308 tisoč
EUR in so se glede na konec leta 2011 zmanjšale za 18,8 odstotka oziroma za 122.915 tisoč EUR. Njihov
strukturni delež v bilančni pasivi je konec junija 2012 znašal 12,6 odstotka (konec leta 2011 pa 15,5
odstotka). Dolžniški vrednostni papirji so se v prvem polletju 2012 zmanjšali za 22,9 odstotka oziroma za
122.877 tisoč EUR na 413.286 tisoč EUR (potrdila o vlogah so se zmanjšala za 42.788 tisoč EUR),
podrejene obveznosti pa se niso bistveno spremenile in so znašale 119.022 tisoč EUR.
Tabela 30: Obveznosti Abanke iz izdanih vrednostnih papirjev v tisoč EUR
Izdani dolžniški vrednostni papirji…………..
Podrejene obveznosti……....………………….
Skupaj……………………………………….…….
14.1.1.5.
2009
673.363
145.808
819.171
Na dan 31. decembra
2010
705.461
129.113
834.574
2011
536.163
119.060
655.223
Kapitalske naložbe
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb so ob koncu leta 2011
znašale 4.310 tisoč EUR in so bile za 4.821 tisoč EUR nižje kot konec leta 2010, kar v celoti predstavlja
oblikovanje slabitve za kapitalsko naložbo v družbo Aleasing d.o.o.
Tabela 31: Kapitalske naložbe
(v tisoč EUR)
31.12.2011 Struktura 31.12.2010 Struktura 31.12.2009 Struktura Indeks 11/10
Odvisne družbe
Skupaj obvladovane družbe
4.310
0
100,0%
0,0%
9.131
0
100,0%
0,0%
9.131
1.002
90,1%
9,9%
47,2
0,0
Skupaj kapitalske naložbe
4.310
100,0%
9.131
100,0%
10.133
100,0%
47,2
Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe so ob koncu junija 2012
znašale 4.310 tisoč EUR in so bile enake kot konec leta 2011.
14.1.1.6.
Plačilni promet
Abanka je v letu 2011 v domačem in čezmejnem plačilnem prometu v okviru sistema Target izvedla 54.755
nalogov in s tem dosegla 10,6-odstotni tržni delež. Vrednostno pa je realizirala 32.929.922 tisoč EUR, kar
pomeni 10,5-odstotni tržni delež. Obseg tovrstnih plačil se je glede na leto 2010 povečal za 7,5 odstotka,
vendar je bila vrednost teh plačil nižja za 22,5 odstotka. Preko sistema plačil majhnih vrednosti (SIMP) je bilo
izvršenih 5.267.258 nalogov in tako dosežen 9,1-odstotni tržni delež. Vrednostno pa je banka realizirala
4.403.522 tisoč EUR, kar predstavlja 11,0-odstotni tržni delež. Obseg plačil preko tega sistema je bil večji za
14,5 odstotka, vrednost le-teh pa je bila višja za 2,9 odstotka. Na to je že vplivala migracija posebnih
položnic v univerzalni plačilni nalog, ki je izrazito porasla predvsem v zadnjih dveh mesecih leta 2011.
Obseg plačilnega prometa s tujino, ki zajema mednarodna in čezmejna plačila zneskov nad 50 tisoč EUR, je
v letu 2011 znašal 4.654.717 tisoč EUR, kar pomeni 9,2-odstotni tržni delež in Abanko uvršča na četrto
mesto med bankami v slovenskem bančnem prostoru.
Abanka je v prvi polovici leta 2012 v domačem in čezmejnem plačilnem prometu v okviru sistema Target 2
izvedla 22.870 nalogov in s tem dosegla 9,1-odstotni tržni delež v vrednosti 24.733.036 tisoč EUR, kar
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
57
pomeni 11,8-odstotni tržni delež. Prek sistema plačil majhnih vrednosti (SIMP) je bilo izvršenih 4.613.435
nalogov in tako dosežen 9,2-odstotni tržni delež v vrednosti 2.288.200 tisoč EUR, kar predstavlja 11,1odstotni tržni delež. Glede na enako obdobje lanskega leta se je število nalogov podvojilo, saj smo zabeležili
porast kar za 99,6 odstotkov. Tolikšno povečanje je posledica uspešne migracije posebne položnice v nov
plačilni inštrument univerzalnega plačilnega naloga ter direktnih odobritev v nov inštrument množičnih plačil.
Vrednost teh plačil je sicer porastla le za 6,4%, vendar je to pričakovano, saj so zneski teh plačil praviloma v
povprečju nizki. Banka je kar tretjino nalogov obdelanih preko plačilnega sistema malih vrednosti sprejela na
lani uvedenem prodajnem kanalu Abatočka. V prvi polovici leta je bilo obdelanih 1.560.915 nalogov, glede
na enako obdobje lanskega leta pa to pomeni 24,8-odstotni porast.
Obseg plačilnega prometa s tujino, ki zajema mednarodna in čezmejna plačila zneskov nad 50 tisoč EUR, je
v prvi polovici leta 2012 znašal 2.058.932 tisoč EUR, kar pomeni 9,3-odstotni tržni delež in Abanko uvršča na
četrto mesto med bankami v slovenskem prostoru.
14.1.1.7.
Kartično in bankomatsko poslovanje
Konec leta 2011 je bilo izdanih 239.132 kartic, kar je za 1,3 odstotka več kot ob koncu leta 2010. Največji
delež med vsemi karticami (kar 62,2 odstotka) ima kartica Ba Maestro, ki je kartica osebnega računa
(148.742 kartic), največji porast pa je zabeležila kartica Visa Electron, katere število se je povečalo kar za
9,2 odstotka (43.778 kartic).
V letu 2011 je bilo z izdanimi karticami Abanke na prodajnih mestih opravljenih 12,9 milijona transakcij, kar je
za 2 odstotka več kot v letu 2010. Tudi skupni promet v vrednosti 691.016 tisoč EUR je bil za 2 odstoka višji
kot v letu 2010.
Tabela 32: Število in vrednost plačil s karticami Abanke na prodajnih mestih v letih 2009, 2010 in 2011
Ba Maestro
Visa - klasična
Visa Electron - debetna
Mastercard - klasična
Visa - zlata
Visa Electron - kreditna
Mastercard - poslovna
Visa - poslovna
Ba Maestro - poslovna
Karanta
Skupaj
2011
9.687.108
1.525.418
901.681
412.205
180.191
69.742
52.770
27.076
58.421
3.530
12.918.142
Število transakcij
2010
2009
9.593.390 9.319.937
1.583.870 1.636.748
729.224
598.761
396.154
415.313
178.971
178.637
62.664
52.188
53.727
52.733
28.768
27.981
23.752
0
3.731
4.466
12.654.251 12.286.764
Struktura
2011
2010
75,0%
75,8%
11,8%
12,5%
7,0%
5,8%
3,2%
3,1%
1,4%
1,4%
0,5%
0,5%
0,4%
0,4%
0,2%
0,2%
0,5%
0,2%
0,0%
0,0%
100,0%
100,0%
2009
75,9%
13,3%
4,9%
3,4%
1,5%
0,4%
0,4%
0,2%
0,0%
0,04%
100,0%
Vrednost (v tisoč EUR)
2011
2010
2009
509.985 516.145 501.421
63.212
64.161
65.184
70.526
58.766
52.903
16.116
14.835
15.268
13.399
13.356
13.175
3.926
3.665
3.190
5.133
4.975
4.329
2.973
2.994
2.806
5.658
2.465
0
88
100
118
691.016 681.463 658.394
Struktura
2011
2010
73,8%
75,7%
9,1%
9,4%
10,2%
8,6%
2,3%
2,2%
1,9%
2,0%
0,6%
0,5%
0,7%
0,7%
0,4%
0,4%
0,8%
0,4%
0,0%
0,0%
100,0%
100,0%
2009
76,2%
9,9%
8,0%
2,3%
2,0%
0,5%
0,7%
0,4%
0,0%
0,02%
100,0%
Abanka ima dobro razvito mrežo prodajnih mest za vse vrste kartičnih produktov, katerih posli potekajo na
lastnih POS-terminalih ali na terminalih drugih bank. Konec leta 2011 je imela priključenih 3.683 lastnih POSterminalov na pogodbenih prodajnih mestih, kar predstavlja 33,6-odstotni tržni delež. V okviru 8.515
sklenjenih pogodb s trgovci, katerih število se je povečalo za 4,1 odstotka, so se transakcije izvrševale na
19.339 prodajnih mestih Abanke. Na teh je bilo v letu 2011 z vsemi vrstami kartic opravljenih 20,7 milijona
transakcij, kar je 163 odstotkov več kot v letu 2010, v vrednosti 885.064 tisoč EUR, kar pomeni 105
odstotkov več kot v letu 2010. Izjemen porast je rezultat pridobitve pomembnejšega trgovca.
Konec prvega polletja 2012 je bilo izdanih 242.691 kartic, kar je za 1,5 odstotka več kot ob koncu leta 2011.
Največji delež med vsemi karticami (kar 61,8 odstotka) pri tem predstavlja Ba Maestro kartica, ki je kartica
osebnega računa (150.099 kartic), največji porast pa je zabeležila kartica Visa Electron, katere število se je
povečalo kar za 5,8 odstotka (46.304 kartic).
V prvi polovici leta 2012 je bilo z izdanimi karticami Abanke, na prodajnih mestih opravljenih 5,9 milijona
transakcij, kar je za 9,0 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2011, skupni promet v vrednosti 281.159
tisoč EUR pa je bil manjši za 18,4 odstotka.
Konec junija 2012 je imela priključenih 3.700 lastnih terminalov POS, pogodbeno pa smo poslovali tudi na
8.033 POS terminalih drugih bank. V okviru 8.795 sklenjenih pogodb s trgovci, katerih število se je v prvem
polletju 2012 povečalo za 3,3 odstotka, so se transakcije izvrševale na 19.670 prodajnih mestih Abanke. Na
teh je bilo v prvem polletju 2012 opravljenih z vsemi vrstami kartic 10,4 milijona transakcij oziroma kar za 5,4
odstotka več kot v enakem obdobju leta 2011 v vrednosti 432.004 tisoč EUR, kar pomeni za 1,8 odstotka
manj kot v prvi polovici leta 2011.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
58
Med sodobne prodajne poti Abanke sodi tudi razvejana mreža bankomatov. Število bankomatov v lasti
banke se je povečalo z 249 konec leta 2010 na 269 ob koncu leta 2011, kar predstavlja 14,5-odstotni tržni
delež. Na bankomatih Abanke je bilo opravljenih 6,1 miljona transakcij v vrednosti 551.672 tisoč EUR.
Število transakcij se je zvišalo za 10,4 odstotka, medtem ko se je vrednost izplačil zvišala za 12,9 odstotka
glede na enako obdobje preteklega leta.
Število bankomatov v lasti banke se je povečalo z 269 konec leta 2011 na 276 ob koncu polletja 2012, kar
predstavlja 15,2-odstotni tržni delež. Na bankomatih Abanke je bilo opravljenih 3,1 milijona transakcij dviga
gotovine v vrednosti 283.819 tisoč EUR, poleg tega pa še 967 tisoč drugih transakcij kot so vpogled, polog
gotovine, plačilo položnic in drugo. Število dvižnih transakcij se je zvišalo za 3,4 odstotka, vrednost izplačil
se je zvišala za 6,5 odstotka, medtem ko se je število ostalih transakcij zvišalo za 11,4 odstotka glede na
enako obdobje preteklega leta.
14.1.1.8.
Borznoposredniško poslovanje
Skupni promet članov na Ljubljanski borzi je v letu 2011 dosegel 940.127 tisoč EUR. Abanka je ustvarila
40.610 tisoč EUR prometa, s čimer je dosegla deseto mesto med člani borze. Na tujih trgih je Abanka
opravila za 348.906 tisoč EUR prometa.
Število strank na borznem posredovanju na domačem trgu je ob koncu leta 2011 znašalo 9.161, medtem ko smo
na tujih trgih posredovali za 764 domačih pravnih in fizičnih oseb. Sredstva strank na domačem kapitalskem trgu
so ob koncu leta 2011 znašala 387.006 tisoč EUR, sredstva na tujih trgih pa 30.750 tisoč EUR.
Delež sredstev na tujih trgih se je v letu 2011 v skupnih sredstvih na borznem posredovanju povečal s 6,0
odstotka na 7,3 odstotka.
V prvem polletju 2012 je Abanka na Ljubljanski borzi dosegla v povprečju 3,74-odstotni delež celotnega
prometa. V tem obdobju je bilo na borzi sklenjenih za 354.358 tisoč EUR poslov. Abanka je sklenila za
13.255 tisoč EUR prometa. Nižji delež Abanke na Ljubljanski borzi je predvsem posledica zmanjšane
aktivnosti za račun banke na domačem trgu.
Vrednost sredstev, ki jih Abanka v okviru storitve gospodarjenja upravlja svojim strankam, je na začetku leta
znašala 11.663 tisoč EUR in se je do konca prvega polletja 2012 znižala na 11.081 tisoč EUR.
Tabela 33: Borzno posredovanje na domačem trgu
Sredstva v tisoč EUR…………………………..
Število strank……………………………………
Na dan 31. decembra
2009
2010
584.195
594.124
9.737
9.385
2011
387.006
9.161
Na dan 31. decembra
2009
2010
33.118
37.725
887
760
2011
30.750
764
Tabela 34: Borzno posredovanje na tujem trgu
Sredstva v tisoč EUR…………………………
Število strank………………………………….
V letu 2011 smo kot prva banka v Sloveniji na sedežu Abanke in v 16 poslovalnicah prodali 457,5 kilograma
zlatih naložbenih palic in kovancev v skupni vrednosti 17.702 tisoč EUR. Pri storitvah gospodarjenja s
finančnimi instrumenti je bilo konec leta 2011 v upravljanju 11.621 tisoč EUR sredstev.
14.1.1.9.
Vzajemni pokojninski sklad AIII
Dejanska čista vrednost sredstev sklada je konec leta 2011 znašala 18.212 tisoč EUR, medtem ko je konec
leta 2010 znašala 17.647 tisoč EUR. Čista vrednost sredstev sklada se je v letu 2011 v primerjavi z letom
2010 povečala za 3,2 odstotka. Konec leta 2011 so nekateri člani prvič izpolnili pogoje za sklenitev
doživljenjske pokojninske rente. Takšno rento je v preteklem letu sklenilo 5 zavarovancev. V letu 2011 se je
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
59
skladu pridružilo 53 novih članov.
Sklad je v letu 2011 drugič od začetka poslovanja beležil negativen donos v višini –2,44 odstotka (v letu
2010: +3,1 odstotka). Globalna finančna kriza in nezaupanje vlagateljev sta se iz finančnih institucij preselila
na raven posameznih držav Evropske unije. V prvem polletju 2012 je bilo poslovanje AIII vzajemnega
pokojninskega sklada Abanke pozitivno. Kljub velikemu nihanju na trgih kapitala tako pri lastniških kot tudi
dolžniških vrednostnih papirjih je sklad v prvih šestih mesecih letos dosegel 2,44-odstotno donosnost.
Tabela 35: Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada AIII
Čista vrednost sredstev v tisoč EUR……..
14.1.1.10.
2009
14.780
Na dan 31. decembra
2010
17.647
2011
18.212
Skrbniške in administrativne storitve
Abanka je na področju skrbniških in administrativnih storitev za sklade še vedno vodilna skrbniška banka in
edina ponudnica administrativnih storitev za sklade po Zakonu o investicijskih skladih in družbah za
upravljanje (ZISDU-2). Abanka te storitve ponuja investicijskim skladom, vzajemnim pokojninskim skladom,
kritnim skladom zavarovalnic in kritnemu premoženju pokojninskih družb.
V letu 2011 je Abanka uspela zadržati večinski tržni delež glede na čisto vrednost skladov, za katere opravlja
skrbniške in administrativne storitve. V letu 2011 je Abanka začela tržiti tudi skrbniške storitve po Zakonu o
trgu finančnih instrumentov (ZTFI), in sicer za institucionalne investitorje. V začetku leta 2012 je bila Abanka
ponovno uspešna pri ohranitvi vodilnega položaja pri opravljanju obeh storitev, kar je naša stalna prednostna
naloga. Obenem smo v letu 2012 okrepili pozicijo skrbniške banke pri opravljanju skrbniških storitev po ZTFI.
Ponudba se nanaša na vodenje skrbniških računov za tuje naložbe pri tujih skrbniških bankah.
14.1.1.11.
Bančno-zavarovalniški posli
Abanka izvaja politiko strateškega partnerstva z Zavarovalnico Triglav, kar ima sinergijske učinke, saj banki
omogoča intenzivnejšo prisotnost na trgu finančnega posredništva, povezanega z bančno-zavarovalniškimi
produkti.
Abanka od leta 2003 nastopa kot zavarovalna posrednica na trgu zavarovalniških produktov. V sodelovanju
z Zavarovalnico Triglav strankam ponuja naslednje bančno-zavarovalniške produkte:
• nezgodno zavarovanje kot dodatno storitev za imetnike Aračuna, osebnega računa Premium in
osebnega računa Akeš,
• klasično življenjsko zavarovanje, ki je kombinacija zavarovanja in varčevanja v treh oblikah,
• naložbeno življenjsko zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na
gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov ter investicijskega sklada
Zavarovalnice Triglav,
• enkratno naložbeno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na
gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov, pri čemer se zavarovalna premija
vplača v enkratnem znesku ob sklenitvi zavarovanja,
• investicijsko zavarovanje Abafleks, investicijsko zavarovanje Abafleks za odrasle in investicijsko
zavarovanje Fleks za mlade, ki združujejo življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na
investicijske sklade, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, hkrati pa lahko izbira
med različnimi naložbenimi strategijami,
• ABC življenjsko zavarovanje, ki je po vsebini podobno naložbenim življenjskim zavarovanjem z
nižjimi zavarovalnimi premijami in odprto zavarovalno dobo,
• življenjsko zavarovanje kreditojemalcev, ki se sklene v kombinaciji s hipotekarnim, stanovanjskim in
potrošniškim kreditom (z ročnostjo nad 2 leti) in je zavarovanje za primer smrti s padajočo
zavarovalno vsoto, ki se med trajanjem zavarovanja znižuje in je ob izteku zavarovanja enaka nič,
• dopolnilno zdravstveno zavarovanje v sodelovanju s Triglav, Zdravstveno zavarovalnico, ki je
prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga lahko sklenejo imetniki osebnega ali varčevalnega
računa pri Abanki, ki so obvezno zdravstveno zavarovani in so zavezanci za doplačila,
• premoženjsko zavarovanje.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
60
14.1.2.
Novi proizvodi in storitve
14.1.2.1.
Novi produkti in storitve za poslovanje s pravnimi osebami
Leto 2009
-
Kreditno plačilo SEPA preko Abacoma in v poslovalnicah
Zlato rento varčevanje
Poslovna BA Maestro kartica
Leto 2010
-
Uvedba čezmejnih direktnih obremenitev SEPA
Plačila na podlagi novega Univerzalnega plačilnega naloga v poslovalnicah
Abatočka – sprejem položnic preko posrednika TUŠ
Posebne depozitne ponudbe za fizične osebe
Leto 2011
-
Krediti etažnim lastnikom
Uvedba domačih direktnih obremenitev SEPA
Množična plačila SEPA in ukinitev sheme direktnih odobritev (zaključek migracije 31. 12. 2011)
Možnost plačevanja z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN) preko Abacoma, Abaneta in Abacoma
Abatočka – sprejem UPN nalogov preko posrednika (nadgradnja pri TUŠ-u, nov posrednik Mercator)
Prenos procesa izmenjave e-računov iz začasnega sistema na nov sistem preko Bankarta
Naročilo mednarodnega plačila preko Abaneta (za samostojne podjetnike)
Leto 2012 (prvo polletje)
-
Migracija soglasij za direktne obremenitve preko Abacoma
Direktne obremenitve SEPA preko Abanke za prejemnike plačil
14.1.2.2.
Novi proizvodi in storitve za poslovanje s prebivalstvom
Leto 2009
-
Osebni račun Premium
Dodatno zavarovanje kreditojemalca za primer izgube zaposlitve, smrti zaradi nezgode in trajne
invalidnosti
Zlata BA Maestro kartica za stranke v osebni obravnavi
Naročila v Abanetu (naročilo depozita, naročilo odprtja varčevalnega računa, naročilo pooblastila za
prenos sredstev, naročilo e-računa)
Posebne depozitne ponudbe za fizične osebe
Leto 2010
-
Oblikuj si kartico – stranka sama izbere motiv za kartico
Zastopanje leasing storitev
Mini izpisek na bančnem avtomatu
Investicijsko zavarovanje Abafleks
SMS obveščanje – info paket
Naročila v Abanetu (naročilo krovni sklad ADZU, potrdilo o izvršenem plačilu, naročilo ABASMS)
Posebne depozitne ponudbe za fizične osebe
Posebne ponudbe za kredite
Leto 2011
-
Naročilo mednarodnega plačila preko Abaneta
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
61
-
Izpiski TRR preko Abaneta
Posodobitev postopka naročanja kartic preko Web Services
UPN za domača in ć+čezmejna plačila v Abanetu
Abakredit (ročno)
Avtomatski sefi v poslovalnici na Njegoševi v Ljubljani
Apaket družina
Prenos denarja med računi preko bančnega avtomata
Čakalnica nalogov v breme varčevalnih računov preko Abaneta
Plačevanje z BA Maestro preko spleta
Prenova procesa odobravanja limitov na osebnih računih
Posredovanje turističnega zavarovanja
Posebne depozitne ponudbe za fizične osebe
Posebne ponudba za mlade Akeš
Posebne ponudbe za stanovanjske kredite
Leto 2012 (prvo polletje)
-
Kartični izpiski preko Abaneta
Direktne obremenitve SEPA v Abanetu (pregled, ugovor, povračilo)
Abakredit preko spletne aplikacije
Depozit na odpoklic
Plačevanje s kartico BA Maestro preko spleta
Obvestilo o spremembi obroka kredita preko Abaneta
14.1.2.3.
Novi proizvodi in storitve na področju finančnih trgov
Leto 2009
-
Privatno bančništvo
Obrestne opcije (Interest Rate Options)
Opcije na zamenjavo obrestne mere (Swaptions)
Obrestna zamenjava z možnostjo enkratnega odpoklica (Callable Interest Rate Swap)
Mejne opcije (BArrier Options)
Obrestna zamenjava vezana na valutni par (FX Linked Swap)
Leto 2010
-
Prodaja in odkup plemenitih kovin
Medvalutna obrestna zamenjava (Cross Currency Swap)
Quanto obrestna zamenjava (Quanto Swap)
Zamenjava obrestnih osnov (Basis Swap)
Vzpostavitev trgovanja in uvrstitev nove valute na podjetniško tečajnico: novi romunski lev (RON),
srbski dinar (RSD)
Leto 2011
-
14.2.
Dopolnitev podjetniške tečajnice z novimi valutami: češka krona (CZK), hongkonški dolar (HKD) in
madžarski forint (HUF)
Osnovni trgi
Skupina posluje predvsem v Sloveniji, kjer ima tudi svoj sedež. Več kot polovico poslovanja s tujino obsega
medbančno poslovanje, preostalo pa poslovanje s tujimi podjetji in poslovanje na centralnih ravneh države.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
62
Tabela 36: Geografska koncentracija sredstev in prihodkov Skupine Abanka v letih 2009, 2010 in 2011 (v
tisoč EUR)
Stanje 31. december 2011
Slovenija
Druge države Evropske unije
Države nekdanje Jugoslavije
Druge države
Dolgoročne naložbe v
pridružene in skupaj
obvladovane družbe
Skupaj nekratkoročna sredstva
60.301
–
66
–
Skupaj prihodki
204.074
26.851
9.714
4.594
517
–
60.884
245.233
58.535
–
78
–
184.639
30.309
5.685
7.687
1.011
–
59.624
228.320
61.141
181.964
Druge države Evropske unije
–
33.866
Države nekdanje Jugoslavije
33
8.142
–
4.268
1.013
–
62.187
228.240
Stanje 31. december 2010
Slovenija
Druge države Evropske unije
Države nekdanje Jugoslavije
Druge države
Dolgoročne naložbe v
pridružene in skupaj
obvladovane družbe
Stanje 31. december 2009
Slovenija
Druge države
Dolgoročne naložbe v
pridružene in skupaj
obvladovane družbe
Prihodki vključujejo prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend.
Skupina poroča po naslednjih operativnih segmentih: poslovanju s fizičnimi osebami, poslovanju s pravnimi
osebami in poslovanju na finančnih trgih.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
63
Tabela 37: Razčlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v prvi polovici leta
2012 (v tisoč EUR)
Poslovanje s
fizičnimi
osebami
Stanje 30. junij 2012
Čisti dobički iz poslov s
komitenti¹
Prihodki iz poslov z drugimi
segmenti
Rezultati segmenta
Izguba iz poslovanja
Pripadajoči dobički/(izgube)
skupaj obvladovanih družb
Bruto izguba
Davek iz dohodka pravnih
oseb
Čista izguba
Poslovanje s
pravnimi
osebami
Finančni
trgi
Drugi
Skupaj
5.507
56.616
(13.079)
4.221
53.265
–
–
–
–
–
(5.825)²
(19.181)³
9.826
144
(15.036)
(14.823)
–
–
–
(213)
(213)
(15.036)
(658)
(15.694)
Sredstva segmenta
Dolgoročne naložbe v kapital
skupaj obvladovanih družb
Sredstva zunaj segmentov
Skupaj sredstva
567.340
2.262.385
1.295.017
87.876
4.212.618
–
–
4.310
(4.006)
304
26.241
4.239.163
Obveznosti segmenta
Obveznosti zunaj segmentov
Skupaj obveznosti
1.256.653
1.034.181
1.682.699
36.722
4.010.255
7.266
4.017.521
606
551
(2.026)
–
121
132
(37.268)
–
31
14
(2.259)
–
2.068
2.254
(263)
–
2.826
2.951
(41.816)
–
13.663
63.473
18.022
2.111
97.269
(13.697)
–
7.494
(1.953)
(13.407)
–
9.339
(2.789)
(32.760)
1.362
583
(286)
(671)
12
3.745
(976)
(60.535)
1.374
21.161
(6.004)
Druge postavke segmenta
Investicijska vlaganja
Amortizacija
Neto oslabitve in rezervacije
Drugi nedenarni odhodki
¹ Vključujejo:
- prihodke iz obresti in
podobne prihodke
- odhodke iz obresti in
podobne odhodke
- prihodke iz dividend
- prihodki iz opravnin
- odhodki iz opravnin
2,3
Razlog za negativen rezultat segmenta v prvi polovici leta 2012 je pri:
- segmentu poslovanja s fizičnimi osebami predvsem v negativnih oportunitetnih obrestnih maržah,
- segmentu poslovanja s pravnimi osebami dodatno oblikovanje oslabitev za kredite.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
64
Tabela 38: Razčlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v prvi polovici leta
2011 (v tisoč EUR)
Poslovanje
s fizičnimi
osebami
Stanje 30. junij 2011
1
Čisti dobički iz poslov s komitenti
Prihodki iz poslov z drugimi segmenti
Rezultati segmenta
Izguba iz poslovanja
Pripadajoči dobički/(izgube) skupaj
obvladovanih družb
Bruto izguba
Davek iz dohodka pravnih oseb
Čista izguba
Poslovanje
s pravnimi
osebami
Finančni
trgi
Drugi
Skupaj
7.377
–
67.303
–
(17.608)
–
4.689
–
61.761
–
(3.664)
–
(7.571)
–
(7.544)
–
1.217
1.307
(17.562)
(17.562)
–
–
–
–
–
–
–
–
–
9
–
–
9
(17.553)
3.769
(13.784)
Sredstva segmenta
Dolgoročne naložbe v kapital
skupaj obvladovanih družb
Sredstva zunaj segmentov
Skupaj sredstva
549.445
2.680.988
1.055.879
78.240
4.364.552
–
–
–
–
9.131
–
(8.111)
–
1.020
30.152
4.395.724
Obveznosti segmenta
Obveznosti zunaj segmentov
Skupaj obveznosti
1.227.505
–
1.039.780
–
1.729.722
–
52.000
–
4.049.007
9.023
4.058.030
Investicijska vlaganja
790
32
7
2.578
3.407
Amortizacija
575
133
21
2.098
2.827
(898)
–
(37.665)
–
(7.479)
–
(42)
–
(46.084)
–
13.246
71.512
14.427
2.910
102.095
(11.537)
–
(11.513)
–
(33.527)
1.118
(817)
12
(57.394)
1.130
- prihodki iz opravnin
7.604
9.786
718
3.575
21.683
- odhodki iz opravnin
(1.936)
(2.482)
(344)
(991)
(5.753)
Druge postavke segmenta
Neto oslabitve in rezervacije
Drugi nedenarni odhodki
¹ Vključujejo:
- prihodke iz obresti in podobne
prihodke
- odhodke iz obresti in podobne
odhodke
- prihodke iz dividend
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
65
Tabela 39: Razčlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v letu 2011 (v tisoč
EUR)
Stanje 31. december 2011
Čisti dobički iz poslov s
komitenti¹
Prihodki iz poslov z drugimi
segmenti
Rezultati segmenta
Izguba iz poslovanja
Pripadajoči dobički/(izgube)
pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Bruto izguba
Davek iz dohodka pravnih
oseb
Čista izguba
Sredstva segmenta
Dolgoročne naložbe v kapital
pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Sredstva zunaj segmentov
Poslovanje s
fizičnimi osebami
Poslovanje
s pravnimi
osebami
Finančni
trgi
Drugi
Skupaj
13.780
125.421
(35.521)
8.864
112.544
–
–
–
–
–
(8.023)
–
(116.151)
–
(24.969)
–
11.110
–
(138.033)
(138.033)
–
–
–
–
–
–
(494)
–
(494)
(138.527)
–
–
–
–
28.871
(109.656)
562.837
2.423.416
1.137.506
104.617
4.228.376
–
–
–
–
4.310
–
(3.793)
–
517
29.299
Skupaj sredstva
4.258.192
Obveznosti segmenta
Obveznosti zunaj segmentov
Skupaj obveznosti
Druge postavke segmenta
Investicijska vlaganja
Amortizacija
Neto oslabitve in rezervacije
Drugi nedenarni odhodki
¹ Vključujejo:
– prihodke iz obresti in
podobne prihodke
– odhodke iz obresti in
podobne odhodke
– prihodke iz dividend
– prihodke iz opravnin
– odhodke iz opravnin
1.244.410
–
1.050.855
–
1.674.003
–
51.114
–
4.020.382
6.454
4.026.836
1.598
1.126
(1.951)
–
251
266
(164.915)
–
13
40
(21.654)
–
6.120
4.276
8.426
–
7.982
5.708
(180.094)
–
27.588
135.392
31.593
5.425
199.998
(24.802)
–
15.441
(4.447)
(24.444)
–
19.886
(5.413)
(69.289)
1.333
1.484
(642)
(1.715)
16
7.075
(1.937)
(120.250)
1.349
43.886
(12.439)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
66
Tabela 40: Razčlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v letu 2010 (v tisoč
EUR)
Stanje 31. december 2010
Čisti dobički iz poslov s
komitenti¹
Prihodki iz poslov z drugimi
segmenti
Rezultati segmenta
Dobiček iz poslovanja
Pripadajoči dobički/(izgube)
pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Bruto dobiček
Davek iz dohodka pravnih
oseb
Čisti dobiček
Sredstva segmenta
Dolgoročne naložbe v kapital
pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Sredstva zunaj segmentov
Poslovanje s
fizičnimi osebami
Poslovanje
s pravnimi
osebami
Finančni
trgi
Drugi
Skupaj
16.651
126.335
(33.835)
8.606
117.757
–
–
–
–
–
(9.764)
–
13.875
–
3.569
–
(3.853)
3.827
3.827
–
–
–
–
–
–
(2)
–
(2)
3.825
–
–
–
–
(834)
2.991
535.667
2.690.220
1.258.441
75.141
4.559.469
–
–
–
–
9.131
–
(8.120)
–
1.011
25.738
Skupaj sredstva
4.586.218
Obveznosti segmenta
Obveznosti zunaj segmentov
1.165.548
–
1.075.406
–
1.934.673
–
51.932
–
Skupaj obveznosti
4.229.084
Druge postavke segmenta
Investicijska vlaganja
Amortizacija
Neto oslabitve in rezervacije
Drugi nedenarni odhodki
¹ Vključujejo:
– prihodke iz obresti in
podobne prihodke
– odhodke iz obresti in
podobne odhodke
– prihodke iz dividend
– prihodke iz opravnin
– odhodke iz opravnin
4.227.559
1.525
2.930
1.000
(1.909)
–
201
257
(43.676)
–
11
159
(10.995)
–
4.089
4.282
(5.050)
–
7.231
5.698
(61.630)
–
25.428
129.898
25.653
5.596
186.575
(19.977)
–
15.334
(4.134)
(17.972)
–
17.751
(3.342)
(61.685)
1.313
1.639
(755)
(1.422)
20
5.688
(1.276)
(101.056)
1.333
40.412
(9.507)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
67
Tabela 41: Razčlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v letu 2009 v tisoč EUR
Stanje 31. december 2009
Čisti dobički iz poslov s
komitenti¹
Prihodki iz poslov z drugimi
segmenti
Rezultati segmenta
Dobiček iz poslovanja
Pripadajoči dobički/(izgube)
pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Bruto dobiček
Davek iz dohodka pravnih
oseb
Čisti dobiček
Sredstva segmenta
Dolgoročne naložbe v kapital
pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Sredstva zunaj segmentov
Poslovanje s
fizičnimi osebami
Poslovanje s
pravnimi
osebami
Finančni
trgi
Drugi
Skupaj
14.169
118.717
(30.248)
7.301
109.939
–
–
–
–
–
(15.339)
–
16.870
–
29.617
–
(2.948)
28.200
28.200
–
–
–
–
–
–
58
–
58
28.258
–
–
–
–
(6.139)
22.119
497.348
2.408.622
1.537.147
86.146
4.529.263
–
–
–
–
10.133
–
(9.120)
–
1.013
27.200
Skupaj sredstva
4.557.476
Obveznosti segmenta
Obveznosti zunaj segmentov
1.088.907
–
927.174
–
2.111.372
–
60.735
–
Skupaj obveznosti
4.197.199
Druge postavke segmenta
Investicijska vlaganja
Amortizacija
Neto oslabitve in rezervacije
Drugi nedenarni odhodki
¹ Vključujejo:
– prihodke iz obresti in
podobne prihodke
– odhodke iz obresti in
podobne odhodke
– prihodke iz dividend
– prihodke iz opravnin
– odhodke iz opravnin
4.188.188
9.011
2.155
1.029
(1.946)
–
141
264
(21.655)
–
138
154
(5.844)
–
4.117
4.444
(2.409)
–
6.551
5.891
(31.854)
–
28.142
125.146
28.929
4.790
187.007
(24.615)
–
15.437
(4.795)
(20.622)
–
16.732
(2.539)
(61.979)
1.378
2.087
(663)
(2.165)
20
5.579
(923)
(109.381)
1.398
39.835
(8.920)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
68
14.3.
Patenti, licence in pomembne pogodbe
Izdajatelj ni odvisen od patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. Izdajatelj pri bančnih produktih
uporablja predvsem lastno znanje.
14.4.
Konkurenčni položaj izdajatelja
Trgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenčne, na konkurenčnost banke pa vplivajo tako cene,
produkti in storitve, kakor tudi dostopnost banke in prepoznavnost. Na trgu je prisotnih več bank in drugih
finančnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in konkurenčne cene. Abanka se
sooča s konkurenco slovenskih in tujih poslovnih bank pri svojih produktih in storitvah.
Tržni delež Abanke merjen po velikosti bilančne vsote je konec meseca septembra 2012 znašal 7,7
odstotka, s čimer je banka ohranila tretje mesto med bankami v slovenskem bančnem sistemu.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
69
15. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
15.1.
Položaj izdajatelja v Skupini Abanka
V Skupino Abanka Vipa (v nadaljevanju: Skupina Abanka) so bile 30. junija 2012 poleg Abanke kot
nadrejene družbe vključene še:
•
odvisne družbe: ABANKA SKLADI d.o.o., Afaktor d.o.o., Argolina d.o.o., Aleasing d.o.o., Analožbe
d.o.o. in
•
skupaj obvladovana družba odvisne družbe Aleasing: ASA Aleasing d.o.o.
Slika 1: Organizacijska shema Skupine Abanka na dan 30. 06. 2012
15.2. Odvisne družbe in skupaj obvladovana družba
Argolina, investicijski inženiring, d.o.o. (skrajšani naziv: Argolina d.o.o.) je bila ustanovljena julija 2003 za
izvedbo projekta poslovno-stanovanjskega kompleksa Argolina na lokaciji stare tovarne Argo v Izoli. Po
končani gradnji naj bi družba prevzela funkcijo upravljavca vsaj za čas, dokler se novi lastniki ne odločijo za
drugega – končnega. Osnovna dejavnost družbe je organizacija izvedbe stavbnih projektov. Sedež družbe
je v Ljubljani, Sloveniji.
Abanka Skladi d.o.o., družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. je bila ustanovljena maja 1994 z
nazivom Abančna DZU d.o.o. s sedežem v Ljubljani in posluje v Sloveniji. V začetku leta 2012 je družba
spremenila naziv iz Abančna DZU d.o.o. v ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o., njen skrajšani
naziv je ABANKA SKLADI d.o.o. Nova blagovna znamka ABANKA SKLADI izraža implicitno povezanost z
Abanko in bo obenem prispevala k večji prepoznavnosti družbe. Opravlja finančno dejavnost in je po prvi
polovici leta 2012 na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje upravljala dvanajst
podskladov Krovnega sklada ABANKA SKLADI: DELNIŠKI AKTIVNI, DELNIŠKI SVETOVNI, DELNIŠKI
EVROPA, DELNIŠKI ZDA, DELNIŠKI AZIJA, DELNIŠKI EVROPSKI TRGI V RAZVOJU, DELNIŠKI
BALTINORD, DELNIŠKI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, MEŠANI FLEKSIBILNI, MEŠANI URAVNOTEŽENI
RAZVITI TRGI, OBVEZNIŠKI in DENARNI EURO.
Afaktor, finančna družba za faktoring, d.o.o. (v nadaljevanju: Afaktor), ki je bila ustanovljena marca 1993, je
v 100-odstotni lasti Abanke. Sedež družbe je v Ljubljani, Sloveniji. Glavne dejavnosti družbe so: faktoring –
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
70
odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez njega; skupina Afaktor s svojo faktoring ponudbo temelji
na faktoringu z regresom; storitve financiranja komercialnih poslov in kreditiranja ter posredovanje pri
sklepanju posojilnih in kreditnih poslov.
Aleasing, financiranje, svetovanje, trženje, d.o.o. (skrajšani naziv: Aleasing d.o.o.) je začela delovati 11.
februarja 2000 v Slovenj Gradcu. Ob ustanovitvi je družba na slovenskem trgu delovala pod imenom Eurofin
leasing. Z vstopom Abanke kot večinske lastnice se je Eurofin leasing 1. aprila 2004 preimenoval v Aleasing.
V februarju 2006 je Abanka izvedla dokup deleža v družbi Aleasing v višini 32,2 odstotka in tako v njej
pridobila 100-odstotni delež. Družba Aleasing je maja 2007 preselila svoj sedež v Celje, Slovenijo. Glavna
dejavnost družbe, ki je v 100-odstotni lasti Abanke, je dejavnost finančnega zakupa, za kar ima družba tudi
ustrezno dovoljenje Urada za varstvo potrošnikov.
Analožbe, upravljanje z naložbami, d.o.o. (skrajšani naziv: Analožbe d.o.o.) je bila ustanovljena na podlagi
akta o ustanovitvi 26. oktobra 2006 za poslovanje na področju finančnega posredništva v Sloveniji in tujini.
Primarne dejavnosti v prvih dveh letih poslovanja so bile osredotočene na kreditiranje tujih finančnih institucij
in izvajanje terminskih poslov na domačem trgu. V letu 2009 je družba razširila svoje poslovanje na trgovanje
s plemenitimi kovinami z namenom maloprodajnih aktivnosti. Družba Analožbe je ob zaključku poslovnega
leta 2010 prenehala z dejavnostjo trgovanja s plemenitimi kovinami, ker je njena matična družba Abanka
Vipa d.d. decembra 2010 v okviru svoje ponudbe strankam ponudila naložbe v plemenite kovine. V letu 2011
je bila družba usmerjena v upravljanje z lastnimi sredstvi ob sočasni skrbi za zniževanje in kontrolo nad
stroški poslovanja. Glavni vir prihodkov so predstavljali finančni prihodki iz naslova obresti in prihodki iz
naslova svetovalnih storitev. Sedež družbe je v Ljubljani, Sloveniji.
ASA Aleasing d.o.o. je skupaj obvladovana družba z 49-odstotnim lastniškim deležem družbe Aleasing
d.o.o. Celje in 51-odstotnim lastniškim deležem družbe ASA Finance d.d. Sarajevo, v Bosni in Hercegovini.
Pogodba o skupnih vlaganjih (angl. joint venture agreement) je bila sklenjena leta 2007 med Abanko in ASA
Holdingom d.o.o. Sarajevo in je še vedno v veljavi. Marca 2010 je družba dobila licenco za leasing
poslovanje po zakonu, ki ureja leasing poslovanje družb v Bosni in Hercegovini.
Iz naslednje preglednice so razvidni leto vključitve odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe v Skupino
Abanka, njihova dejavnost in kapitalska udeležba skupine na dan 30. junij 2012.
Tabela 42: Odvisne družbe in skupaj obvladovana družba v Skupini Abanka na dan 30. junij 2012
Družba
ABANKA SKLADI d.o.o. *
Afaktor d.o.o.
Argolina d.o.o.
Aleasing d.o.o.
Analožbe d.o.o.
ASA Aleasing d.o.o.
Leto vključitve
Dejavnost
1994
upravljanje
investicijskih skladov
2002
faktoring
2003
projektno financiranje
2003
leasing
2006
upravljanje naložb
2007
leasing
Nominalna
vrednost kapitalskega
Kapitalska
deleža
udeležba
30.06.2012
(v tisoč EUR)
99,00%
842
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
49,00%
1.505
100
1.763
100
1.002
Opomba: * Družba Abančna DZU d.o.o. se je v marcu leta 2012 preimenovala v družbo ABANKA SKLADI d.o.o.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
71
16.
PREMOŽENJE IN OPREMA
16.1.
Osnovna sredstva
Tabela 43: Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, naložbene nepremičnine in
nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (Skupina Abanka) v tisoč EUR
Zemljišča in
zgradbe
Računalniška
oprema
Druga
oprema
O snovna
sredstva
v pripravi
Skupaj
opredmetena
osnovna
sredstva
Neopredm etena
sredstva
Naložbene
nepremični ne
Nekratkoročna
sr edstva v
posesti za
prodajo
Nabavna vrednost
59.991
22.145
15.509
6.454
104. 099
15.404
153
4.240
Popravek vrednosti
Sedanja vrednost,
31. decem ber 2009
21.569
17.364
10.957
–
49. 890
11.576
61
–
38.422
4.781
4.552
6.454
54. 209
3.828
92
4.240
59.991
22.145
15.509
6.454
104. 099
15.404
153
4.240
2.082
–
1.777
–
1.153
–
579
–
5. 591
–
1.520
–
1
–
5.275
–
Odtujitve
(7)
(1.177)
(1.304)
–
(2.488)
(38)
–
(1. 692)
Oslabitve
–
–
–
(600)
(600)
–
–
–
62.066
22.745
15.358
6.433
106. 602
16.886
154
7.823
21.569
17.364
10.957
–
49. 890
11.576
61
–
1.126
1.559
1.307
–
3. 992
1.701
5
–
–
–
–
–
–
–
–
–
(7)
(1.171)
(867)
–
(2.045)
(33)
–
–
Stanje 31. december 2010
22.688
17.752
11.397
–
51. 837
13.244
66
–
Sedanja vrednost,
31. decem ber 2010
39.378
4.993
3.961
6.433
54. 765
3.642
88
7.823
62.066
22.745
15.358
6.433
106. 602
16.886
154
7.823
918
2.308
2.482
309
6. 017
1.961
–
5.779
15
–
–
–
15
–
–
(15)
(98)
(1.216)
(1.326)
–
(2.640)
(183)
(1)
(1. 554)
Oslabitve
–
–
–
(1.156)
(1.156)
–
–
(994)
Prenosi v zaloge
–
–
–
–
–
–
–
(9. 713)
62.901
23.837
16.514
5.586
108. 838
18.664
153
1.326
22.688
17.752
11.397
–
51. 837
13.244
66
–
1.173
1.705
1.228
–
4. 106
1.598
4
–
(32)
(1.179)
(942)
–
(2.153)
(83)
–
–
Stanje 31. december 2011
23.829
18.278
11.683
–
53. 790
14.759
70
–
Sedanja vrednost,
31. decem ber 2011
39.072
5.559
4.831
5.586
55. 048
3.905
83
1.326
Stanje 31. december 2009
Nabavna vrednost
Stanje 1. januar 2010
Nakupi
Prenosi med skupinami
Stanje 31. december 2010
Popravek vrednosti
Stanje 1. januar 2010
Amortizacija
Prenosi med skupinami
Odtujitve
Nabavna vrednost
Stanje 1. januar 2011
Nakupi
Prenosi med skupinami
Prodaje
Stanje 31. december 2011
Popravek vrednosti
Stanje 1. januar 2011
Amortizacija
Prodaje
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
72
Vse naložbene nepremičnine ustvarjajo prihodke in odhodke. V letu 2011 je Skupina v izkazu poslovnega
izida pripoznala 9 tisoč EUR prihodkov od najemnin za naložbene nepremičnine (2010: 9 tisoč EUR) in 4
tisoč EUR neposrednih stroškov (2010: 5 tisoč EUR). Prihodki iz drugih poslovnih najemov Skupine so v letu
2011 znašali 533 tisoč EUR (2010: 537 tisoč EUR).
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Skupine, ki jih sestavljajo tudi sredstva za poplačilo terjatev, so
v letu 2011 znašala 1.326 tisoč EUR (2010: 1.326 tisoč EUR).
Med nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo je imela Skupina tudi nepremičnine, ki jih je zasegla
zaradi neizpolnjevanja leasing pogodbe, ter neprodana stanovanja in lokale. Na dan 31. december 2011 je
Skupina te nepremičnine prerazvrstila na zalogo, ker kriteriji za pripoznavanje med sredstvi za prodajo niso
več izpolnjeni.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
73
17.
POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED
17.1.
Finančno stanje
Konsolidirana bilančna vsota je ob koncu leta 2011 znašala 4.258.192 tisoč EUR in se je zmanjšala za
328.026 tisoč EUR oziroma za 7,2 odstotka glede na leto prej. Obseg poslovanja odvisnih družb je znašal
150.233 tisoč EUR in predstavljal 3,5-odstotni delež (v letu 2010 3,3-odstotni delež) v konsolidirani bilančni
vsoti. Po izločitvi medsebojnih razmerij med Abanko in odvisnimi družbami je bila konsolidirana bilančna
vsota Skupine Abanka za 42.929 tisoč EUR oziroma za 1 odstotek višja od bilančne vsote Abanke.
Bilančna vsota Abanke je ob koncu leta 2011 znašala 4.215.263 tisoč EUR in je bila za 7,4 odstotka oziroma
za 335.906 tisoč EUR nižja od bilančne vsote konec leta 2010 ter na ravni napovedane. Tržni delež Abanke
je ob koncu decembra 2011 dosegel 8,6 odstotka, s čimer je banka ohranila tretje mesto med bankami v
slovenskem bančnem sistemu.
Največji delež med vsemi naložbami v konsolidirani bilančni aktivi so imeli krediti strankam, ki niso banke, saj
so konec leta 2011 znašali 2.998.904 tisoč EUR, kar je predstavljalo 70,4-odstotni strukturni delež v
konsolidirani bilančni aktivi. V primerjavi z letom 2010 so se zmanjšali za 7,4 odstotka. Konec leta 2011 je
obseg kreditov strankam, ki niso banke, znašal v Abanki 2.989.685 tisoč EUR in je predstavljal 70,9-odstotni
strukturni delež v bilančni aktivi, padec glede na predhodno leto je znašal 7,4 odstotka oziroma 238.674 tisoč
EUR. K temu padcu je, gledano absolutno, največ prispevalo zmanjšanje kreditov gospodarstvu in tujim
pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom, ki so imeli v strukturi vseh kreditov nebančnemu sektorju
največji delež (73,1 odstotka), sledili so plasmaji negospodarstvu z 9,4-odstotnim strukturnim deležem ter
nato krediti domačim in tujim fizičnim osebam s 17,5-odstotnim strukturnim deležem.
Depoziti in krediti bankam Skupine Abanka v višini 413.146 tisoč EUR so konec leta 2011 predstavljali v
konsolidirani bilančni aktivi 9,7-odstotni strukturni delež in so se zmanjšali za 20,4 odstotka glede na konec
leta 2010. Depoziti in krediti Abanke bankam v višini 411.298 tisoč EUR so konec leta 2011 predstavljali v
bilančni aktivi 9,8-odstotni strukturni delež in so se znižali za 20,4 odstotka glede na konec leta 2010. Denar
v blagajni in stanje na računih pri centralni banki sta se znižala s 135.267 tisoč EUR konec leta 2010 na
125.534 tisoč EUR konec leta 2011. Krediti bankam pa so se zmanjšali s 381.596 tisoč EUR konec leta 2010
na 285.764 tisoč EUR konec leta 2011.
Naložbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale 706.890 tisoč EUR in so se v
primerjavi z letom 2010 zmanjšale za 2,6 odstotka oziroma za 19.037 tisoč EUR. Njihov strukturni delež se je
v konsolidirani bilančni aktivi zvišal s 15,8 odstotka konec leta 2010 na 16,6 odstotka konec leta 2011.
Naložbe Abanke v vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale 706.358 tisoč EUR, kar je predstavljalo
16,8-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi. Glede na konec leta 2010 so se zmanjšale za 18.730 tisoč
EUR oziroma za 2,6 odstotka. Lastniški vrednostni papirji so znašali 52.957 tisoč EUR, kar je 7,5-odstotni
strukturni delež v celotnih naložbah v vrednostne papirje. V primerjavi s koncem leta 2010 so se zmanjšali za
29,2 odstotka oziroma za 21.883 tisoč EUR. Dolžniški vrednostni papirji so znašali 653.401 tisoč EUR in so
se v primerjavi s koncem leta 2010 povečali za 0,5 odstotka oziroma za 3.153 tisoč EUR.
Naložbe Abanke v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb so ob koncu leta 2011 znašale
4.310 tisoč EUR, njihov strukturni delež v bilančni aktivi pa je bil 0,1-odstoten. V letu 2011 so se zmanjšale
za 4.821 tisoč EUR iz naslova oslabitev kapitalskih naložb.
Konsolidirana bilančna pasiva je bila ob koncu leta 2011 sestavljena iz 4.026.836 tisoč EUR obveznosti s
94,6-odstotnim strukturnim deležem v konsolidirani bilančni pasivi in iz 231.356 tisoč EUR kapitala s 5,4odstotnim strukturnim deležem v konsolidirani bilančni pasivi. Bilančna pasiva Abanke je bila ob koncu leta
2011 sestavljena iz 3.986.574 tisoč EUR obveznosti, kar je 94,6 odstotka v celotni bilančni pasivi, in iz
228.689 tisoč EUR kapitala s 5,4-odstotnim strukturnim deležem v bilančni pasivi.
Med obveznostmi Skupine Abanka so največji delež predstavljali depoziti strank, ki niso banke. Ti so ob
koncu leta 2011 znašali 2.422.234 tisoč EUR in so se v letu 2011 povečali za 7,1 odstotka oziroma za
160.023 tisoč EUR. Ob koncu leta 2011 so v Abanki depoziti strank, ki niso banke, znašali 2.424.278 tisoč
EUR in so se povečali za 6,8 odstotka oziroma za 154.252 tisoč EUR. Depoziti gospodarstva so se zmanjšali
za 5,7 odstotka, medtem ko so se depoziti samostojnih podjetnikov povečali za 15,1 odstotka, depoziti
fizičnih oseb za 6,8 odstotka, depoziti negospodarstva za 15,7 odstotka in depoziti tujih pravnih oseb za 9,3
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
74
odstotka glede na preteklo leto. V strukturi vseh depozitov nebančnemu sektorju so imeli največji delež
depoziti domačih in tujih fizičnih oseb (49,9 odstotka), depoziti negospodarstva (30,6 odstotka) ter depoziti
gospodarstva in tujih pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov (19,5 odstotka).
Finančne obveznosti Skupine Abanka do bank so ob koncu leta 2011 znašale 887.519 tisoč EUR in so se
glede na leto prej znižale za 17,7 odstotka. Finančne obveznosti Abanke do bank so ob koncu leta 2011
znašale 847.845 tisoč EUR in so se glede na leto prej znižale za 17,8 odstotka, kar je vplivalo tudi na njihov
strukturni delež v bilančni pasivi, ki se je znižal z 22,7 odstotka konec leta 2010 na 20,1 odstotka konec leta
2011. Abanka je novembra 2011 predčasno delno vrnila sindicirano posojilo v višini 71,6 milijona EUR iz leta
2010 in ni realizirala črpanja sindiciranega posojila v višini 80 milijonov EUR.
Obveznosti Skupine Abanka iz izdanih vrednostnih papirjev so enake obveznostim Abanke iz izdanih
vrednostnih papirjev. V letu 2011 so se zmanjšale za 179.351 tisoč EUR, tako da so konec leta 2011
znašale 655.223 tisoč EUR. Podrejene obveznosti v višini 119.060 tisoč EUR so se v letu 2011 znižale za
7,8 odstotka oziroma za 10.053 tisoč EUR, dolžniški vrednostni papirji v višini 536.163 tisoč EUR pa so se v
letu 2011 zmanjšali za 169.298 tisoč EUR, od tega v višini 149.411 tisoč EUR iz naslova predčasnega
odkupa obveznice. Strukturni delež vseh obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev v bilančni pasivi Abanke
se je z 18,3 odstotka konec leta 2010 zmanjšal na 15,5 odstotka konec leta 2011.
V Skupini Abanka je konec leta 2011 kapital znašal 231.356 tisoč EUR in je bil za 35,2 odstotka manjši kot
leto pred tem, v Abanki pa je konec leta 2011 kapital znašal 228.689 tisoč EUR in je bil za 37,2 odstotka nižji
kot leto prej.
Konsolidirana bilančna vsota je ob koncu junija 2012 znašala 4.239.163 tisoč EUR in je bila za 19.029 tisoč
EUR oziroma za 0,4 odstotka nižja kot konec leta 2011. Bilančna vsota Abanke je ob koncu junija 2012
znašala 4.211.198 tisoč EUR in je bila za 0,1 odstotka oziroma za 4.065 tisoč EUR nižja od bilančne vsote
konec leta 2011.
Največji delež med vsemi naložbami v konsolidirani bilančni aktivi so imeli krediti strankam, ki niso banke, saj
so konec junija 2012 znašali 2.822.639 tisoč EUR. Konec junija 2012 je znašal obseg kreditov strankam, ki
niso banke v Abanki 2.829.528 tisoč EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2011 zmanjšal za 5,4 odstotka
oziroma 160.157 tisoč EUR. Krediti gospodarstvu in samostojnim podjetnikom so se v banki zmanjšali za 6,6
odstotka, krediti negospodarstvu so se zmanjšali za 6,8 odstotka, medtem ko so se krediti fizičnim osebam
povečali za 0,7 odstotka. Depoziti in krediti bankam Skupine Abanka v višini 581.250 tisoč EUR so se konec
junija 2012 zvišali za 40,7 odstotka glede na konec leta 2011. Depoziti in krediti Abanke bankam v višini
579.819 tisoč EUR pa so se zvišali za 41,0 odstotka glede na primerljivo obdobje lani. Naložbe Skupine
Abanka v vrednostne papirje so konec junija 2012 znašale 688.718 tisoč EUR in so se v primerjavi s koncem
leta 2011 zmanjšale za 2,6 odstotka oziroma za 18.172 tisoč EUR. Naložbe Abanke v vrednostne papirje pa
so znašale 688.248 tisoč EUR in so se glede na konec leta 2011 znižale za 18.110 tisoč EUR oziroma za 2,6
odstotka. Naložbe Abanke v kapital odvisnih družb so bile ob koncu junija 2012 enake kot konec leta 2011 in
so znašale 4.310 tisoč EUR. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Skupine Abanka
so konec junija 2012 znašala 58.491 tisoč EUR in so bila za 0,3 odstotka oziroma za 185 tisoč EUR nižja kot
konec leta 2011. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Abanke so konec junija 2012
znašala 38.188 tisoč EUR, kar je za 518 tisoč EUR manj kot konec leta 2011.
Konsolidirana bilančna pasiva je bila ob koncu junija 2012 sestavljena iz 4.017.521 tisoč EUR obveznosti in
iz 221.642 tisoč EUR kapitala. Bilančna pasiva Abanke pa je bila ob koncu junija 2012 sestavljena iz
3.991.140 tisoč EUR obveznosti in iz 220.058 tisoč EUR kapitala.
Med obveznostmi Skupine Abanka so največji delež predstavljali depoziti strank, ki niso banke. Ti so ob
koncu junija 2012 znašali 2.447.156 tisoč EUR in so se v prvem polletju 2012 povečali za 1,0 odstotka
oziroma za 24.922 tisoč EUR. Ob koncu junija 2012 so v Abanki depoziti strank, ki niso banke, znašali
2.451.661 tisoč EUR in so se povečali za 1,1 odstotka oziroma za 27.383 tisoč EUR (depoziti
negospodarstva so se povečali za 1,7 odstotka, depoziti fizičnih oseb so se povečali za 1,0 odstotka,
depoziti gospodarstva in samostojnih podjetnikov pa so se povečali za 0,6 odstotka). V strukturi vseh
depozitov nebančnega sektorja so imeli največji delež depoziti fizičnih oseb (49,9 odstotka), sledijo depoziti
negospodarstva (31,2 odstotka), nato depoziti gospodarstva in samostojnih podjetnikov (18,9 odstotka).
Stanje depozitov čez noč na dan 30. junija 2012 je znašalo 238.321 tisoč EUR, od tega je bilo za 217.706
tisoč EUR depozitov negospodarstva. Konec leta 2011 pa je stanje depozitov čez noč znašalo 48.961 tisoč
EUR, od tega je bilo za 41.079 tisoč EUR depozitov negospodarstva. Finančne obveznosti Skupine Abanka
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
75
do bank so ob koncu junija 2012 znašale 964.250 tisoč EUR in so se v prvem polletju povečale za 8,6
odstotka. Finančne obveznosti Abanke do bank pa so ob koncu junija 2012 znašale 935.737 tisoč EUR in so
se v prvem polletju povečale za 10,4 odstotka. Obveznosti Skupine Abanke iz izdanih vrednostnih papirjev
so enake obveznostim Abanke iz izdanih vrednostnih papirjev. V prvem polletju 2012 so se zmanjšale za
122.915 tisoč EUR, tako da so konec junija 2012 znašale 532.308 tisoč EUR.
V Skupini Abanki je konec junija 2012 kapital znašal 221.642 tisoč EUR in je bil za 4,2 odstotka nižji kot
konec leta 2011. V Abanki je konec junija 2012 kapital znašal 220.058 tisoč EUR in je bil za 3,8 odstotka
manjši kot konec leta 2011.
Bilančna vsota Abanke Vipe d.d. je konec meseca septembra 2012 znašala 3.642.407 tisoč EUR, kar je za
572.856 tisoč EUR oz. 13,6 odstotka manj kot konec leta 2011. S tem je Abanka konec devetmesečja
dosegala 7,7-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem sistemu.
V bilančni aktivi so ob koncu septembra 2012 krediti znašali 2.746.971 tisoč EUR in so bili za 528.478 tisoč
EUR oz. za 16,1 odstotka nižji kot ob koncu leta 2011. Krediti strankam, ki niso banke so se zmanjšali za
285.311 tisoč oz. 9,5 odstotka in so znašali 2.704.374 tisoč EUR. Krediti bankam so znašali 42.597 tisoč
EUR in so se glede na konec leta 2011 zmanjšali za 243.167 tisoč EUR oz. za 85,1 odstotka. Portfelj
vrednostnih papirjev se je znižal za 57.802 tisoč EUR oz. 8,2 odstotka, in sicer na 648.556 tisoč EUR. Denar
v blagajni in stanje na računih pri centralni banki sta znašala 131.865 tisoč EUR, kar je za 5,0 odstotka več
kot konec lanskega leta.
V bilančni pasivi so finančne obveznosti ob koncu septembra 2012 znašale 3.382.108 tisoč EUR in so bile
za 553.501 tisoč oz. 14,1 odstotka nižje kot konec leta 2011. Najvišji delež v strukturi finančnih obveznosti je
pripadal finančnim obveznostim do strank, ki niso banke, in sicer 61,5 odstotka, kar je enako vrednosti
2.081.003 tisoč EUR. Finančne obveznosti do bank in centralne banke so predstavljale 31,5-odstotni delež
in so znašale 1.064.110 tisoč EUR, preostali del vseh finančnih obveznosti (7,0 odstotka) pa je pripadal
vrednostnim papirjem, ki so znašali 236.995 tisoč EUR. Finančne obveznosti do centralne banke v višini
562.905 tisoč EUR so se glede na konec leta 2011 povečale za 362.844 tisoč EUR oz. za 181,4 odstotka,
kar je posledica udeležbe Abanke na ODR avkcijah Evropske centralne banke. Preostale finančne
obveznosti so se zmanjšale, in sicer obveznosti do ostalih bank za 146.579 tisoč EUR na 501.205 tisoč
EUR, obveznosti do strank, ki niso banke, za 351.538 tisoč EUR, vrednostni papirji pa so se predvsem
zaradi poplačila obveznice z jamstvom Republike Slovenije zmanjšali za 418.228 tisoč EUR. Kapital je konec
meseca septembra 2012 znašal 199.915 tisoč EUR in je bil za 28.774 tisoč EUR oz. 12,6 odstotka nižji kot
konec lanskega leta.
Letna poročila za 2009, 2010 in 2011 so dostopna na spletni strani Abanke Vipe d.d. na naslovu
(http://www.abanka.si/vlagatelji/letna-porocila), podatki o poslovanju banke v prvi polovici leta 2012 na
naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/polletna-porocila) in podatki o poslovanju banke v devetmesečju
2012 na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave). Pregled računovodskih izkazov banke za
obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 09. 2012 (Audit Review) je bil izveden s strani pooblaščenega revizorja banke
in je objavljen na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave).
17.2.
Poslovni rezultati
Leto 2011 je Skupina Abanka zaključila z negativnim rezultatom. Izguba pred davki je znašala 138.527 tisoč
EUR, konsolidirana izguba po davkih pa 109.656 tisoč EUR; lansko poslovno leto je Skupina Abanka
zaključila z dobičkom, ki je po davkih znašal 2.991 tisoč EUR.
Abanka je imela 147.816 tisoč EUR izgube pred davki, izguba po davkih pa je znašala 119.149 tisoč EUR;
leto 2010 je Abanka zaključila z dobičkom po davkih v višini 6.566 tisoč EUR.
Obrestni prihodki Skupine Abanka so v letu 2011 znašali 199.998 tisoč EUR, kar je za 7,2 odstotka več kot
v letu 2010, obrestni odhodki Skupine Abanka pa so znašali 120.250 tisoč EUR, kar je za 19,0 odstotka več
kot v letu 2010. Obrestna marža Skupine Abanka je bila tako dosežena v višini 79.748 tisoč EUR, kar je za
6,7 odstotka manj kot v letu 2010.
Obrestni prihodki Abanke so v letu 2011 znašali 194.576 tisoč EUR in so bili za 7,5 odstotka višji kot v letu
2010, obrestni odhodki pa so znašali 118.538 tisoč EUR oziroma za 19,0 odstotka več kot v letu 2010.
Obrestna marža je bila tako dosežena v višini 76.038 tisoč EUR, kar je za 6,5 odstotka manj kot v letu 2010.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
76
Čiste opravnine Skupine Abanka so v letu 2011 znašale 31.447 tisoč EUR in so bile za 1,8 odstotka višje
kot v letu 2010. Čiste opravnine Abanke so v letu 2011 dosegle 30.888 tisoč EUR, kar je za 2,0 odstotka
več kot v letu 2010.
Ostali čisti neobrestni prihodki (brez čistih opravnin) Skupine Abanka so bili v letu 2011 negativni v višini
10.580 tisoč EUR, v lanskem primerljivem obdobju pa pozitivni in so znašali 8.743 tisoč EUR. Ostali čisti
neobrestni prihodki Abanke so bili v letu 2011 negativni v višini 12.503 tisoč EUR, v letu 2010 pa pozitivni v
višini 7.091 tisoč EUR.
Stroški poslovanja Skupine Abanka so v letu 2011 znašali 59.048 tisoč EUR, kar je za 1,1 odstotka manj kot
v letu 2010. Stroški dela v višini 32.926 tisoč EUR so bili nižji za 2,4 odstotka v primerjavi z letom 2010,
splošni in administrativni stroški v višini 20.414 tisoč EUR so bili višji od lanskoletnih stroškov za 0,7
odstotka, stroški amortizacije v višini 5.708 tisoč EUR pa so bili v letu 2011 višji za 0,2 odstotka kot v letu
prej. Stroški poslovanja Abanke so v letu 2011 znašali 53.795 tisoč EUR, kar je za 0,7 odstotka manj kot v
letu 2010. Stroški dela v višini 30.572 tisoč EUR so se znižali glede na predhodno leto za 3,0 odstotka,
splošni in administrativni stroški v višini 18.155 tisoč EUR so presegli stroške glede na predhodno leto za
3,2 odstotka, stroški amortizacije v višini 5.068 tisoč EUR pa so bili nižji za 0,3 odstotka v primerjavi z letom
2010. V strukturi vseh stroškov so imeli stroški dela največji, 56,8-odstotni strukturni delež; strukturni delež
splošnih in administrativnih stroškov je znašal 33,8 odstotka, strukturni delež amortizacije v vseh stroških pa
je bil 9,4-odstoten.
Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine Abanka so znašali 180.094 tisoč EUR, od tega so znašali
neto odhodki od oslabitev 174.961 tisoč EUR in so bili za 119.062 tisoč EUR oziroma za 213,0 odstotka višji
kot v letu 2010. Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Abanke so znašali 188.444 tisoč EUR, od tega so
neto odhodki od oslabitev Abanke znašali 183.718 tisoč EUR, kar je bilo za 132.820 tisoč EUR oziroma za
261,0 odstotka več kot v letu prej.
V prvem polletju 2012 je Skupina Abanka ustvarila 15.036 tisoč EUR izgube pred davki. Konsolidirana
izguba po davkih je v prvem polletju 2012 znašala 15.694 tisoč EUR, medtem ko je Skupina Abanka v prvem
polletju 2011 ustvarila izgubo po davkih v višini 13.784 tisoč EUR. Abanka je v prvem polletju 2012 ustvarila
14.601 tisoč evrov izgube pred davki, ki se je odrazila v negativni 12,5-odstotni donosnosti kapitala, medtem
ko je v prvem polletju 2011 Abanka ustvarila izgubo pred davki v višini 18.869 tisoč evrov. Učinek zakonskih
sprememb davčnih stopenj na oblikovane odložene davke iz leta 2011 je povzročil za 3.507 tisoč evrov
davčnih odhodkov. Skupaj z davčnimi prihodki v višini 3.062 tisoč evrov iz poslovanja v prvem polletju 2012,
so znašali neto odhodki iz odloženih davkov 445 tisoč evrov. Izguba banke po davkih je znašala 15.046 tisoč
evrov in je bila na podobni ravni kot izguba po davkih v prvem polletju preteklega leta, ki je znašala 15.136
tisoč evrov. Donosnost kapitala po davkih je bila negativna v višini 12,9 odstotka.
Obrestni prihodki Skupine Abanka so v prvem polletju leta 2012 znašali 97.269 tisoč EUR, kar je bilo za 4,7
odstotka manj kot v prvem polletju leta 2011, obrestni odhodki Skupine Abanka pa so znašali 60.535 tisoč
EUR, kar je bilo za 5,5 odstotka več kot v prvem polletju leta 2011. Čiste obresti Skupine Abanka so bile tako
dosežene v višini 36.734 tisoč EUR, kar je za 17,8 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. Obrestni
prihodki Abanke so v prvem polletju leta 2012 znašali 95.159 tisoč evrov, kar je bilo za 4,1 odstotka manj kot
v prvem polletju leta 2011, obrestni odhodki pa so znašali 59.866 tisoč evrov ali za 5,8 odstotka več kot v
prvem polletju leta 2011. Čiste obresti so bile tako dosežene v višini 35.293 tisoč evrov, kar je za 17,2
odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižje so bile predvsem zaradi znižanja obsegov kreditnega
porfelja in dražjih virov financiranja.
Čiste opravnine Skupine Abanka so v prvem polletju leta 2012 znašale 15.157 tisoč EUR, kar je za 4,9
odstotka manj kot v prvem polletju leta 2011. Čiste opravnine Abanke so v prvem polletju leta 2012 dosegle
14.806 tisoč EUR, kar je za 5,4 odstotka manj kot v prvem polletju leta 2011. Ostali čisti neobrestni prihodki
(brez čistih opravnin) Skupine Abanka so v prvem polletju leta 2012 znašali 2.865 tisoč EUR (v prvem
polletju 2011 so bili ostali čisti neobrestni odhodki v višini 3.268 tisoč EUR). Ostali čisti neobrestni prihodki
(brez čistih opravnin) Abanke pa so v prvem polletju 2012 znašali 2.362 tisoč EUR (v prvem polletju 2011 so
bili ostali čisti neobrestni odhodki v višini 4.800 tisoč EUR).
Stroški poslovanja Skupine Abanka so v prvem polletju leta 2012 znašali 27.976 tisoč EUR, kar je za 3,0
odstotka manj kot v prvem polletju leta 2011. Stroški dela v višini 16.082 tisoč EUR so bili nižji od stroškov
dela v enakem lanskem obdobju za 4,1 odstotka, splošni in administrativni stroški v višini 8.943 tisoč EUR
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
77
so bili nižji od splošnih in administrativnih stroškov v prvem polletju 2011 za 3,2 odstotka, medtem ko so bili
stroški amortizacije v višini 2.951 tisoč EUR višji od stroškov amortizacije v enakem lanskem obdobju za 4,4
odstotka. V strukturi vseh stroškov so imeli stroški dela največji, 57,5-odstotni strukturni delež, strukturni
delež splošnih in administrativnih stroškov je znašal 32,0 odstotka, strukturni delež amortizacije v vseh
stroških pa je bil 10,5-odstoten. Stroški poslovanja Abanke so v prvem polletju leta 2012 znašali 25.497
tisoč evrov, kar je za 3,0 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Stroški dela v višini 14.938 tisoč
evrov so bili za 4,1 odstotka nižji od stroškov dela za prvo polletje leta 2011, splošni in administrativni stroški
v višini 7.993 tisoč evrov so bili nižji od navedenih stroškov v enakem lanskem obdobju za 2,4 odstotka,
stroški amortizacije v višini 2.566 tisoč evrov pa so bili za 1,6 odstotka višji v primerjavi z enakim lanskim
obdobjem. V strukturi vseh stroškov so imeli stroški dela največji, 58,6-odstotni strukturni delež, strukturni
delež splošnih in administrativnih stroškov je znašal 31,3 odstotka, strukturni delež amortizacije v vseh
stroških pa je bil 10,1-odstoten.
Skupina Abanka je v prvem polletju 2012 dosegla operativni dobiček v višini 26.780 tisoč EUR, v enakem
lanskem obdobju pa ga je dosegla v višini 28.531 tisoč EUR. Abanka je v prvem polletju 2012 dosegla
operativni dobiček v višini 26.964 tisoč EUR, v enakem lanskem obdobju pa je operativni dobiček Abanke
znašal 27.173 tisoč EUR. Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine Abanka so v prvem polletju 2012
znašali 41.816 tisoč EUR. Od tega so neto odhodki od rezervacij znašali 631 tisoč EUR (v enakem lanskem
obdobju so neto prihodki od rezervacij znašali 403 tisoč EUR), neto odhodki od oslabitev pa so znašali
41.185 tisoč EUR (v enakem lanskem obdobju 46.487 tisoč EUR). Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij
Abanke so v prvem polletju 2012 znašali 41.565 tisoč evrov. Neto odhodki od rezervacij so znašali 511 tisoč
evrov (v enakem lanskem obdobju so neto prihodki od rezervacij znašali 403 tisoč evrov), neto odhodki od
oslabitev pa so znašali 41.054 tisoč evrov (v enakem lanskem obdobju 46.445 tisoč evrov).
V izkazu poslovnega izida Abanke so čiste obresti v devetih mesecih leta 2012 znašale 52.434 tisoč EUR,
kar je za 7.643 tisoč oz. 12,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižji so bili tako obrestni prihodki kot
obrestni odhodki. Čiste opravnine so bile za 1.467 tisoč oz. 6,2 odstotka nižje kot v devetmesečju leta 2011
in so znašale 22.205 tisoč EUR. Neto ostali neobrestni prihodki (brez čistih opravnin) so bili v
obravnavanem obdobju pozitivni v višini 5.510 tisoč EUR, v lanskem primerljivem obdobju pa negativni v
višini 7.250 tisoč EUR. Operativni stroški poslovanja v devetih mesecih leta 2012 so znašali 38.647 tisoč ter
so bili za 807 tisoč EUR oz. za 2,0 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Neto odhodki iz oslabitev in
rezervacij, ki so znašali 85.367 tisoč EUR in so bili za 1.476 tisoč EUR oz. 1,7 odstotka nižji kot v
devetmesečju leta 2011, so najbolj vplivali na čisto izgubo devetmesečja. Slednja je znašala 38.142 tisoč
EUR in je bila za 1.590 tisoč EUR oz. za 4,0 odstotka nižja kot v enakem lanskem obdobju.
Letna poročila za 2009, 2010 in 2011 so dostopna na spletni strani Abanke Vipe d.d. na naslovu
(http://www.abanka.si/vlagatelji/letna-porocila), podatki o poslovanju banke v prvi polovici leta 2012 na
naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/polletna-porocila) in podatki o poslovanju banke v devetmesečju
2012 na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave). Pregled računovodskih izkazov banke za
obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 09. 2012 (Audit Review) je bil izveden s strani pooblaščenega revizorja banke
in je objavljen na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
78
18. KAPITALSKA SREDSTVA
18.1. Informacije o kapitalskih sredstvih
Tabela 44: Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb v tisoč EUR
Abanka
Skupina
2011
2010
2011
2010
9.131
9.131
–
–
–
–
–
–
(4.821)
4.310
–
9.131
–
–
–
–
Stanje 1. januar
–
–
–
–
Povečanja
–
–
–
–
Oslabitve
Delež
v
pripadajočih
(izgubah)/dobičkih
Stanje 31. december
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
Odvisne družbe
Stanje 1. januar
Povečanja
Oslabitve
Stanje 31. december
Pridružene družbe
Skupaj obvladovane družbe
Stanje 1. januar
Zmanjšanja
Delež v pripadajočih
(izgubah)/dobičkih
Stanje 31. december
–
–
1.002
(1.002)
1.011
–
1.013
–
–
–
–
–
(494)
517
(2)
1.011
Skupaj stanje 31. december
4.310
9.131
517
1.011
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb so konec leta 2011 znašale 4.310 tisoč EUR in so
bile za 4.821 tisoč EUR nižje kot konec leta 2010, kar v celoti predstavlja oslabitev kapitalske naložbe v
odvisno družbo Aleasing d.o.o.
Tabela 45: Odvisne družbe na dan 31. 12. 2011 v tisoč EUR
Država,
Čisti
v kateri
dobiček/
Ime
je sedež Sredstva Obveznosti Kapital Prihodki (izguba)
Abančna DZU d.o.o. Slovenija
1.959
953
1.006
1.121
(1.139)
Skupina Afaktor
Slovenija
40.332
37.924
2.408
4.147
38
Aleasing d.o.o.
Slovenija
94.534
92.771
1.763
5.770
(2.575)
–
Analožbe d.o.o.
Slovenija
356
2
354
13
–
Argolina d.o.o.
Slovenija
13.052
20.882 (7.830)
(919)
Odstotek
glasovalnih
pravic oziroma
udeležba v
kapitalu
99
100
100
100
100
Prihodki vključujejo prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
79
Tabela 46: Skupina Afaktor na dan 31. 12. 2011 v tisoč EUR
Ime
Skupina Afaktor
Afaktor d.o.o.
Afaktor – faktoring
finansiranje d.o.o.
Afaktor – faktoring
d.o.o.
Prihodki
Čisti
dobiček/
(izguba)
Odstotek
glasovalnih pravic
oziroma
udeležba v
kapitalu
2.000
3.338
(657)
100
6.951
1.908
1.330
804
100
7.178
(281)
569
(271)
100
Država,
v kateri
je sedež
Sredstva
Obveznosti
Kapital
Slovenija
39.875
37.875
Srbija
8.859
Hrvaška
6.897
Tabela 47: Pridružene družbe na dan 31. 12. 2011 (kotirajoče) v tisoč EUR
Obveznosti
do
investitorjev
Država, v
Čisti
Odstotek
kateri je
v enote
sedež
Sredstva Obveznosti premoženja Prihodki dobiček/(izguba) udeležbe
Ime
Abančna DZU
Delniški
Evropa
Slovenija
22.744
27
22.717
5.433
(3.738)
37,21
Tabela 48: Skupaj obvladovane družbe na dan 31. 12. 2011 (nekotirajoče) v tisoč EUR
Ime
ASA
Aleasing
d.o.o.
Država, v
kateri je
sedež
Sredstva Obveznosti
Bosna in
Hercegovina
35.618
34.470
Kapital
1.148
Odstotek
glasovalni
h pravic
oziroma
Čisti
udeležba v
Prihodki dobiček/(izguba) kapitalu
2.396
(966)
49
Družba ASA Aleasing je skupaj obvladovano podjetje odvisne družbe Aleasing. Družba ima v lasti 51
odstotkov družbe A-Gradnja, katere bilančna vsota je 31. decembra 2011 znašala 16.037 tisoč EUR (2010:
15.349 tisoč EUR), izguba pa 50 tisoč EUR (2010: 41 tisoč EUR).
Kapitalske naložbe v deleže, razpoložljive za prodajo, na dan 31. 12. 2011 znašajo 662 tisoč EUR.
18.2.
Viri in zneski denarnih tokov
Struktura virov sredstev izdajatelja ter denarni tokovi so podrobno predstavljeni v Letnih poročilih za leto
2009, 2010 in 2011 (http://www.abanka.si/vlagatelji/letna-porocila).
18.3.
Zahteve po zadolževanju in struktura financiranja
Kapitalske naložbe v banke in finančne institucije so odbitna postavka od kapitala in so tako neposredno
financirane z lastnimi sredstvi.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
80
19. INFORMACIJE O TRENDIH
19.1.
Najpomembnejši trendi
Po koncu poslovnega leta 2011 so nastopili naslednji poslovni dogodki, ki so pomembno vplivali na
poslovanje Abanke:
•
Abanka je 6. januarja 2012 prejela obvestilo predstavnika konzorcija za prodajo večinskega paketa
delnic Abanke o sprejemu sklepa konzorcija o odpovedi konzorcijske pogodbe in prenehanju konzorcija
za skupno prodajo večinskega paketa delnic Abanke z dnem 5. januarja 2012;
•
spremembe bonitetnih ocen bonitetne agencije Fitch Ratings v mesecu februarju:
– znižanje bonitetne ocene obveznice Abanke s poroštvom Republike Slovenije na A ter dodelitev
negativne ocene prihodnjih izgledov o gibanju ocene zaradi spremembe znižanja ocene Republike
Slovenije,
– sprememba ocene vitalnosti banke na 'b' in ocene inovativnega instrumenta na CCC;
•
mednarodna bonitetna agencija Moody's je 13. februarja znižala bonitetno oceno Republike Slovenije
ter posledično tudi oceno obveznice Abanke s poroštvom Republike Slovenije na A2 ter ji dodelila
negativno oceno prihodnjih izgledov o gibanju ocene;
•
v okviru izvajanja strateške usmeritve kapitalske krepitve banke je uprava Abanke preučila možnost
združevanja z Gorenjsko banko za okrepitev tržnega in kapitalskega položaja združene banke ter
možnost kapitalske krepitve Abanke s povečanjem osnovnega kapitala z vplačilom novoizdanih delnic.
Nadzorni svet Abanke je ocenil, da je povezovanje Abanke in Gorenjske banke najboljša možnost tržne
in kapitalske krepitve banke, zato je upravi izdal soglasje za izvajanje projekta povezovanja obeh bank;
•
med družbami, do katerih Skupina Abanka izkazuje izpostavljenost nad 1 milijon EUR, je bil v prvih
dveh mesecih leta 2012 pri sedmih družbah uveden začetek postopka zaradi insolventnosti, pri čemer
je bil pri treh družbah iz dejavnosti holdingov začet stečajni postopek, pri štirih družbah iz dejavnosti
gradbeništva ter prometa in skladiščenja pa začet postopek prisilne poravnave. Na dan 31. december
2011 je skupna izpostavljenost Skupine Abanka do teh družb znašala 33,2 odstotka kapitala Skupine.
Za izpostavljenosti do teh družb je Skupina, ob upoštevanju ocen vrednosti kreditnih zavarovanj ob
koncu leta 2011, oblikovala oslabitve in rezervacije, pri čemer je bila večina dodatno potrebnih oslabitev
in rezervacij za te družbe oblikovana v letu 2011;
•
29. februarja 2012 je gospod Simon Zdolšek nepreklicno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta
Abanke;
•
v marcu 2012 je mednarodna bonitetna agencija Capital Intelligence spremenila bonitetne ocene
Abanke. Abanki je dodelila dolgoročno oceno kreditnega tveganja BBB-,kratkoročno oceno kreditnega
tveganja A3, oceno finančne moči banke BB+ ter negativno oceno prihodnjih izgledov o gibanju
bonitetne ocene. Obenem je agencija potrdila oceno podpore '4';
•
z izvedbo delnega predčasnega odkupa obveznic v marcu 2012 v skupni višini 69.501 tisoč EUR se je
nominalni znesek izdanih obveznic Abanke s poroštvom Republike Slovenije znižal na 281.088 tisoč
EUR;
•
16. marca 2012 je mag. Uroš Rožič odstopil s funkcije člana nadzornega sveta Abanke;
•
v aprilu 2012 je Mednarodna bonitetna agencija Moody's objavila spremembo bonitetnih ocen za
Abanko. Agencija je Abanki dodelila 'Ba3' dolgoročno oceno kreditnega tveganja (Long-term Deposit
Rating) in oceno 'Caa2' za podrejeni dolg ter obema dodelila status možnega nadaljnjega nižanja
ocene. Prej omejeni status je dodelila tudi oceni finančne moči banke (Bank Financial Strenght Rating),
ki trenutno nosi oceno 'E+
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
81
•
11. aprila 2012 je Abanka prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Janeza Bohoriča, ki z
dnem 11. aprila 2012 odstopa s funkcije predsednika nadzornega sveta Abanke.
•
S 17. aprilom 2012 je s funkcije člana nadzornega sveta odstopil Igor Stebernak.
•
skupščina delničarjev je 30. maja 2012 izglasovala povečanje kapitala Abanke za 50 mio EUR.
Kapitalska krepitev bo omogočila nadaljnjo izvajanje jasno zastavljenih strateških ciljev banke.
•
na skupščini delničarjev banke so bili 30. maja 2012 za člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno
obdobje, s pričetkom mandata dne 30. 5. 2012, imenovani gospa Kristina Ana Dolenc, gospod Andrej
Hazabent, gospod Andrej Slapar in gospod Andrej Andoljšek.
•
Uprava in nadzorni svet Abanke Vipe d.d. sta dne 24. 7. 2012 prejela pismo Banke Slovenije, v katerem
Banka Slovenije v okviru izvajanja procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja na podlagi
svoje metodologije izraža pričakovanja, da bo Abanka glede na obstoječi profil tveganosti vzdrževala
količnik kapitalske ustreznosti najmanj na višini 11,4 %. Za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb
mora banka zagotoviti najmanj 80 % temeljnega kapitala oziroma vzdrževati temeljni količnik kapitalske
ustreznosti najmanj na višini 9,1 %. Abanka namerava doseči s strani Banke Slovenije pričakovane
količnike kapitalske ustreznosti s povečanjem kapitala z izdajo delnic, ki je predmet te ponudbe, pričela
pa je tudi s pripravo drugih ukrepov, s katerimi bo izpolnila omenjena pričakovanja.
•
Mednarodna bonitetna agencija Moody's je 26.07.2012 objavila spremembo bonitetnih ocen za Abanko.
Agencija je Abanki dodelila 'Caa1' dolgoročno oceno kreditnega tveganja (Long-term Deposit Rating),
oceno 'Ca' za podrejeni dolg (ISIN code: XS0283183084) ter oceno 'E' za finančno moč banke (Bank
Financial Strenght Rating). Ocena prihodnjih izgledov vseh ratingov banke je negativna. Agencija kot
vzrok znižanja ocene Abanke Vipa d.d. navaja povečan pritisk na kapitalsko ustreznost banke, ki je
posledica poslabšanja kreditnega portfelja banke.
•
Mednarodna bonitetna agencija Moody's je dne 7. 8. 2012 znižala oceno obveznice Abanke s
poroštvom Republike Slovenije (ISIN code: XS0452852196) na 'Baa2', kot posledico znižanja ocene
Republike Slovenije (Sovereign Rating), ter ji dodelila 'negativno' oceno prihodnjih izgledov o gibanju
ocene (Rating Outlook).
•
Mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je dne 9.8.2012 objavila spremembo bonitetnih ocen
kreditnega tveganja za Abanko. Agencija je Abanki dodelila 'B-' dolgoročno oceno kreditnega tveganja
(Long-term foreign currency IDR), '5' oceno zunanje podpore (Support Rating), 'B-' oceno praga
zunanje podpore (Support Rating Floor), 'b-' oceno vitalnosti banke (Viability Rating) ter negativno
oceno prihodnjih izgledov o gibanju dolgoročne ocene kreditnega tveganja (Outlook). Kratkoročna
ocena kreditnega tveganja (Short-term foreign currency IDR) ostaja nespremenjena. Agencija Fitch je
spremenila tudi bonitetno oceno obveznice Abanke s poroštvom Republike Slovenije (ISIN code:
XS0452852196) na 'A-' ter oceno inovativnega instrumenta (ISIN code: XS0283183084) na 'CC'.
Znižanja bonitetnih ocen so predvsem posledica poslabšanja kreditnega portfelja banke in poslovnega
okolja v katerem banka posluje, slabše kapitalizacije banke ter po mnenju agencije negotovosti glede
podpore Abanki s strani države.
•
Uprava banke je v skladu z določili Prospekta dne 12.9.2012 preklicala ponudbo za prodajo delnic
Abanke Vipe d.d., ker bi bilo s ponudbo nepriporočljivo nadaljevati.
•
V oktobru se je nadzorni svet seznanil z odstopno izjavo mag. Andreja Hazabenta.
•
Na skupščini delničarjev banke je bil 19. novembra 2012 za člana nadzornega sveta za štiriletno
mandatno obdobje, s pričetkom mandata dne 19. 11. 2012, imenovan gospod Janko Gedrih.
•
Član nadzornega sveta Abanke Vipe d.d., dr. Andraž Grum je z dnem 21.11.2012 nepreklicno odstopil s
funkcije člana nadzornega sveta Abanke Vipe d.d.
Revidirani nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi za leto 2011 so bili objavljeni na spletnih
straneh SEOnet 19. 04. 2012 in na spletnih straneh izdajatelja (http://www.abanka.si/vlagatelji/letnaporocila), nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi za 30. 6. 2012 pa so bili objavljeni na spletnih
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
82
straneh SEOnet 30. 07. 2012 in na spletnih straneh izdajatelja (http://www.abanka.si/vlagatelji/polletnaporocila). Nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi za 30. 09. 2012 pa so bili objavljeni na spletnih
straneh SEOnet 23. 10. 2012 in na spletnih straneh izdajatelja (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave).
Pregled računovodskih izkazov banke za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 09. 2012 (Audit Review) je bil izveden
s strani pooblaščenega revizorja banke in je objavljen na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javneobjave).
19.2.
Trendi, nejasnosti, zahteve, obveznosti in dogodki, ki lahko pomembno
vplivajo na izdajateljevo poslovanje
19.2.1.
Ekonomsko okolje
Slovenija je članica Evropske unije in evroobmočja in je imela na dan 31. 12. 2011 nekaj več kot 2 milijona
prebivalcev. Slabe gospodarske razmere so se predvsem v državah evrskega območja nadaljevale tudi v
letu 2011.
Po prvi oceni Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2011 bruto domači proizvod (v
nadaljevanju: BDP) realno zmanjšal za 0,2 odstotka; v tekočih cenah je po prvi oceni BDP znašal 35.639
milijonov EUR. V četrtem četrtletju 2011 se je BDP v primerjavi s četrtim četrtletjem 2010 realno zmanjšal za
1
2,8 odstotka.
Povprečna cena nafte je v letu 2011 presegla rekordne vrednosti iz leta 2008 in dosegla visoko raven v višini
111,3 USD/sod (39,8 odstotka več kot v letu 2010) oziroma 79,9 EUR/sod (33,0 odstotka več kot v letu
2010). Cene nafte so se močno zvišale predvsem v prvih treh mesecih leta, od aprila naprej pa so bile
stabilne, vendar na visoki ravni. Cena soda nafte Brent je decembra 2011 znašala 107,98 USD/sod oziroma
2
81,77 EUR/sod.
Število registriranih brezposelnih oseb je konec leta 2011 znašalo 112.754, kar je največ v času krize in 50
3
tisoč več kot ob njenem začetku oktobra 2008.
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se v letu 2011 povišale za 2,0 odstotka, v evrskem območju pa za
4
2,8 odstotka. Na rast splošne ravni cen so v letu 2011 pri nas in v celotnem evrskem območju vplivale šibka
gospodarska aktivnost ter višje cene nafte in hrane z začetka leta 2011. Urad RS za makroekonomske
analize in razvoj ocenjuje, da je nižja inflacija pri nas predvsem posledica šibkejše gospodarske aktivnosti,
ob koncu leta pa so nanjo pomembno vplivali tudi sezonski dejavniki. Nihanja cen sezonskih proizvodov so
bila glede na pretekla leta močnejša, izrazito močno pa je bilo v zadnjem četrtletju nihanje cen obleke in
obutve. Neto učinek davčnih sprememb je bil v letu 2011 skromen in je znašal okoli 0,1 odstotne točke.5
19.2.2.
Finančni trgi in bančno okolje
Na poslabšanje položaja slovenskega bančnega sistema je v letu 2011 najbolj vplivalo nadaljevanje
naraščanja kreditnega in dohodkovnega tveganja ter tveganja refinanciranja. Negativni premiki so opazni
6
tudi pri obrestnem tveganju, medtem ko se likvidnostno in valutno tveganje nista bistveno spremenili.
Kreditno tveganje se je odrazilo v precejšnjem poslabšanju kakovosti posojilnega portfelja. Vrednost naložb, ki jih
posojilojemalci odplačujejo z zamudami, daljšimi od 90 dni, je narasla. Kakovost naložb bank je najslabša v
sektorju nefinančnih podjetij, poslabšuje pa se tudi kakovost terjatev do skupine obrtnikov in do tujcev. Obseg
kreditiranja se je zmanjšal. Na strani povpraševanja po posojilih so na to vplivali zaostrovanje evropske dolžniške
krize, poslabšanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, upočasnjevanje gospodarske rasti v Sloveniji in
njenih najpomembnejših gospodarskih partnericah, slabe razmere v nekaterih dejavnostih, razmeroma visoka
zadolženost podjetij, plačilna nedisciplina, neugodne razmere na trgu dela ter zmanjševanje vrednosti in
likvidnosti še razpoložljivega premoženja, primernega za zastavo pri najemanju posojil. Na strani ponudbe so
kreditno aktivnost omejevali nižji obseg virov, visoki stroški financiranja, primerjalno z evroobmočjem nižja
1
Bruto domači proizvod, Slovenija, 4. četrtletje 2011, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, februar 2012.
Ekonomsko ogledalo, december 2011. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
3
Ekonomsko ogledalo, december 2011. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
4
Merjeno s HICP (harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji 2,1 %.
5
Ekonomsko ogledalo, december 2011. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
6
Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2011. Ljubljana: Banka Slovenije, december 2011.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
2
83
kapitalska ustreznost bank in poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja. Zmanjševanje kreditiranja povečuje
dohodkovno tveganje bank, ker bi lahko predvsem z novimi kakovostnimi posojili povečale prihodke in obenem
7
zaustavljale trend slabšanja kakovosti kreditnega portfelja.
Tudi v letu 2011 se je tveganje refinanciranja bank povečalo. Pogoji financiranja bank na mednarodnih trgih
so se zaostrili. Evrosistem je bankam evroobmočja proti koncu leta 2011 začel zmanjševati tveganje
refinanciranja z ugodnimi dolgoročnimi operacijami refinanciranja. Obrestno tveganje se je rahlo povečalo.
Banke so bolj izpostavljene tveganju zvišanja obrestnih mer, na kar so najobčutljivejše majhne domače
banke. Tveganje bi se realiziralo v primeru naraščanja premije za tveganje zaradi zaostrovanja dolžniške
8
krize v evroobmočju in posledično zvišanja tržnih obrestnih mer.
19.2.3.
Napoved za leto 2012
Kazalnik gospodarske klime kaže, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje. Konec leta
2011 je ECB znižala napoved gospodarske rasti za leto 2012 na razpon med –0,4 odstotka in +1,0 odstotka.
Vzroki za poslabšanje napovedi so bili slabši pogoji financiranja, kar je predvsem posledica negotovosti na
finančnih trgih zaradi dolžniške krize ter nižjih pričakovanj glede domačega in tujega povpraševanja. Znižale so se
tudi napovedi Consensusa, ki evrskemu območju v letu 2012 napoveduje krčenje gospodarske aktivnosti v višini
–0,1 odstotka. Consensus je močno znižal tudi napovedi gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah
v vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki predstavljajo več kot četrtino našega izvoza. Poslabšane napovedi potrjujejo
tekoči podatki o industrijski proizvodnji, novih naročilih, aktivnosti v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih,
zmanjšanje aktivnosti pa še naprej nakazuje tudi večina kazalnikov zaupanja.9
V bančnem sektorju lahko pričakujemo naraščanje oslabitev in slab poslovni rezultat bank tudi v letu 2012.
Prirast vlog nebančnega sektorja bo zaradi nespodbudnih gospodarskih razmer ostal nizek. Pri tem lahko
tekmovanje bank za vloge z višanjem obrestnih mer negativno vpliva na stroške financiranja in otežuje
upravljanje z likvidnostjo, hkrati pa povzroča le prehajanje vlog med bankami in ne vpliva na povečevanje
vlog na ravni bančnega sistema. Ob upoštevanju slabšanja kakovosti kreditnega portfelja, zmanjševanja
obsega kreditiranja in slabega poslovnega rezultata, relativno boljše solventnosti primerljivih bank v
evroobmočju ter uvajanja strožjih kapitalskih zahtev na ravni EU v letu 2012 bo izziv za lastnike bank ustaviti
trende naraščanja tveganj in dokapitalizirati banke v poslovnem okolju evroobmočja, kjer se bo
povpraševanje po kapitalu močno povečalo.10 V prizadevanjih za izboljšanje likvidnostnega stanja bank je
Svet ECB sklenil uvesti nestandardne ukrepe, katerih namen je bančnemu sektorju olajšati dostop do
likvidnosti in zagotoviti delovanje denarnega trga evroobmočja. Po pričakovanjih bodo ti ukrepi izboljšali
11
kreditiranje gospodinjstev in nefinančnih družb.
Navkljub trendu zmanjševanja koncentracije ostaja slovenski bančni sektor eden izmed najbolj
koncentriranih v evroobmočju: tržni delež vodilnih dveh bank (Nove LB d.d. in Nove KBM d.d.) je na dan 30.
junija 2011 znašal 37,0% celotne bančne aktive, tržni delež treh največjih bank 45,7% in štirih največjih bank
53,6%. Tržni delež Abanke je ob koncu decembra 2011 dosegel 8,6 odstotka, s čimer je banka ohranila
tretje mesto med bankami v slovenskem bančnem sistemu.
V okolju, kjer so gospodarski obeti še naprej pod vplivom velike negotovosti in znatnih tveganj upočasnitve
rasti, bi morali pritiski na rast stroškov, plač in cen v evroobmočju ostati zmerni, stopnja inflacije pa bi se
morala v obdobju, ki je pomembno za denarno politiko, gibati v skladu s cenovno stabilnostjo. Na področju
javnofinančnih politik morajo vlade držav evroobmočja storiti vse, kar je v njihovih moči, da bi podprle
javnofinančno vzdržnost, s tem, da odpravijo svoj čezmerni primanjkljaj v skladu z dogovorjenimi roki. Samo
ambiciozne politike za preprečitev in odpravo makroekonomskih in javnofinančnih neravnovesij lahko
okrepijo zaupanje javnosti v pravilnost ukrepov politike in s tem izboljšajo splošno gospodarsko klimo.
Vzporedno z javnofinančno konsolidacijo je treba izvesti tudi strukturne reforme. Javnofinančna konsolidacija
bi skupaj s strukturnimi reformami okrepila zaupanje, izboljšala možnosti za gospodarsko rast in spodbudila
12
ustvarjanje novih delovnih mest.
Izdajatelj bo tudi v prihodnje v skladu s svojo vizijo in strateškimi cilji nadaljeval z aktivnostmi na svojih
7
Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2011. Ljubljana: Banka Slovenije, december 2011.
Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2011. Ljubljana: Banka Slovenije, december 2011.
9
Ekonomsko ogledalo, december 2011. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
10
Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2011. Ljubljana: Banka Slovenije, december 2011.
11
Mesečni bilten ECB, uvodnik, december 2011. Ljubljana: Banka Slovenije, december 2011.
8
12
Mesečni bilten ECB, uvodnik, januar 2012. Ljubljana: Banka Slovenije, januar 2012.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
84
strateških projektih:
• okrepitev poslovanja s prebivalstvom,
• razvoj poslovanja z malimi in srednjimi podjetji,
• optimizacija procesa odobravanja kreditne izpostave pravnih oseb v Skupini Abanka,
• reinženiring podpornih in zalednih procesov ter
• vzpostavitev podatkovnega skladišča.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
85
20.
NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA
Ta prospekt ne vsebuje napovedi ali ocen dobička.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
86
21.
PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA
21.1.
Organi upravljanja
V skladu z določili zakona o bančništvu je izdajatelj - banka organiziran kot delniška družba. Notranjo
organizacijo in upravljanje izdajatelja ureja statut družbe.
Organi upravljanja izdajatelja so: skupščina banke, nadzorni svet in uprava.
21.1.1.
Uprava
Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke ima lahko skladno s statutom od 3
do 5 članov, od katerih je eden predsednik. Člane uprave imenuje nadzorni svet za dobo 5 (petih) let in z
možnostjo ponovnega imenovanja. Zakon o bančništvu določa, da je uprava banke najmanj dvočlanska,
zato trenutno stanje zadošča zakonskim pogojem za poslovanje banke.
Tabela 49: Člani uprave izdajatelja
Ime in priimek
MAG. JOŽE LENIČ
Funkcija
predsednik
uprave
Pomembne funkcije izven uprave Abanke
Predsednik nadzornega sveta / Krka d.d. ( 2011 – 2012)
Zakoniti zastopnik / Ezana d.o.o. (2005 – 2011 –
prostovoljno prenehanje družbe v letu 2011)
Zakoniti zastopnik / Rubija d.o.o. (2007 – 2012 – v letu
2011 začet postopek prostovoljnega prenehanja družbe)
Član nadzornega sveta / Združenje bank Slovenije – GIZ
(2011 – 2012)
IGOR STEBERNAK
član uprave
Član nadzornega sveta / Helios d.d. (od 27.7.2012 dalje)
Predsednik odbora direktorjev /Triglav Osiguruvanje, a.d.,
Skopje (2009 –2012)
Predsednik nadzornega sveta / Triglav Skladi d.o.o. (2009
–2012)
Predsednik upravnega odbora / Triglav Osiguranje, a.d,
Beograd (2010 – 2012)
Predsednik nadzornega sveta / Triglav Osiguranje, d.d.,
Zagreb (2012 – 2012)
Član upravnega odbora / Triglav INT, d.d. (2010 –2012)
Član nadzornega sveta / Abanka Vipa d.d. (2011 –2012)
Dne 30. 5. 2012 je bil sklenjen sporazum o prenehanju funkcije in mandata člana uprave med Nadzornim
svetom Abanke Vipe d.d. in članoma uprave mag. Radovanom Jerebom in Gregorjem Hudobivnikom. V
skladu s sporazumom sta člana uprave svojo funkcijo in mandat opravljala še naprej, dokler novi član uprave
Abanke Vipe d.d. Igor Stebernak, ki ga je Nadzorni svet imenoval za člana uprave 10. 4. 2012, ne bi pridobil
dovoljenja Banke Slovenije in nastopil z delom v upravi Abanke Vipe d.d.
Igor Stebernak, MBA je dne 22. 6. 2012 prejel odločbo o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave banke, ki jo je Banka Slovenije izdala dne 19. 6. 2012. Izdano dovoljenje je bil pogoj za opravljanje
funkcije člana uprave banke.
Igor Stebernak, MBA je mesto člana uprave Abanke Vipe d.d. s petletnim mandatom nastopil s 1. 7. 2012. S
tem dnem vodi Abanko Vipo d.d. uprava v sestavi mag. Jože Lenič predsednik uprave in Igor Stebernak,
MBA član uprave.
21.1.2.
Nadzorni svet
Nadzorni svet šteje od sedem do devet članov, katere voli skupščina na predlog nadzornega sveta. Člani
nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
87
Tabela 50: Člani nadzornega sveta izdajatelja
Ime in priimek
Funkcija
predsednik
Pomembne funkcije izven NS Abanke
Sava Turizem d.d. / član nadzornega sveta (2012 - )
Sava d.d. / član uprave (2011- )
Pinus TKI d.d. / predsednik uprave (2007 – 2011)
Andrej SLAPAR
namestnik
predsednika
Triglav RE, d.d. / predsednik nadzornega sveta (2009 - )
Triglav INT, d.d. / član upravnega odbora (2010 - )
Zavarovalnica Triglav, d.d. / član uprave (2009 - )
mag. Branko PAVLIN
član
PZI (podjetje za informiranje)/član nadzornega sveta
(2007-2009)
DIS21/član nadzornega sveta (2008-2009)
DZS Grafik/član nadzornega sveta (jan. 2009 – dec.
2009)
mag. Franci
STRAJNAR
član
Sava d.d./član uprave (2011 - )
Istrabenz d.d./član nadzornega sveta (2009 - )
Sava Turizem d.d./član nadzornega sveta (2011 - )
ODDUS, finančna družba d.o.o./direktor družbe (2009–
2011)
Nefira d.o.o./direktor družbe (2004-2011)
Finetol, finančna družba d.d./direktor družbe (2007-2011)
NFD Holding d.d./član nadzornega sveta (2008-2011)
Janko GEDRIH
član
mag. Vladimir Mišo
ČEPLAK
član
Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d. Koper / član,
predsednik nadzornega sveta (2004 – 2011)
Triglav Kopaonik, a.d.o., Beograd / predsednik
nadzornega sveta (2007 – 2010)
Triglav Osiguranje, d.d. Zagreb / član nadzornega sveta
(2006 – 2010)
Triglav BH Osiguranje, d.d., Sarajevo / predsednik
nadzornega odbora (2009 – 2010)
Predsednik jedrskega poola (2009 – 2009)
dr. Slaven MIĆKOVIĆ
član
SAVA RE d.d. / član nadzornega sveta (2009 - )
CASINO BLED d.d. / član nadzornega sveta (2001 –
2004)
Slovenska turistična organizacija / član uprave (2009 –
2012)
Kristina Ana DOLENC
član
-
Andrej ANDOLJŠEK
NLB Tutunska banka Skopje / član nadzornega sveta in
član odbora za revizijo (2007 – 2011)
Post bank Sarajevo / član nadzornega sveta (2009 –
2010)
Sava Kranj / član odbora revizijo (2012 - )
Hoteli Bernardin / član odbora za revizijo (2012 - )
Jage d.o.o. / prokurist (2009 - )
Izdajatelj izjavlja, da mu ni znano, da bi bili člani uprave ali nadzornega sveta v zadnjih petih letih obsojeni
zaradi goljufij ali uradno javno obtoženi, ali pod sankcijami državnih organov, ali da bi jim bilo v zadnjih petih
letih sodno prepovedano članstvo v upravnih, poslovodnih ali nadzornih organih katerekoli družbe, niti mu ni
znano, da bi bili člani uprave ali nadzornega sveta (z izjemo spodnje navedbe) povezani s stečaji, stečajnimi
postopki ali likvidacijami gospodarskih družb v zadnjih petih letih.
V času od leta 2007 do leta 2011 je bil mag. Franci Strajnar direktor družbe Finetol, finančna družba d.d..
Uprava družbe Finetol, d.d. je dne 30. aprila 2012 vložila predlog za stečaj družbe Finetol, d.d.. Družba
Finetol, d.d. je od dne 1. 6. 2012 v stečaju.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
88
21.2.
Navzkrižje interesov uprave in nadzornega sveta
Izdajatelj v zadnjem poslovnem letu s člani uprave in nadzornega sveta ni sklenil nobenih poslov, ki bi
presegali okvir njegovega rednega poslovanja.
V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna nobenega nasprotja
interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi koristmi ali drugimi obveznostmi.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
89
22.
PLAČILA IN DAJATVE
22.1.
Plačila izdajatelja članom uprave in nadzornega sveta
Tabela 51: Plačila izdajatelja članom uprave v letu 2011 v EUR
Fiksni del plače (bruto)
mag. Jože
LENIČ*
mag. Radovan
JEREB
Gregor
HUDOBIVNIK
Skupaj v
evrih
100.233,17
114.067,70
114.067,70
328.368,57
Variabilni del plače (bruto)
–
25.000,00
22.500,00
47.500,00
Udeležba v dobičku
–
–
–
–
Opcije in druge nagrade
–
–
–
–
Povračila stroškov
1.400,48
1.254,60
1.486,04
4.141,12
Zavarovalne premije
1.811,25
2.415,00
2.415,00
6.641,25
Bonitete
5.453,84
7.625,32
13.781,92
26.861,08
–
–
–
–
Provizije
Sejnine za opravljanje nadzora v odvisnih
družbah
Skupaj prejemki
Skupaj neto izplačila
–
–
9.150,00
9.150,00
108.898,74
150.362,62
163.400,66
422.662,02
48.607,42
68.849,68
69.338,26
186.795,36
* Nastop mandata z dnem 17. januar 2011
Člani uprave banke so bili na dan 31. december 2011 tudi člani v nadzornih svetih nepovezanih
družb, in sicer v Krki, d.d. (mag. Jože Lenič), in v Pozavarovalnici Sava d.d. (Gregor Hudobivnik),
medtem ko je bil član nadzornega sveta v Vipi, d.d. (mag. Radovan Jereb), do 10. februarja 2011.
Celotni prejemki članov uprav in direktorjev odvisnih družb so v letu 2011 znašali 478 tisoč EUR
(2010: 494 tisoč EUR).
Tabela 52: Obračunani neizplačani zneski uprave v tisoč EUR
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščeni dopust
Abanka
2011
2010
100
131
23
12
123
143
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Skupina
2011
2010
170
219
31
15
201
234
90
Tabela 53: Plačila izdajatelja članom nadzornega sveta v letu 2011 v EUR
Janez Bohorič
mag. Branko Pavlin
Plačila za
opravljanje
funkcije
Plačila za
udeležbo na
sejah
Povračila
stroškov
Skupaj
bruto v
evrih
Skupaj neto v evrih
12.500,00
3.993,14
296,49
16.789,63
13.011,92
9.000,00
2.596,52
–
11.596,52
8.987,31
mag. Vladimir Mišo Čeplak
9.000,00
6.463,67
–
15.463,67
11.984,34
Miha Dolinar
5.000,00
2.754,65
–
7.754,65
6.009,86
dr. Andraž Grum
9.000,00
3.670,52
–
12.670,52
9.819,66
dr. Slaven Mićković
9.000,00
3.670,52
–
12.670,52
9.819,66
mag. Uroš Rožič
9.000,00
3.670,52
–
12.670,52
9.819,66
Igor Stebernak
4.620,00
2.148,00
–
6.768,00
5.245,20
mag. Franci Strajnar
4.000,00
2.864,00
471,69
7.335,69
5.685,16
Simon Zdolšek
9.000,00
4.141,39
569,09
13.710,48
10.625,62
80.120,00
35.972,93
1.337,27
117.430,20
91.008,39
Banka v letih 2011 in 2010 poslovodstvu ni izplačala nagrad v obliki plačila z delnicami Abanke Vipe d.d.
Člani uprave, nadzornega sveta in izvršni direktorji so konec leta 2011 imeli v lasti 7.717 delnic (2010: 7.717
delnic).
22.2. Krediti članom nadzornega sveta, uprave in ožjega vodstva
Banka konec leta 2011 ni imela odobrenih posojil članom uprave (2010: –). Posledično v letu 2011 ni bilo
nobenih odplačil iz naslova vračil kreditov (2010: –).
Stanje posojil, ki jih je Skupina odobrila članom uprave banke in direktorjem odvisnih družb, je konec leta
2011 znašalo 67 tisoč EUR (2010: 89 tisoč EUR). Znesek odplačil iz naslova plačil kreditov je znašal 7 tisoč
EUR (2010: 30 tisoč EUR). Povprečna obrestna mera za posojila je bila 4,06 odstotka (2010: 4,11 odstotka).
Stanje posojil, ki jih je banka odobrila članom nadzornega sveta, je konec leta 2011 znašalo 185 tisoč EUR
(2010: 202 tisoč EUR). Skupni znesek odplačil iz naslova vračil kreditov je znašal 213 tisoč EUR (2010: 414
tisoč EUR). Povprečna obrestna mera za posojila je bila 6,18 odstotka (2010: 5,88 odstotka).
Stanje posojil, ki jih je banka odobrila delavcem banke in odvisnih družb, za katere ne velja tarifni del
kolektivne pogodbe, je konec leta 2011 znašalo 1.430 tisoč EUR (2010: 1.042 tisoč EUR). Znesek odplačil
iz naslova vračil kreditov je znašal 186 tisoč EUR (2010: 208 tisoč EUR). Povprečna obrestna mera za
posojila je 3,18 odstotka (2010: 2,69 odstotka).
22.3.
Zneski za pokojninske dajatve
Zneski za pokojninske in podobne dajatve so zajeti v točki 22.1.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
91
23.
ORGANIZACIJSKA PRAKSA
23.1.
Začetek in potek mandata članov uprave in nadzornega sveta
Uprava banke ima lahko tri do pet članov, od katerih je eden predsednik uprave. Število članov uprave določi
nadzorni svet. Zakon o bančništvu določa, da je uprava banke najmanj dvočlanska, zato trenutno stanje
zadošča zakonskim pogojem za poslovanje banke. Upravo banke na dan izdaje tega dodatka k prospektu
sestavljata dva člana in jim mandat poteče kot sledi:
• mag. Jože Lenič, predsednik uprave, z začetkom mandata 17. januarja 2011 in koncem mandata 17.
januarja 2016,
Vodi in koordinira naslednja področja:
Področje korporativnih poslov, Področje poslovanja s pravnimi osebami, Področje poslovanja s
prebivalstvom, Področje finančnih trgov
• Igor Stebernak, član uprave, z začetkom mandata 1. julij 2012 in koncem mandata 1. julij 2017,
Vodi in koordinira naslednja področja:
Področje informatike, Področje financ in podpore poslovanju, Službo notranje revizije, Službo za upravljanje
s tveganji, Sektor skrbniških in administrativnih storitev, Pooblaščenko za skladnost
Podatki o vodstvenih izkušnjah članov uprave
Mag. JOŽE LENIČ, predsednik uprave
Izobrazba
Magister ekonomije
Delovne in vodstvene izkušnje
januar 2011 junij 2005 – januar 2006
december 2003 – junij 2005
januar 2001 – november 2003
avgust 2000 – januar 2001
januar 2000 – avgust 2000
predsednik uprave / Abanka Vipa d.d.
svetovalec uprave / Triglav reinsurance d.d.
predsednik uprave / Zavarovalnica Triglav d.d.
predsednik uprave / Kapitalska družba d.d.
svetovalec uprave / SKB banka d.d.
predsednik uprave / Kapitalska družba d.d.
IGOR STEBERNAK, član uprave
Izobrazba
Podiplomski MBA študij v ZDA
Diplomant Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Delovne in vodstvene izkušnje
2012 –
član uprave / Abanka Vipa d.d.
2009 - 2012
član uprave / Zavarovalnica Triglav d.d.
2004 – 2009
direktor službe za strateško načrtovanje in kontroling / Zavarovalnica Triglav d.d.
2001 – 2004
namestnik izvršnega direktorja–divizija finance in direktor kontrolinga / SKB Banka d.d.
1999 – 2001
direktor službe za plan in ekonomiko / SKB Banka d.d.
1995 – 1999
vodja projektov / SKB Banka d.d.
1994 - 1995
svetovalec / ITEO d.o.o.
Dne 30. 5. 2012 je bil sklenjen sporazum o prenehanju funkcije in mandata člana uprave med Nadzornim
svetom Abanke Vipe d.d. in članoma uprave mag. Radovanom Jerebom in Gregorjem Hudobivnikom. V
skladu s sporazumom sta člana uprave svojo funkcijo in mandat opravljala še naprej, dokler novi član uprave
Abanke Vipe d.d. Igor Stebernak, ki ga je Nadzorni svet imenoval za člana uprave 10. 4. 2012, ne bi pridobil
dovoljenja Banke Slovenije in nastopil z delom v upravi Abanke Vipe d.d..
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
92
Igor Stebernak, MBA je dne 22. 6. 2012 prejel odločbo o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave banke, ki jo je Banka Slovenije izdala dne 19. 6. 2012. Izdano dovoljenje je bil pogoj za opravljanje
funkcije člana uprave banke.
Igor Stebernak, MBA je mesto člana uprave Abanke Vipe d.d. s petletnim mandatom nastopil 1. 7. 2012. S
tem dnem vodi Abanko Vipo d.d. uprava v sestavi mag. Jože Lenič predsednik uprave in Igor Stebernak,
MBA član uprave.
Nadzorni svet
Nadzorni svet Abanke sestavlja osem članov. V letu 2011 in letu 2012 se je sestava nadzornega sveta
spremenila. Do skupščine banke 26. maja 2011 je bila sestava nadzornega sveta naslednja: predsednik
Janez Bohorič, namestnik predsednika mag. Branko Pavlin, člani so bili Simon Zdolšek, Miha Dolinar, dr.
Slaven Mićković, dr. Andraž Grum, mag. Uroš Rožič in mag. Vladimir Mišo Čeplak.
Na skupščini banke dne 26. 5. 2011 sta bila za člana nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje
imenovana mag. Franci Strajnar z začetkom mandata 21. junija 2011 (Mihi Dolinarju je potekel mandat 20.
junija 2011) in Igor Stebernak z začetkom mandata 27. maja 2011.
Gospod Simon Zdolšek je 29. februarja 2012 nepreklicno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta
Abanke. 16. marca 2012 je mag. Uroš Rožič odstopil s funkcije člana nadzornega sveta Abanke. Aprila 2012
je Abanka prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Janeza Bohoriča, ki je z dnem 11. aprila
2012 odstopil s funkcije predsednika nadzornega sveta Abanke. Zaradi odstopa članov nadzornega sveta
Simona Zdolška, mag. Uroša Rožiča in Janeza Bohoriča, je nadzorni svet za nove člane nadzornega sveta
predlagal Andreja Andoljška, Andreja Slaparja in Kristino Ano Dolenc.
S 17. aprilom 2012 je s funkcije člana nadzornega sveta odstopil Igor Stebernak. Na predlog predsednika
uprave banke za razširitev uprave je Nadzorni svet v upravo banke imenoval gospoda Igorja Stebernaka.
Mandat bo nastopil z dnem pridobitve dovoljenja Banke Slovenije, vendar ne pred 1. julijem 2012.
Na skupščini delničarjev banke so bili 30. maja 2012 za člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno
obdobje, s pričetkom mandata dne 30. 5. 2012, imenovani gospa Kristina Ana Dolenc, gospod Andrej
Hazabent, gospod Andrej Slapar in gospod Andrej Andoljšek.
Na 1. redni seji nadzornega sveta Abanke Vipe d.d., ki je potekala dne 4. 7. 2012, je bil za predsednika
nadzornega sveta imenovan gospod Andrej Andoljšek, za namestnika pa gospod Andrej Slapar.
Nadzorni svet se je 11.10.2012 seznanil z odstopno izjavo mag. Andreja Hazabenta, ki je odstopil s funkcije
člana Nadzornega sveta Abanke.
Na skupščini delničarjev banke je bil 19. novembra 2012 za člana nadzornega sveta za štiriletno mandatno
obdobje, s pričetkom mandata dne 19. 11. 2012, imenovan gospod Janko Gedrih.
Član nadzornega sveta Abanke Vipe d.d., dr. Andraž Grum je z dnem 21.11.2012 nepreklicno odstopil s
funkcije člana nadzornega sveta Abanke Vipe d.d.
Predsednik nadzornega sveta je g. Andrej Andoljšek, namestnik predsednika je g. Andrej Slapar, člani so
mag. Branko Pavlin, dr. Slaven Mićković, mag. Vladimir Mišo Čeplak, mag. Franci Strajnar, g. Janko Gedrih
in Kristina Ana Dolenc. Več članov nadzornega sveta Abanke bi lahko uvrstili v kategorijo posameznikov, ki
so ekonomsko, osebno ali kako drugače tesneje povezani z večjimi delničarji ali njihovo upravo. Zakon o
bančništvu natančno in podrobno ureja pogoje in primernost posamezne osebe za članstvo v nadzornem
svetu banke in tem osebam ne preprečuje članstva v nadzornem svetu banke.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
93
Podatki o izkušnjah članov nadzornega sveta
Andrej ANDOLJŠEK, predsednik nadzornega sveta, z začetkom mandata 30. maja 2012 in koncem
mandata 30. maja 2016, opravlja funkcijo člana uprave na Sava, d.d. Dosedanje zaposlitve::
2011 –
Sava d.d./član uprave
2007 – 2011
Pinus TKI d.d. / predsednik uprave
2004 – 2007
Vele d.d. / predsednik uprave
2001 – 2004
Luna TBWA d.o.o. / finančni direktor
2000 – 2001
Poanta d.o.o. / direktor in svetovalec
1997 – 1999
Studio Marketing JWT d.d. / finančni direktor
Andrej SLAPAR, namestnik predsednika nadzornega sveta, z začetkom mandata 30. maja 2012 in koncem
mandata 30. maja 2016, opravlja funkcijo člana uprave Zavarovalnice Triglav, d.d.. Dosedanje zaposlitve:
2009 Zavarovalnica Triglav, d.d. / član uprave
april 2009 – nov. 2009
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / član uprave
2007 – 2009
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / pomočnik predsednika
Uprave za pozavarovanje
2006 – 2007
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / direktor področja
avtomobilskih, transportnih, odgovornostnih in osebnih pozavarovanj
2005 – 2006
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / vodja področja
avtomobilskih, odgovornostnih in nezgodnih pozavarovanj
2001 – 2004
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / vodja pozavarovanja
odgovornostnih in nezgodnih zavarovanj
1999 – 2001
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / samostojni referent za
pozavarovanje odgovornostnih zavarovanj
1997 – 1999
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana / pravnik v oddelku za
mednarodne škode in zavarovalno pravo
mag. Branko PAVLIN, član nadzornega sveta, z začetkom mandata 29. maja 2009 in koncem mandata 29.
maja 2013, upokojen. Dosedanje zaposlitve:
2001 – 2011
Dnevnik d.d. / predsednik uprave
1994 – 2001
KBM Infond, d.o.o. / generalni direktor
1985– 1994
Comet d.d., Zreče / generalni direktor
mag. Vladimir Mišo ČEPLAK, član nadzornega sveta, z začetkom mandata 29. maja 2009 in koncem
mandata 29. maja 2013, opravlja funkcijo člana uprave, in delavskega direktorja na Zavarovalnici Triglav,
d.d. Dosedanje zaposlitve:
2011 –
Zavarovalnica Triglav d.d. / pomočnik predsednika uprave
2009 – 2011
Zavarovalnica Triglav d.d. / član uprave
2009 – 2009
Zavarovalnica Triglav d.d. / predsednik uprave
2003 – 2009
Zavarovalnica Triglav d.d. / član uprave
2002 – 2003
Zavarovalnica Triglav d.d. / direktor prodaje osebnih zavarovanj
1998 – 2001
Zavarovalnica Triglav d.d. / vodja prodaje osebnih zavarovanj
1995 – 1998
Zavarovalnica Triglav d.d. / vodja prodaje
dr. Slaven MIĆKOVIĆ, član nadzornega sveta, z začetkom mandata 29. maja 2009 in koncem mandata 29.
maja 2013, opravlja funkcijo vodje sektorja za napovedovanje fiskalnih tokov in sekretarja na Ministrstvu za
finance. Dosedanje zaposlitve:
2002 – 2012
Ministrstvo za finance Republike Slovenije / vodja sektorja za
napovedovanje fiskalnih tokov
2010 – 2012
Član delovne skupine DGG1A.AHWG-Economic-Governance
1992 – 1994
Mipos d.o.o. / namestnik direktorja
Janko GEDRIH, član nadzornega sveta, z začetkom mandata 19. novembra 2012 in koncem mandata 19.
novembra 2016, upokojenec. Dosedanje zaposlitve:
2008 - 2009
NLB Priština / član uprave
2007 - 2008
Kasa bank Priština / generalni direktor
2006 - 2006
NLB Montenegro banka Podgorica / generalni direktor
2002 - 2006
NLB Tutunska banka Skopje / član uprave
1994 - 2002
NLB Kranj / direktor Podružnice
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
94
mag. Franci STRAJNAR, član nadzornega sveta, z začetkom mandata 21. junija 2011 in koncem mandata
21. junija 2015, opravlja funkcijo člana uprave na Sava, d.d..
Mag. Franci Strajnar je bil od junija 1997 zaposlen v družbi NFD, d.o.o., najprej kot specialist pravnik, nato
kot direktor pravne pisarne, od aprila 2007 dalje kot direktor družbe Finetol, finančna družba, d.d.
Kristina Ana DOLENC, član nadzornega sveta, z začetkom mandata 30. maja 2012 in koncem mandata 30.
maja 2016, upokojenka. Dosedanje zaposlitve:
2001 – 2005
Gorenjska banka d.d., Kranj / Direktor sektorja plačilnega prometa in
poslovanja s tujino
1993 – 2001
Gorenjska banka d.d., Kranj / Direktor sektorja deviznega poslovanja
1987 – 1993
LB d.d. / direktor sektorja
23.2.
Pogodbe o storitvah članov uprave in nadzornega sveta
Izdajatelj izjavlja, da ne obstaja kakršnakoli pogodba za storitve članov uprave z izdajateljem ali katerokoli
njeno odvisno družbo o neobičajnih dajatvah ob odpovedi delovnega razmerja. Člani nadzornega sveta
izdajatelja niso v delovnem razmerju z izdajateljem.
23.3.
Informacija o izdajateljevem odboru za revizijo in plačila
Revizijska komisija je bila ob zaključku leta 2011 sestavljena iz dveh članov nadzornega sveta (mag.
Vladimir Mišo Čeplak kot predsednik ter mag. Franci Strajnar kot član) in dveh zunanjih strokovnjakov
(Vinko Perčič in Tina Cvar). V letu 2012 je prišlo do spremembe v članstvu in sicer je Vinka Perčiča
zamenjala Jasmina Kovačič. Komisija se je v letu 2011 sestala petkrat, v letu 2012 pa sedemkrat.
Poglavitni namen revizijske komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih
nadzornih nalog v zvezi z zanesljivostjo računovodskih izkazov, finančnih poročil in drugih finančnih
informacij, ki jih banka posreduje delničarjem in drugim, kvalifikacijami, učinkovitostjo in neodvisnostjo
zunanjega revizorja ter delovanjem funkcije notranje revizije družbe.
Komisija za prejemke je bila ob zaključku leta 2011 sestavljena iz dveh članov nadzornega sveta
(mag. Branko Pavlin kot predsednik ter mag. Franci Strajnar kot član) in enega zunanjega
strokovnjaka (Tomaž Kuntarič). V letu 2012 se je zaradi sprememb v sestavi nadzornega sveta
spremenilo tudi članstvo v tej komisiji in sicer je funkcijo predsednika prevzel Andrej Andoljšek,
Francija Strajnarja pa je zamenjal Andrej Slapar, tako komisijo sestavljajo trije člani nadzornega sveta
in en zunanji strokovnjak. V letu 2011 se je komisija sestala enkrat, v letu 2012 pa petkrat. V letu
2012 se je komisija preimenovala v Komisijo za prejemke in kadrovske zadeve. Poglavitni namen
komisije je pomagati nadzornemu svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo
odločitev glede prejemkov, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje s tveganji banke.
Njene naloge so priprava predlogov splošnih načel politik prejemkov, oblikovanje stališč glede
posameznih vidikov politik prejemkov, ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi
katerih sistem prejemkov spodbuja ustrezno upravljanje s tveganji, kapitalom in likvidnostjo, priprava
priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja politik prejemkov, priprava predlogov odločitev glede
prejemkov zaposlenih, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje s tveganji banke,
pregled ustreznosti (morebitnega) zunanjega svetovalca, katerega storitve je nadzorni svet uporabil
pri določanju politik prejemkov banke, pregledovanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in
njihovega izvajanja, preverjanje skladnosti politik prejemkov s poslovno politiko banke v dolgoročnem
časovnem obdobju ter druge naloge, določene s statutom ali sklepom nadzornega sveta.
V letu 2012 je v okviru nadzornega sveta pričela delovati tudi komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z
bilanco banke. Komisija za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke je sestavljena iz treh članov
Nadzornega sveta in sicer Andrej Slapar kot predsednik in člana Slaven Mićković in Kristina Ana Dolenc.
Poglavitni namen Komisije za spremljanje tveganj in upravljanja z bilanco banke je pomagati nadzornemu
svetu pri izpolnjevanju njegovih nadzornih nalog v zvezi s pripravo odločitev, ki se nanašajo na funkcijo
upravljanja s tveganji in profil tveganosti, ter nadzorom upravljanja z bilanco banke. V letu 2012 se je sestala
dvakrat.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
95
23.4.
Režim upravljanja podjetij
Izdajatelj posluje skladno z zakonodajo in režimom upravljanja podjetij, ki velja v Republiki Sloveniji.
Izdajatelj je v obdobju od 1. januarja 2011 do 20. oktobra 2011 uporabljal Kodeks upravljanja javnih delniških
družb, ki so ga sprejeli Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje
Manager 18. marca 2004 ter spremenili in dopolnili 14. decembra 2005 in 5. februarja 2007. Od 20. oktobra
2011 dalje uporablja izdajatelj novi Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki so ga 8. decembra 2009
sprejeli Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager. Oba
kodeksa sta javno dostopna v slovenskem in angleškem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze
(http://www.ljse.si/).
Izdajatelj pri svojem delu in poslovanju spoštuje Kodeks z odstopanji oziroma posebnostmi, ki so razkrite v
Izjavi o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb s 16. aprila 2012, objavljeni v poslovnem
poročilu izdajatelja za leto 2011. Praksa upravljanja izdajatelja je javno dostopna na spletnih straneh
izdajatelja (http://www.abanka.si/).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
96
24.
USLUŽBENCI
24.1.
Število zaposlenih
Tabela 54: Število zaposlenih po letih
30.9.2012
31.12.2011
30.9.2011
31.12.2010 31.12.2009
Uprava
Področje komercialnega bančništva
Področje poslovanja s pravnimi osebami
Področje poslovanja s prebivalstvom
Področje finančnih trgov
Področje financ in podpore poslovanju
Področje korporativnih poslov
64
/
69
404
41
168
30
61
/
66
401
47
170
30
60
/
64
398
47
176
30
54
432
/
/
48
175
34
88
444
/
/
48
179
/
Področje razvoja in informatike
105
103
103
120
118
SKUPAJ
881
878
878
863
877
Podatki za 31. 12. 2011 in 30. 9. 2012 so prikazani skladno z reorganizacijo z dne 1. 7. 2011, ki je Področje
komercialnega bančništva razdelilo v Področje poslovanja s pravnimi osebami in Področje poslovanja s
prebivalstvom.
Zaradi poenostavitve in združitve Področja razvoja in Področja informatike v letu 2010 v eno samo področje,
so podatki o številu zaposlenih za 31. 12. 2009, ko sta bili obe področji še ločeni, prikazani kumulativno.
24.2.
Lastništvo in možnost ugodnega nakupa delnic
Tabela 55: Lastništvo delnic izdajatelja članov uprave in nadzornega sveta na dan 30. 9. 2012
Člani uprave
Jože Lenič
Igor Stebernak
Število delnic izdajatelja v lasti
-
Člani nadzornega sveta
Branko Pavlin
Slaven Mičković
Vladimir Mišo Čeplak
Franci Strajnar
Andrej Andoljšek
Andrej Slapar
Kristina Ana Dolenc
Janko Gedrih
-
Nadzorni svet nima možnosti ugodnega nakupa delnic.
Uprava nima možnosti ugodnega nakupa delnic. Gibljivi del plače članov uprave se lahko izplača v gotovini
ali v delnicah banke. Pri določitvi cene delnice banka upošteva povprečno tržno ceno delnice v zadnjem letu
dni. Član uprave ne sme odtujiti tako pridobljenih delnic iz prejšnjega odstavka v času svojega mandata (še
najmanj tri leta od pridobitve), razen v primeru prevzema banke.
Član uprave je na podlagi sklepa skupščine upravičen do udeležbe na dobičku. Delež udeležbe na
bilančnem dobičku se lahko izplača v gotovini ali v delnicah banke. O višini udeležbe na bilančnem dobičku
odloča v skladu s politiko delitve dobička skupščina banke na predlog nadzornega sveta.
Zaradi spodbujanja k uresničevanju glavnih usmeritev razvojne strategije banke in z namenom poistovetenja
z njenimi dolgoročnimi razvojnimi cilji, se lahko člana uprave nagradi tudi z delnicami ali opcijami za nakup
delnic banke. Pri določitvi cene delnice banka upošteva povprečno tržno ceno delnice v zadnjem letu dni.
Banka se zavezuje od člana uprave odkupiti delnice, ki jih je pridobil iz naslova gibljivega dela plače,
udeležbe na dobičku in ali delniškega oz. opcijskega programa nagrajevanja najkasneje v roku 6 mesecev
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
97
od prenehanja mandata člana uprave. Zanjo ponudi povprečno tržno ceno v zadnjih dvanajstih mesecih.
Višjo ceno lahko odobri le nadzorni svet.
Višji vodstveni delavci nimajo možnosti ugodnega nakupa delnic. Če variabilni del plače višjega vodstvenega
delavca znaša več kot 20.000,00 EUR bruto, se razlika med 20.000,00 EUR in dejanskim zneskom, izplača v
delnicah banke. Pri določitvi cene delnice banka upošteva povprečno tržno ceno delnice v zadnjem letu dni.
Višji vodstveni delavec ne sme odtujiti tako pridobljenih delnic v času svojega mandata.
24.3.
Udeležba zaposlenih pri kapitalu izdajatelja
Izdajatelj nima sprejetih posebnih oblik ureditev glede udeležbe zaposlenih pri kapitalu ali pri bilančnem
dobičku družbe.
25.
VEČJI DELNIČARJI
25.1.
Imetniki izdajateljevih delnic, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice,
ki jih je potrebno prijaviti
Upoštevaje določbo 105. člena veljavnega Zakona o trgu finančnih instrumentih o pragovih pomembnega
deleža so imetniki takih deležev v kapitalu izdajatelja naslednji:
Tabela 56: Delničarji, ki dosegajo prag pomembnega deleža na dan 30. 6. 2012
Delničar
Zavarovalnica Triglav, d.d.
Sava, d.d.
Gorenjska banka, d.d.
Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I
HIT, d.d.
Obstoječe število delnic
1.843.377
1.715.841
1.061.220
527.258
442.705
Odstotek v kapitalu
25,6
23,8
14,7
7,3
6,1
Zavarovalnica Triglav, d.d., je večinska lastnica družbe Triglav, družba za upravljanje, d.o.o., ki upravlja
Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I, ki ima 7,3 odstotni lastniški delež.
25.2.
Drugačne glasovalne pravice za večje delničarje
Glasovalne pravice statutarno niso omejene na določen delež ali na določeno število glasov. Natančnejši
podatki o načinu in rokih za izvajanje glasovalnih pravic so razvidni iz razdelka »Delovanje skupščine banke,
njene ključne pristojnosti ter opis pravic delničarjev in način njihovega uveljavljanja«, ki je del te izjave.
Na podlagi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, številka 0600-46/2010-12, z dne 13. januarja 2011
(odločba) se z dnem dokončnosti odločbe prepovejo uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi Abanka
Vipa d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana, in sicer se družbi:
1. Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana, prepovejo uresničevati glasovalne pravice iz
1.843.377 delnic z oznako ABKN oziroma 25,61-odstotnega deleža delnic izdajatelja Abanka Vipa d.d. z
glasovalno pravico;
2. Slovenska odškodninska družba, d.d., Mala ulica 5, Ljubljana, prepovejo uresničevati glasovalne pravice
iz 161.120 delnic z oznako ABKN oziroma 2,24-odstotnega deleža izdajatelja Abanka Vipa d.d. z
glasovalno pravico;
3. HIT, hoteli, igralnice, turizem, d.d., Delpinova ulica 7a, Nova Gorica, prepovejo uresničevati glasovalne
pravice iz 442.705 delnic z oznako ABKN oziroma 6,15-odstotnega deleža delnic izdajatelja Abanka Vipa
d.d. z glasovalno pravico;
4. Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., Vilharjeva cesta 23, Ljubljana, prepovejo uresničevati
glasovalne pravice iz 66.120 delnic z oznako ABKN oziroma 0,92-odstotnega deleža delnic izdajatelja
Abanka Vipa d.d. z glasovalno pravico,
dokler omenjene družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za
račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe Abanka Vipa d.d. v skladu z Zakonom o
prevzemih ali dokler tiste omenjene družbe, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne odtujijo delnic
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
98
ABKN, tako da omenjene družbe prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed
njih.
Banki niso znani dogovori, po katerih bi bile finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, s
sodelovanjem banke ločene od lastništva vrednostnih papirjev.
Banka nobenemu imetniku delnic ne zagotavlja posebnih kontrolnih pravic.
25.3.
Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajatelja
30. junija 2012 je imelo deset največjih delničarjev banke skupaj v lasti 6.554.654 delnic oziroma 91,0
odstotka delniškega kapitala izdajatelja. Največji posamezni delničar izdajatelja je Zavarovalnica Triglav d.d.
(»Zavarovalnica Triglav«), s 25,6-odstotnim deležem. Skupaj z delničarji povezani z Zavarovalnico Triglav pa
ima Zavarovalnica Triglav 32,9-odstotni skupni delež v lastniškem kapitalu izdajatelja. Drugi največji delničar
na dan 30. 06. 2012 je družba Sava, d.d., s 23,8-odstotnim lastniškim deležem izdajatelja.
Iz odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 4. decembra 2006, izdane v skladu z Zakonom o finančnih
konglomeratih, ki izvaja Direktivo 2002/87/ES, izhaja, da je izdajatelj član finančnega konglomerata, na vrhu
katerega je Zavarovalnica Triglav in se imenuje Skupina Triglav.
Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija za zavarovalni nadzor izvaja
dopolnilni nadzor na ravni konglomerata, zlasti v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske
ustreznosti, koncentracijo tveganj ter posli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj to ni imelo še nobenih
vplivov na izdajatelja.
Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev individualno izvajata vpliv na
izdajatelja in njegovo strategijo. Med Savo in Zavarovalnico Triglav po izdajatelju znanih informacijah ni
nobenega dogovora o kakršnem koli skupnem obvladovanju izdajatelja.
25.4.
Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroči spremembo
nadzora (obvladovanje) izdajatelja
Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo nadzora nad družbo.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
99
26.
TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK
Med povezane stranke Skupine so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, izvršni direktorji banke,
člani nadzornega sveta banke, direktorji odvisnih družb, ožji družinski člani doslej navedenih, posamezna
podjetja, v katerih imajo vsi ti močan vpliv), družbe s pomembnim vplivom na banko ter skupaj obvladovane
družbe.
Tabela 57: Posli s povezanimi strankami Skupine za prvo polletje 2012 in prvo polletje 2011 v tisoč EUR
Ključno ravnateljsko
osebje
Vrsta povezane stranke
Družbe s pomembnim
vplivom
Skupaj obvladovane
družbe
30. junij
2012
30. junij
2011
30. junij
2012
30. junij
2011
30. junij
2012
30. junij
2011
11.733
8.490
66.944
64.339
32.587
32.694
212
203
1.743
1.811
754
761
(249)
31
88
(1.851)
13
60
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev
–
–
2.420
2.198
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
73
(2)
–
–
Stanje lastniških vrednostnih papirjev
–
–
744
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
(3)
–
–
–
Stanje izvedenih finančnih instrumentov
–
–
–
–
–
–
Prihodki iz obresti-IRS
–
2
–
31
–
–
Dobički/(izgube)
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo
–
6
–
114
–
–
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev
–
–
9.874
10.348
–
–
Prihodki iz obresti
–
–
363
360
–
–
Stanje lastniških vrednostnih papirjev
–
–
2.195
1.315
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
39
5
–
–
Odhodki iz oslabitev
–
–
–
462
–
–
Druga sredstva
Zabilančna evidenca odobrenih
nečrpanih kreditov
–
–
227
52
2
–
82
29
7.035
9.999
–
–
Izdane garancije
–
–
–
–
–
–
Provizije iz garancij
5
–
11
–
–
–
Stanje - tvegane
–
–
–
–
–
–
Stanje - netvegane
–
–
–
–
–
–
6.747
2.487
46.872
27.268
–
–
118
29
827
494
–
–
Stanje izvedenih finančnih instrumentov
–
8
–
198
–
–
Odhodki za obresti - IRS
–
6
–
85
–
–
Izgube
–
–
–
34
–
–
Finančna sredstva in prihodki
Krediti
Stanje kreditov
Obrestni prihodki in prihodki iz provizij
Neto prihodki/(odhodki) iz oslabitev kreditov
Finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Garancije
Patronatske izjave
Finančne obveznosti in odhodki
Vloge in prejeti krediti
Stanje vlog
Obrestni odhodki
Finančne obveznosti, namenjene
trgovanju
Druge finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
100
Stanje izdanih dolžniških vrednostnih
papirjev in podrejenih obveznosti
3.442
–
11.708
14.036
–
–
Odhodki za obresti
89
–
316
388
–
–
Druge obveznosti
–
13
17
13
–
–
Stanje rezervacij
1
1
104
240
–
–
Neto prihodki/(odhodki) iz rezervacij
–
–
(5)
104
–
(10)
Komisijski posli
–
–
12.133
78.280
–
–
Rezervacije za zabilančne obveznosti
Tabela 58: Posli s povezanimi strankami banke v letu 2011 in 2010 v tisoč EUR
Vrsta povezane stranke
Ključno
ravnateljsko
osebje
Finančna sredstva in prihodki
Družbe s
pomembnim
vplivom
Pridružene in
skupaj
obvladovane
družbe
Odvisne družbe
2011
2010
2011
2010
2011
2010
2011
2010
59.651
69.650
78.774
63.535
32.619
33.974
109.741
97.305
2.103
3.353
3.642
3.130
1.701
1.658
4.624
3.791
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev 31.
december
–
–
2.353
2.201
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
153
125
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
Prihodki iz obresti
–
–
–
7
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
6
4
–
–
–
–
Stanje lastniških vrednostnih papirjev 31.
december
–
–
–
–
–
–
–
–
Prihodki iz dividend
–
–
–
–
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
–
(71)
–
–
–
–
Stanje izvedenih finančnih instrumentov
31. december
–
–
–
–
–
–
–
–
Prihodki iz obresti – IRS
–
–
19
45
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
(2)
67
–
–
–
–
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev 31.
december
–
–
10.193
10.493
–
–
–
–
Prihodki iz obresti
–
–
727
749
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
–
11
–
–
–
–
Stanje lastniških vrednostnih papirjev 31.
december
–
–
962
1.721
–
–
–
–
Prihodki iz dividend
–
–
31
15
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
5
(239)
–
–
–
–
Posojila
Stanje posojil 31. december
Obrestni prihodki in prihodki iz provizij
Finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev 31.
december
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo
Druge terjatve
Drugi poslovni prihodki
Zabilančna evidenca odobrenih
nečrpanih kreditov
5
2
36
203
–
–
24
28
165
–
–
–
–
–
136
135
68
244
6.923
11.473
–
214
3.407
3.104
Garancije
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
101
Izdane garancije 31. december
–
–
–
–
–
–
–
201
Provizije iz garancij
–
–
–
–
–
–
–
1
–
–
–
–
–
–
5.000
5.000
–
–
–
–
–
–
38.550
42.550
1.198
2.448
56.312
26.248
–
–
1.580
7.813
34
19
1.486
1.101
–
–
44
31
–
–
–
264
–
–
–
–
–
–
10
173
–
–
–
–
Stanje izdanih dolžniških vrednostnih
papirjev in podrejenih obveznosti 31.
december
–
–
14.215
3.863
–
–
–
–
Odhodki za obresti
–
–
1.068
159
–
–
–
–
Druge obveznosti
–
1
3
8
–
–
–
–
Splošni in administrativni stroški
–
–
–
28
22
Komisijski posli
–
–
81
175
–
–
374
532
Patronatske izjave
Stanje 31. december – tvegane
Stanje 31. december
– netvegane
Finančne obveznosti in odhodki
Vloge
Stanje vlog 31. december
Obrestni odhodki
Finančne obveznosti, namenjene
trgovanju
Stanje izvedenih finančnih instrumentov
31. december
Odhodki za obresti
–
IRS
Druge finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti
Stranke štejejo za povezane, če ena stranka lahko obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih
in poslovnih odločitvah.
Med povezane stranke banke so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, izvršni direktorji banke,
člani nadzornega sveta banke, ožji družinski člani doslej navedenih, posamezna podjetja, v katerih imajo vsi
ti močan vpliv), družbe s pomembnim vplivom na banko, pridružene in skupaj obvladovane družbe ter
odvisne družbe.
Tabela 59: Posli s povezanimi strankami Skupine v letu 2011 in 2010 v tisoč EUR
Ključno ravnateljsko
osebje
Vrsta povezane stranke
Finančna sredstva in prihodki
Družbe s pomembnim
vplivom
Pridružene in skupaj
obvladovane družbe
2011
2010
2011
2010
2011
2010
59.718
69.764
78.774
63.535
32.619
33.974
2.105
3.358
3.642
3.130
1.701
1.658
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev 31. december
–
–
2.353
2.201
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
153
125
–
–
–
–
–
–
–
–
Prihodki iz obresti
–
–
–
7
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
6
4
–
–
Stanje lastniških vrednostnih papirjev 31. december
–
–
–
–
–
–
Prihodki iz dividend
–
–
–
–
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
–
(71)
–
–
Posojila
Stanje posojil 31. december
Obrestni prihodki in prihodki iz provizij
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev 31. december
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
102
Stanje izvedenih finančnih instrumentov 31.
december
–
–
Prihodki iz obresti – IRS
–
Dobički/(izgube)
–
–
–
–
–
–
19
45
–
–
–
(2)
67
–
–
–
–
10.193
10.493
–
–
Prihodki iz obresti
–
–
727
749
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
–
11
–
–
Stanje lastniških vrednostnih papirjev 31. december
–
–
962
1721
–
–
Prihodki iz dividend
–
–
31
15
–
–
Dobički/(izgube)
–
–
5
(239)
–
–
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev 31. december
Druge terjatve
5
2
36
203
–
–
165
–
–
–
–
–
73
244
6.923
11.473
–
214
Izdane garancije 31. december
–
–
–
–
–
–
Provizije iz garancij
–
–
–
–
–
–
Stanje 31. december – tvegane
–
–
–
–
–
–
Stanje 31. december – netvegane
–
–
–
–
–
–
1.387
2.887
56.312
26.248
–
–
38
26
1.486
1.101
–
–
Stanje izvedenih finančnih instrumentov 31.
december
–
–
–
264
–
–
Odhodki za obresti – IRS
–
–
10
173
–
–
Stanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in
podrejenih obveznosti 31. december
–
–
14.215
3.863
–
–
Odhodki za obresti
–
–
1.068
159
–
–
Druge obveznosti
–
1
3
8
–
–
Splošni in administrativni stroški
–
–
–
–
–
–
Komisijski posli
–
–
81
175
–
–
Drugi poslovni prihodki
Zabilančna evidenca odobrenih nečrpanih
kreditov
Garancije
Patronatske izjave
Finančne obveznosti in odhodki
Vloge
Stanje vlog 31. december
Obrestni odhodki
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Druge finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
103
27. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN
OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN
IZGUBAH
27.1.
Pretekle finančne informacije
Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
(»MSRP«), kot jih je sprejela Evropska unija.
Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov, in
podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam revidiranih in nerevidiranih konsolidiranih računovodskih
izkazov iz točke 27.2. in 27.3. prospekta, so navedena v letnih poročilih Abanke za leto 2009, 2010 in leto
2011,
ki
so
dostopna
na
sedežu
izdajatelja
ter
na
spletni
strani
izdajatelja
(http://www.abanka.si/vlagatelji/letna-porocila).
Računovodske usmeritve, uporabljene pri sestavljanju računovodskih izkazov za polletje in devetmesečje
2012, so enake, kot so bile uporabljene za pripravo letnega poročila za leto 2011.
Preiskava računovodskih izkazov banke za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 9. 2012 (Audit Review) je bila
izvedena s strani pooblaščenega revizorja banke. Zgoščeni medletni računovodski izkazi Abanke Vipe d.d.
so objavljeni na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
104
27.2.
Finančna poročila
Tabela 60: Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Abanka na dan 31. 12. 2011, 31. 12. 2010 in 31.
12. 2009 po MSRP v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
1
VSEBINA
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni
banki
31. 12. 2010
31. 12. 2009
125.534
135.268
252.599
31.284
41.831
22.554
22.831
30.643
27.950
570.845
649.116
722.904
3.286.516
3.621.104
3.444.537
287.612
383.772
539.236
2.998.904
3.237.332
2.905.301
102.784
26.544
13.449
1.326
7.823
4.240
55.048
54.765
54.209
83
88
92
3.905
3.642
3.828
517
1.011
1.013
39.333
7.349
4.492
1.889
2.608
108
- odložene terjatve za davek
37.444
4.741
4.384
13
Druga sredstva
18.186
7.034
5.609
14
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
4.258.192
4.586.218
4.557.476
15
Finančne obveznosti do centralne banke
200.061
28
100.537
16
17
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
15.142
12.986
3.949
8.263
8.152
7.716
3.764.915
4.129.920
4.052.394
39.403
99.345
47.751
2.412.220
2.252.189
2.167.051
648.055
933.790
1.018.188
- krediti strank, ki niso banke
10.014
10.022
233
- dolžniški vrednostni papirji
536.163
705.461
673.363
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,
ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
119.060
129.113
145.808
-
45.160
-
24.623
19.873
14.512
321
321
3.594
2
3
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
4
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
5
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
6
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
7
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
8
Opredmetena osnovna sredstva
9
Naložbene nepremičnine
10
11
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb, obračunane po kapitalski
metodi
12
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
18
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
19
20
Rezervacije
21
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
105
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
-
-
683
321
321
2.911
13.511
12.644
14.497
4.026.836
4.229.084
4.197.199
30.045
30.045
30.045
22
Druge obveznosti
23
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22)
24
Osnovni kapital
25
Kapitalske rezerve
153.117
153.117
153.117
26
Presežek iz prevrednotenja
(10.794)
4.056
5.680
27
Rezerve iz dobička
57.556
173.246
156.465
28
(240)
(240)
(240)
1.662
(3.110)
15.188
30
Lastni deleži
Zadržani dobiček/(izguba) (vključno s čistim
dobičkom poslovnega leta)
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE (od
24 do 29)
231.346
357.114
360.255
31
Kapital manjšinskih lastnikov
10
20
22
32
SKUPAJ KAPITAL (30+31)
231.356
357.134
360.277
33
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (23+32)
4.258.192
4.586.218
4.557.476
29
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
106
Tabela 61: Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Abanka za poslovna leta 2011, 2010 in 2009 po
MSRP v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
2
3
4
5
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Čiste obresti (1+2)
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin (provizij)
6
7
8
Odhodki za opravnine (provizije)
Čiste opravnine (provizije) (5+6)
Realizirane (izgube)/dobički iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Čiste (izgube)/dobički iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih trgovanju
Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Čiste izgube iz tečajnih razlik
Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
9
10
11
12
13
Druge čiste poslovne (izgube)/dobički
14
15
Administrativni stroški
Amortizacija
16
Rezervacije
17
18
Oslabitve
Pripadajoča (izguba)/dobički iz naložbe v kapital
pridruženih in skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo
(IZGUBA)/DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
(3+4+7+8+ 9+10+11+12+13+14+15+16+17+18+19)
19
20
21
22
23
1. 1.-31. 12.
2011
1. 1.-31. 12.
2010
1. 1.-31. 12.
2009
3
4
5
199.998
186.575
187.007
(120.250)
79.748
1.349
43.886
(101.056)
85.519
1.333
40.412
(109.381)
77.626
1.398
39.835
(12.439)
31.447
(9.507)
30.905
(8.920)
30.915
(1.300)
2.050
3.351
(8.554)
5.001
4.797
(338)
(64)
(136)
(1.773)
(1.047)
(1.985)
66
38
31
(1.246)
2.200
2.447
(53.340)
(5.708)
(54.014)
(5.698)
(51.597)
(5.891)
(5.133)
(5.731)
(970)
(174.961)
(55.899)
(30.884)
(494)
(2)
58
1
32
9
(138.527)
3.825
28.258
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega
poslovanja
ČISTA (IZGUBA)/DOBIČEK IZ REDNEGA
POSLOVANJA
(20+21)
28.871
(834)
(6.139)
(109.656)
2.991
22.119
ČISTA (IZGUBA)/DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
(109.656)
2.991
22.119
a) Lastnikov obvladujoče banke
(109.645)
2.993
22.121
(11)
(2)
(2)
b) Manjšinskih lastnikov
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
107
Tabela 62: Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 in od 1. 1.
2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1. 1.-31. 12. 2011
1
ČISTA (IZGUBA)/DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
2
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3+5+8)
3
1. 1.-31. 12. 2010
3
1. 1.-31. 12. 2009
4
(109.656)
2.991
22.119
(14.849)
(1.624)
8.623
Čiste izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala (4)
(6)
(15)
(8)
4
Izgube, pripoznane v presežku iz prevrednotenja
(6)
(15)
(8)
5
Čiste (izgube)/dobički, pripoznane v presežku iz prevrednotenja v zvezi
s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (6+7)
(18.554)
(2.011)
10.835
6
(Izgube)/dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja
(34.543)
(12.680)
8.479
7
Prenos izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid
15.989
10.669
2.356
8
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa
3.711
402
(2.204)
9
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1 + 2)
a) Lastnikov obvladujoče banke
b) Manjšinskih lastnikov
1.367
1.369
(2)
30.742
30.742
-
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
(124.505)
(124.495)
(10)
108
Tabela 63: Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine Abanka v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, od
1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 in od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 po posredni metodi v tisoč EUR
ZNESEK
Oznaka
VSEBINA
1.1.- 31.12.
2011
A.
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a)
Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo
(138.527)
3.825
28.258
5.708
5.698
5.891
2.276
570
-
-
-
34
494
2
(58)
64
1.773
1.985
(66)
(38)
(31)
Drugi (dobički) iz naložbenja
(748)
(464)
(510)
Druge izgube iz financiranja
Čisti nerealizirani (dobički) iz nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo
in z njimi povezanimi obveznostmi
Čisti nerealizirani (dobički)/izgube v kapitalu oz.
presežku iz prevrednotenja iz finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka)
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred
obdavčitvijo
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami
poslovnih sredstev in obveznosti
Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ekvivalentov)
Čisto zmanjšanje/(povečanje) finančnih sredstev,
namenjenih trgovanju
4.309
4.342
6.920
(1)
(32)
-
(18.554)
(2.011)
10.835
5.255
5.731
970
(139.790)
19.396
54.294
Amortizacija
Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev in drugih
sredstev
Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in
skupaj obvladovane družbe
Pripadajoči (dobički)/izgube iz naložb v kapital
pridruženih in skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čiste izgube iz tečajnih razlik
Čisti (dobički) pri prodaji opredmetenih osnovnih
sredstev in naložbenih nepremičnin
b)
Čisto zmanjšanje/(povečanje) finančnih sredstev,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida
Čisto zmanjšanje/(povečanje) finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo
c)
1.1.- 31.12. 1.1.- 31.12.
2010
2009
350.529
75.320 (721.133)
11.054
(18.402)
20.229
7.812
(2.693)
(3.596)
67.269
112.848 (293.785)
Čisto zmanjšanje/(povečanje) kreditov
Čisto zmanjšanje/(povečanje) nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo
271.506
(11.626) (473.792)
4.234
(3.973)
(1.777)
Čisto zmanjšanje/(povečanje) drugih sredstev
(11.346)
(834)
31.588
(201.264)
34.214
644.921
109
(Zmanjšanja)/povečanja poslovnih obveznosti
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do
centralne banke
Čisto povečanje finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
200.034
(100.508)
(29.836)
2.157
9.023
-
111
436
17
(233.679)
95.163
148.990
(169.298)
32.098
551.493
Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti
(589)
(1.998)
(25.743)
č)
Denarni tokovi pri poslovanju
9.475
128.930
(21.918)
d)
Vrnjeni/(plačani) davek na dohodek pravnih oseb
699
(5.946)
(3.303)
e)
Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
10.174
122.984
(25.221)
Čisto povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (zmanjšanje)/povečanje vlog in najetih kreditov,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje)/povečanje izdanih dolžniških
vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
(a+b+c)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
110
ZNESEK
VSEBINA
Oznaka
1. 1.-31.
12. 2011
B.
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a)
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin
1. 1.-31.
12. 2010
1. 1.-31.
12. 2009
11.867
5.534
1.147
511
481
691
100
1
-
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
1.298
441
18
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
9.958
4.611
-
-
-
438
(93.475)
(24.492)
(7.333)
(6.017)
(5.584)
(4.788)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev)
(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj
obvladovanih in odvisnih družb)
(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za
prodajo)
(1.965)
(1.647)
(1.763)
-
-
(33)
(43)
(19)
(749)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
(85.450)
(17.242)
-
c)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b)
(81.608)
(18.958)
(6.186)
C.
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a)
Prejemki pri financiranju
-
-
-
b)
Izdatki pri financiranju
(15.656)
(25.561)
(28.174)
(1.294)
(4.524)
(7.253)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
(14.362)
(21.037)
(20.921)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a+b)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
Čisto (zmanjšanje)/povečanje denarnih sredstev in
denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku
obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
(D+E+F)
(15.656)
(25.561)
(28.174)
1.867
5.180
(233)
(87.090)
78.465
(59.581)
508.964
425.319
485.133
423.741
508.964
425.319
Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev
Drugi prejemki iz naložbenja
b)
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin)
(Plačane dividende)
c)
D.
E.
F.
G.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
111
Tabela 64: Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Abanka v poslovnem obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2011 v tisoč EUR
Ozn.
post.
VSEBINA
1
2
1
2
3
4
5
6
7
8
Presežek
Osnovni Kapitalske
iz
kapital
rezerve
prevrednotenja
3
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Poravnava izgube prejšnjih let
Pokrivanje izgube tekočega leta
Drugo
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
(1+2+3+4+5+6+7)
4
30.045
Rezerve iz
dobička
5
153.117
Zadržana
Lastni
Kapital
(izguba)/dobiček deleži
Kapital
lastnikov
(vključno s čisto (odbitna obvladujoče manjšinskih
izgubo
postavka
lastnikov
banke
poslovnega leta) kapitala)
(od 3 do 8)
6
4.056
(14.850)
173.246
4.615
(597)
(119.729)
21
30.045
153.117
(10.794)
57.556
7
8
(3.110)
(109.645)
(1.294)
(4.615)
597
119.729
(240)
357.114
(124.495)
(1.294)
21
20
(10)
(240)
231.346
10
1.662
9
10
Tabela 65: Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Abanka v poslovnem obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2010 v tisoč EUR
Zadržani
Lastni
Kapital
Presežek
dobiček/(izguba) deleži
Kapital
lastnikov
Osnovni Kapitalske
iz
Rezerve iz (vključno s čistim (odbitna obvladujoče manjšinskih
kapital
rezerve prevrednotenja dobička
dobičkom
postavka
lastnikov
banke
poslovnega leta) kapitala) (od 3 do 8)
Ozn.
post.
VSEBINA
1
2
3
1
2
3
4
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
30.045
5
Drugo
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
(1+2+3+4+5)
6
4
153.117
5
6
5.680
(1.624)
7
156.465
16.761
20
30.045
153.117
4.056
173.246
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
8
15.188
2.993
(4.530)
(16.761)
(240)
(3.110)
9
10
360.255
1.369
(4.530)
-
11
22
(2)
20
(240)
357.114
Skupaj
kapital
(9 + 10)
360.277
1.367
(4.530)
20
20
357.134
112
Tabela 66: Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Abanka v poslovnem obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 v tisoč EUR
Ozn.
post.
VSEBINA
1
2
Zadržani
Presežek
dobiček
Osnovni Kapitalske
iz
Rezerve iz (vključno s čistim
kapital
rezerve prevrednotenja dobička
dobičkom
poslovnega leta)
3
1
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
2
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
30.045
3
Izplačilo (obračun) dividend
4
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
5
Drugo
6
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
(1+2+3+4+5)
4
153.117
5
6
(2.941)
7
144.854
8.621
11.578
30.045
153.117
5.680
8
11.899
(240)
9
10
336.734
Skupaj
kapital
(9 + 10)
11
22
336.756
22.121
30.742
30.742
(7.263)
(7.263)
(7.263)
(11.578)
33
9
156.465
15.188
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
Lastni
Kapital
deleži
Kapital
lastnikov
(odbitna obvladujoče manjšinskih
postavka
lastnikov
banke
kapitala)
(od 3 do 8)
(240)
-
-
42
42
360.255
22
360.277
113
27.3.
Vmesne in druge finančne informacije
Tabela 67: Nerevidirani konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2012 do
30. 6. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
2
3
4
5
6
7
8
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti (1+2)
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin (provizij)
Odhodki za opravnine (provizije)
Čiste opravnine (provizije) (5+6)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čiste (izgube)/dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih
sredstev v posesti za prodajo
Druge čiste poslovne izgube
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Pripadajoče (izgube)/dobički iz naložb v kapital skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čiste (izgube)/dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(3+4+7+8+ 9+10+11+12+13+14+15+16+17+18+19)
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(20+21)
(15.036)
(658)
(17.553)
3.769
(15.694)
(13.784)
23
ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA (22)
a) Lastnikov obvladujoče banke
b) Manjšinskih lastnikov
(15.694)
(15.694)
-
(13.784)
(13.783)
(1)
24
25
Osnovna čista izguba na delnico
Popravljena čista izguba na delnico
(2,18)
(2,18)
v EUR
(1,92)
(1,92)
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
1. 1.-30. 6. 2012
1. 1.-30. 6. 2011
3
4
97.269
(60.535)
36.734
1.374
21.161
(6.004)
15.157
102.095
(57.394)
44.701
1.130
21.683
(5.753)
15.930
1.794
2.903
813
(5.209)
(1.227)
27
(714)
1.102
16
(1.808)
(25.025)
(2.951)
(631)
(41.185)
29
(450)
(26.005)
(2.827)
403
(46.487)
(213)
(1)
9
22
114
Tabela 68: Nerevidirani konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa Skupine Abanka za obdobje od 1. 1.
2012 do 30. 6. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1. 1.-30. 6. 2012 1. 1.-30. 6. 2011
1
2
ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3+5+8)
3
4
Čiste (izgube)/dobički, pripoznane v uskupinjevalnem popravku kapitala (4)
(Izgube)/dobički, pripoznane v presežku iz prevrednotenja
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s
finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (6+7)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja
Prenos izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1 + 2)
a) Lastnikov obvladujoče banke
b) Manjšinskih lastnikov
5
6
7
8
9
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
3
4
(15.694)
5.980
(414)
(414)
8.126
7.533
593
(1.732)
(9.714)
(9.713)
(1)
(13.784)
(4.362)
10
10
(5.465)
(11.890)
6.425
1.093
(18.146)
(18.145)
(1)
115
Tabela 69: Nerevidirani konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Abanka na dan 30. 6. 2012 in 31.
12. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
2
3
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- dolžniški vrednostni papirji
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital skupaj obvladovanih družb, obračunane po
kapitalski metodi
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
30. 6. 2012
31. 12. 2011
3
4
340.587
29.527
125.534
31.284
12.503
524.246
3.072.187
4.959
235.704
2.822.639
8.885
149.329
1.326
54.692
117
3.799
22.831
570.845
3.286.516
4.948
282.664
2.998.904
102.784
1.326
55.048
83
3.905
304
35.029
42
34.987
15.517
4.239.163
517
39.333
1.889
37.444
18.186
4.258.192
451.928
18.958
200.061
15.142
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 21)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana (izguba)/dobiček (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE (od 23 do 28)
Kapital manjšinskih lastnikov
SKUPAJ KAPITAL (29+30)
8.570
3.504.492
14.647
2.437.147
497.675
10.009
413.286
119.022
12.706
25.207
231
231
8.135
4.017.521
30.045
153.117
(4.813)
56.825
(240)
(13.301)
221.633
9
221.642
8.263
3.764.915
39.403
2.412.220
648.055
10.014
536.163
119.060
24.623
321
321
13.511
4.026.836
30.045
153.117
(10.794)
57.556
(240)
1.662
231.346
10
231.356
32
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (22+31)
4.239.163
4.258.192
18
19
20
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
116
Tabela 70: Nerevidirani konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Abanka na dan 30. 6. 2011 in 31.
12. 2010 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročna naložba v kapital skupaj obvladovane
družbe, obračunana po kapitalski metodi
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
30. 6. 2011
31. 12. 2010
3
4
107.955
33.706
135.268
41.831
27.498
514.035
3.600.314
355.516
3.244.798
16.995
7.641
55.092
85
3.584
30.643
649.116
3.621.104
383.772
3.237.332
26.544
7.823
54.765
88
3.642
1.020
11.147
1.429
9.718
16.652
4.395.724
1.011
7.349
2.608
4.741
7.034
4.586.218
8
12.250
28
12.986
8.181
3.994.031
20.304
2.340.872
799.434
10.026
704.504
118.891
8.152
4.129.920
99.345
2.252.189
933.790
10.022
705.461
129.113
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,
ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- obveznosti za davek
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržana izguba (vključno s čisto (izgubo)/dobičkom poslovnega leta)
KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE (od 24 do 29)
Kapital manjšinskih lastnikov
SKUPAJ KAPITAL (30+31)
19.440
308
308
23.812
4.058.030
30.045
153.117
(306)
177.264
(240)
(22.205)
337.675
19
337.694
45.160
19.873
321
321
12.644
4.229.084
30.045
153.117
4.056
173.246
(240)
(3.110)
357.114
20
357.134
33
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (23+32)
4.395.724
4.586.218
18
19
20
21
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
117
Tabela 71: Nerevidirani konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 v tisoč EUR (pripravljeno
v skladu z MSRP)
Presežek
Osnovni Kapitalske
iz
Rezerve iz
kapital
rezerve prevrednotenja dobička
Zadržani
Lastni
Kapital
dobiček
deleži
lastnikov
(vključno s čisto (odbitna obvladujoče
izgubo
postavka
banke
poslovnega leta) kapitala)
(od 3 do 8)
Kapital
manjšinskih
lastnikov
Ozn.
post.
VSEBINA
1
2
3
4
1
2
3
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Poravnava izgube prejšnjih let
30.045
-
153.117
-
(10.794)
5.981
-
57.556
(731)
1.662
(15.694)
731
(240)
-
231.346
(9.713)
-
10
(1)
-
231.356
(9.714)
-
4
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
(1+3)
30.045
153.117
(4.813)
56.825
(13.301)
(240)
221.633
9
221.642
5
6
7
8
9
10
Skupaj
kapital
(9 + 10)
11
Tabela 72: Nerevidirani konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno
v skladu z MSRP)
Ozn.
post.
VSEBINA
1
2
Zadržana
Lastni
Kapital
Presežek
izguba
deleži
Kapital
lastnikov
Osnovni Kapitalske
iz
Rezerve iz (vključno s čisto (odbitna obvladujoče manjšinskih
kapital
rezerve prevrednotenja dobička
izgubo
postavka
lastnikov
banke
poslovnega leta) kapitala)
(od 3 do 8)
3
1
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
2
3
4
5
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Poravnava izgube prejšnjih let
6
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
(1+2+3+4+5)
4
5
6
30.045
153.117
-
-
(4.362)
-
4.056
30.045
153.117
(306)
173.246
4.615
(597)
177.264
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
7
8
(3.110)
(13.783)
(1.294)
(4.615)
597
(22.205)
9
(240)
(240)
10
Skupaj
kapital
(9 + 10)
11
357.114
20
357.134
(18.145)
(1.294)
-
(1)
-
(18.146)
(1.294)
-
337.675
19
337.694
118
Tabela 73: Nerevidirani konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2012 do 30.
6. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
ZNESEK
Oznaka
VSEBINA
1. 1.-30. 6. 2012 1. 1.-30. 6. 2011
1
A.
a)
b)
c)
č)
d)
e)
2
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo
Amortizacija
Oslabitve neopredmetenih sredstev in drugih sredstev
Pripadajoče izgube/(dobički) iz naložb v kapital skupaj obvladovanih družb,
obračunanih po kapitalski metodi
Čisti (dobički) iz tečajnih razlik
Čisti (dobički) pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev
Drugi (dobički) iz naložbenja
Druge izgube iz financiranja
Čiste nerealizirane izgube/(dobički) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
in z njimi povezanimi obveznostmi
Čisti nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka)
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti
Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Čisto zmanjšanje kreditov
Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Čisto zmanjšanje/(povečanje) drugih sredstev
(Zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju
Čisto povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje drugih obveznosti
Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
Vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
3
4
(15.036)
2.951
30
(17.553)
2.827
45
213
(27)
(41)
(2.315)
1.935
(9)
(1.102)
(29)
(265)
2.056
1
8.126
656
(3.507)
187.141
1.841
10.328
18.722
153.618
(1)
2.633
(12.295)
251.866
3.816
307
(152.683)
(122.877)
7.276
171.339
1.836
173.175
(22)
(5.465)
(403)
(19.920)
166.559
8.355
3.145
136.977
27.511
204
(9.633)
(157.770)
(19)
(736)
29
(166.475)
(957)
10.388
(11.131)
1.053
(10.078)
119
Tabela 73: Nerevidirani konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine Abanka za obdobje od 1. 1. 2012 do 30.
6. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
(nadaljevanje)
ZNESEK
Oznaka
VSEBINA
1. 1.-30. 6. 2012 1. 1.-30. 6. 2011
1
B.
a)
b)
c)
C.
a)
b)
c)
D.
E.
F.
G.
2
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Izdatki pri financiranju
(Odplačila podrejenih obveznosti)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a+b)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
3
4
22.033
314
21.719
(68.775)
(2.067)
(759)
(65.949)
(46.742)
10.108
294
9.814
(3.407)
(2.655)
(752)
6.701
(1.973)
(1.973)
(1.973)
2.302
124.460
423.741
550.503
(12.278)
(12.278)
(12.278)
(3.166)
(15.655)
508.964
490.143
120
Tabela 74: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz finančnega položaja Abanke Vipe d.d. na dan 30. 9. 2012 in
31. 12. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
v tisoč EUR
ZNESEK
Oznaka
bil. post.
1
A.
A.
1.
2.
A.
3.
A.
A.
4.
5.
A.
6.
VSEBINA
31. 12. 2011
3
4
2
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- dolžniški vrednostni papirji
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
A.
16. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
A.
A.
A.
A.
A.
10.
11.
12.
13.
14.
A.
30. 9. 2012
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
15. Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
P.
P.
1.
2.
P.
3.
P.
4.
P.
P.
9.
10.
P.
11.
P.
P.
P.
P.
P.
13.
14.
16.
17.
18.
P.
19.
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 21)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čisto izgubo poslovnega leta)
SKUPAJ KAPITAL (od 23 do 28)
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (22+29)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
131.865
28.538
125.534
31.116
11.444
22.831
489.417
2.753.599
42.597
2.704.374
6.628
145.248
570.481
3.275.449
4.948
280.816
2.989.685
102.784
1.326
1.326
34.153
80
3.404
4.310
38.157
38.157
866
35.218
83
3.488
4.310
36.731
1.824
34.907
5.912
3.642.407
4.215.263
562.905
18.179
200.061
15.142
8.711
8.263
2.818.666
33.929
2.062.181
467.276
10.111
117.966
119.029
8.174
26.634
229
229
7.168
3.442.492
30.045
153.117
(1.348)
56.483
(240)
3.727.285
39.403
2.414.253
608.381
10.025
536.163
119.060
24.090
322
322
11.411
3.986.574
30.045
153.117
(10.706)
56.473
(240)
(38.142)
199.915
3.642.407
228.689
4.215.263
121
Tabela 75: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz finančnega položaja Abanke Vipe d.d. na dan 30. 9. 2011 in
31. 12. 2010 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
Oznaka
bil. post.
1
1
2
3
A.
A.
A.
4
5
A.
A.
6
7
8
9
10
11
12
A.
A.
A.
A.
A.
A.
A.
13
14
A.
15
16
17
P.
P.
P.
18
P.
19
P.
20
21
P.
P.
22
23
24
25
26
27
28
P.
29
30
31
P.
P.
P.
P.
P.
P.
VSEBINA
2
1. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
3. Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
5. Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
6. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
16. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
10. Opredmetena osnovna sredstva
11. Naložbene nepremičnine
12. Neopredmetena sredstva
13. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb
14. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
15. Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13)
1. Finančne obveznosti do centralne banke
2. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
3. Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
4. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
5. Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne
izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
9. Rezervacije
10. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
- odložene obveznosti za davek
11. Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22)
13. Osnovni kapital
14. Kapitalske rezerve
16. Presežek iz prevrednotenja
17. Rezerve iz dobička
18. Lastni deleži
Zadržana (izguba)/dobiček (vključno s čisto (izgubo)/dobičkom
19. poslovnega leta)
SKUPAJ KAPITAL (od 24 do 29)
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (23+30)
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
30. 9. 2011
31. 12. 2010
3
4
74.318
25.419
135.267
41.386
23.809
546.520
3.512.289
364.076
3.148.213
17.117
1.326
35.183
84
3.291
9.131
15.328
1.823
13.505
6.539
4.270.354
30.643
648.722
3.609.955
381.596
3.228.359
26.544
1.326
34.629
88
3.322
9.131
4.992
2.456
2.536
5.164
4.551.169
8
13.484
28
12.986
8.265
3.879.603
21.283
2.447.333
714.357
10.078
567.553
118.999
8.152
4.090.615
99.345
2.260.002
886.670
10.024
705.461
129.113
6.780
19.377
326
326
23.184
3.951.027
30.045
153.117
515
175.622
(240)
45.160
19.685
341
341
10.199
4.187.166
30.045
153.117
4.186
170.986
(240)
(39.732)
319.327
4.270.354
5.909
364.003
4.551.169
122
Tabela 76: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz poslovnega izida Abanke Vipe d.d. za obdobje od 1. 1. 2012 do
30. 9. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 9. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
1. 1.-30. 9. 2012 1. 1.-30. 9. 2011
3
3
1
Prihodki iz obresti
136.903
148.155
2
Odhodki za obresti
(84.469)
(88.078)
3
Čiste obresti (1+2)
52.434
60.077
4
Prihodki iz dividend
1.454
1.331
32.573
5
Prihodki iz opravnin (provizij)
31.419
6
Odhodki za opravnine (provizije)
(9.214)
(8.901)
7
8
Čiste opravnine (provizije) (5+6)
Realizirani dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
22.205
23.672
9
10
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
(Izgube)/dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
11
12
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik
Čiste (izgube)/dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
13
Druge čiste poslovne izgube
14
Administrativni stroški
15
Amortizacija
16
Rezervacije
17
18
Oslabitve
Čiste izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(3+4+7+ 8+9+10+11+12+13+14+15+16+17+18)
19
20
21
5.352
(175)
3.278
(6.396)
(1.727)
744
331
(473)
(193)
30
(2.984)
(2.307)
(34.776)
(35.678)
(3.871)
(3.776)
(2.607)
182
(82.760)
(87.025)
(1)
(4)
(43.865)
(49.798)
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
(19+20)
5.723
10.066
(38.142)
(39.732)
22
ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA
(21)
(38.142)
(39.732)
23
24
Osnovna čista izguba na delnico
Popravljena čista izguba na delnico
(5,30)
(5,30)
(5,53)
(5,53)
v EUR
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
123
Tabela 77: Nerevidirani nekonsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa Abanke Vipe d.d. za obdobje od 1. 1.
2012 do 30. 9. 2012 in od 1. 1. 2011 do 30. 9. 2011 v tisoč EUR (pripravljeno v skladu z MSRP)
v tisoč EUR
ZNESEK
Zap.
štev.
VSEBINA
1
2
6
ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI
(3+6)
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz
prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi
razpoložljivimi za prodajo (4+5)
Dobički/(izgube) pripoznani v presežku iz prevrednotenja
Prenos izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega
vseobsegajočega donosa
7
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI (1 + 2)
1
2
3
4
5
1. 1.-30. 9. 2012
1. 1.-30. 9. 2011
3
4
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
(38.142)
(39.732)
9.358
(3.671)
11.739
8.767
2.972
(4.589)
(18.101)
13.512
(2.381)
(28.784)
918
(43.403)
124
27.4.
Revizija preteklih letnih, polletnih in devetmesečnih finančnih informacij
Računovodski izkazi izdajatelja za poslovno leto 2009 so bili revidirani s strani neodvisnega zunanjega
revizorja, revizijske družbe PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, za poslovni
leti 2010 in 2011 pa so bili pa je bil računovodski izkazi izdajatelja revidirani s strani neodvisnega zunanjega
revizorja, revizijske družbe KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje d.o.o., Cesta 25. Junija 1F, 5000 Nova
Gorica. Obe omenjeni družbi sta vpisani v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
Poročila revizorja so predstavljena v letnih poročilih izdajatelja za leta 2009, 2010 in 2011 in so dostopna na
sedežu izdajatelja ter na njegovi spletni strani (http://www.abanka.si/vlagatelji/letna-porocila).
Polletni računovodski izkazi izdajatelja za leto 2012 so nerevidirani in konsolidirani ter so dostopni na sedežu
izdajatelja ter na njegovi spletni strani (http://www.abanka.si/vlagatelji/polletna-porocila).
Devetmesečni računovodski izkazi izdajatelja za leto 2012 so nerevidirani in nekonsolidirani ter so dostopni
na sedežu izdajatelja ter na njegovi spletni strani (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave). Pregled
računovodskih izkazov banke za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 09. 2012 (Audit Review) je bil izveden s strani
pooblaščenega revizorja banke in je objavljen na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave).
27.5.
Politika dividend
Imetniki navadnih delnic izdajatelja imajo pravico do dividende skladno s sprejetim sklepom skupščine o
uporabi bilančnega dobička.
O uporabi čistega dobička za statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička odloča nadzorni svet. O uporabi
bilančnega dobička, katerega sestavina so tudi dividende, pa odloča skupščina delničarjev. S sklepom
skupščine se bilančni dobiček uporabi za dividende delničarjem ter za druge rezerve iz dobička. Tako imajo
imetniki delnic izdajatelja pravico do dela dobička v obliki dividende skladno z vsakokrat sprejetim sklepom
skupščine.
Z namenom ohranjanja ustrezne višine kapitala velja usmeritev, ki je veljala tudi ob uvrstitvi delnice Abanke
na borzni trg v standardno kotacijo, da se okoli štiri petine celotnega čistega dobička uporabi za rezerve,
preostanek pa za dividende.
Izdajatelj ne daje zagotovil, da bo navedeno usmeritev lahko izvrševal.
Banka Slovenije je v postopku pregleda v letu 2011 Abanki podala ukrepe nadzora za odpravo kršitev
ugotovljenih v pregledu. Banka Slovenije je Abanki prepovedala izplačilo dobička, dokler ne izpolni ukrepov
nadzora. Abanka je sprejela potrebne ukrepe, ki jih izvaja skladno z zahtevami Banke Slovenije.
27.5.1.
Znesek dividende na delnico
Za poslovno leto 2009 je znašala dividenda 0,63 EUR na delnico, za poslovno leto 2010 je znašala 0,18
EUR na delnico, za poslovno leto 2011 ni bilo dividende.
27.6.
Pravni in arbitražni postopki
27.6.1.
Tožbe zoper banko
Izdajatelj je tožena stranka v 46 civilnih (in gospodarskih) sporih. Skupna vrednost glavnic spornih
predmetov znaša 35.807.058,04 EUR. Izdajatelj ni udeležen v civilnih sporih s področja intelektualne
lastnine in varstva konkurence.
Pomembnejši spori, v katerih izdajatelj nastopa kot tožena stranka so:
-
Tožnik Infond Holding d.d. je vložil tožbo s katero predlaga, da sodišče ugotovi, da so nične vse prodajne
pogodbe in vsi nalogi za prenos vrednostnih papirjev, na podlagi katerih so bili izvršeni prenosi 100.001
delnic z oznako MELR in 285.463 delnic z oznako PILR, podrejeno pa, da Abanka Vipa d.d. plača znesek
EUR 17.751.085,47, kot odškodnino za povzročeno škodo.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
125
-
-
-
Tožnik Gradis skupina G d.d. je zoper izdajatelja in še dve toženi stranki vložil tožbo, s katero uveljavlja
glavni in podrejeni zahtevek. Z glavnim zahtevkom zahteva tožeča stranka razveljavitev pogodbe o
prodaji dela stečajnega dolžnika Mebles IMS d.o.o. v stečaju. Poleg tega zahteva od izdajatelja vrnitev
zneska 2.211.650,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.10.2003 do plačila in nadalje, od
izdajatelja in enega od sotožencev, (solidarno) vrnitev zneska 2.324.319,81 EUR z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 10.10.2003 do plačila. Nadalje zahteva od izdajatelja plačilo 1.269.398,02 EUR z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.10.2003 do plačila. S podrejenim zahtevkom pa zahteva, da je
izdajatelj dolžan izpolniti prevzeto obveznost prevzema celotnega rizika in prevzema vseh, za tožečo
stranko, negativnih posledic vpisa hipoteke določenih upnikov ali ugotovitve njihove ločitvene pravice,
plačilo zneska 1.269.398,02 EUR ter tožečo stranko v prihodnje obvarovati nastanka dodatnih stroškov
ali drugih negativnih posledic zaradi vpisa hipoteke ali ugotovitve ločitvene pravice.
Tožnik Raiffeisen banka d.d. je zoper izdajatelja vložil tožbo zaradi plačila 3.821.170,81 EUR z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od 26.1.2011, zaradi zavrnitve plačila menice družbe, ki ima pri izdajatelji odprt
transakcijski račun.
Tožnik Siteep Tegrad & PAP d.d. – v stečaju je zoper izdajatelja vložil tožbo zaradi plačila zneska
1.727.167,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.09.2009 dalje, zaradi, po mnenju tožeče
stranke, neupravičeno izvedenega pobota depozita v stečaju. S prvostopno sodbo je bilo v pretežnem
delu ugodeno tožbenemu zahtevku v višini 1.727.167,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
30.09.2009 dalje in plačilu sodnih stroškov v višini 26.874,10 EUR. Izdajatelj je vložil pritožbo.
27.6.2.
Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožeča stranka, in seštevek vrednosti sporov
Izdajatelj je tožeča stranka v 62 civilnih (in gospodarskih) sporih. Skupna vrednost glavnic spornih predmetov
znaša 33.153.529,43 EUR. V tem znesku so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori, ki se vodijo
zoper pravne osebe in samostojne podjetnike oziroma zoper njihove poroke. Stečajni in likvidacijski postopki,
postopki prisilnih poravnav in izvršilni postopki na podlagi izvršilnih naslovov v gornjih zneskih niso zajeti. V
podatkih tudi niso zajeti postopki, ki jih vodi izdajatelj zaradi izterjave negativnih stanj po osebnih računih
občanov, zaradi izterjave potrošniških in stanovanjskih kreditov in zaradi izterjave drugih terjatev zoper
občane, kjer gre pretežno za izvršilne postopke. Izdajatelj ni udeležen v civilnih sporih s področja
intelektualne lastnine in varstva konkurence.
27.6.3.
Upravni postopki, ki lahko pomembno vplivajo na premoženje ali dejavnost izdajatelja
Izdajatelj ni udeležen v upravnih postopkih, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo premoženje ali
dejavnost.
27.7.
Znatna sprememba finančnega ali tržnega položaja izdajatelja
Po koncu zadnjega finančnega obdobja ni bilo znatnih sprememb finančnega ali tržnega položaja Skupine
Abanka.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
126
28.
DODATNE INFORMACIJE
28.1.
Delniški kapital
28.1.1.
Osnovni kapital
V sodni register vpisani osnovni kapital Abanke znaša 30.045.067,60 EUR. Vpisani osnovni kapital je v celoti
vplačan.
28.1.2.
Izdane delnice
Osnovni kapital izdajatelja, ki znaša 30.045.067,60 EUR, je razdeljen na 7.200.000 navadnih, rednih, prosto
prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN. Delnice so izdane v obliki kosovnih delnic brez
nominalne vrednosti.
Vse izdajateljeve delnice se uvrščajo v isti razred in vsebujejo pravico do udeležbe pri upravljanju banke,
pravico do dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju banke.
V centralnem registru pri KDD je bilo na dan 30. 09. 2012 vpisanih 7.198.874 delnic v nematerializirani obliki,
1.126 delnic pa je v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD.
28.1.3.
Lastne delnice
Izdajatelj je imel na dan 30. 09. 2012 9.213 lastnih delnic.
28.1.4.
Knjigovodska vrednost delnice Abanke
Knjigovodska vrednost delnice Abanke na dan 31. december 2011, izračunana na podlagi 7.200.000 delnic,
zmanjšanih za lastne delnice, je znašala 31,80 EUR. V skladu z Navodilom Banke Slovenije se knjigovodska
vrednost delnice izračuna kot razmerje med vsoto vseh sestavin kapitala in številom vseh delnic,
zmanjšanih za število lastnih delnic.
Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice je ob koncu junija 2012 znašala 30,60 EUR in je bila izračunana
kot razmerje med vsoto vseh sestavin kapitala in številom vpisanih delnic ob koncu junija 2012, zmanjšanih
za število lastnih delnic ob koncu junija 2012. Med sestavine kapitala je vključena tudi čista izguba prvega
polletja 2012. Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice je bila objavljena SEOnet-u Ljubljanske borze dne
30. 07. 2012.
Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice je ob koncu septembra 2012 znašala 27,80 evra in je
izračunana kot razmerje med vsoto vseh sestavin kapitala in številom vpisanih delnic ob koncu septembra
2012, zmanjšanih za število lastnih delnic ob koncu septembra 2012. Med sestavine kapitala je vključena
tudi čista izguba devetmesečja 2012. Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice je bila objavljena SEOnetu Ljubljanske borze dne 23. 10. 2012.
28.1.5.
Zamenljivi vrednostni papirji
Izdajatelj ni izdal zamenljivih vrednostnih papirjev.
28.1.6.
Omejitve pravic iz delnic
Vse izdajateljeve delnice se uvrščajo v isti razred in vsebujejo enako pravico do udeležbe pri upravljanju
banke, pravico do dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju
banke.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
127
28.1.7.
Odobreni kapital
Skupščina izdajatelja je dne 27. 05. 2010 pooblastila upravo izdajatelja, da po predhodnem soglasju
nadzornega sveta v obdobju do 13. junija 2013 poveča osnovni kapital banke za največ 15.022.533,80 EUR,
kar predstavlja polovico osnovnega kapitala banke, z izdajo novih rednih delnic za denarne ali stvarne
vložke. Za stvarne vložke se nove delnice izdajo le, če delnice vplača Republika Slovenija s svojo terjatvijo
na podlagi unovčenja poroštva iz 86.a člena Zakona o javnih financah. Revizorju ni potrebno pregledati
izdaje delnic za stvarne vložke, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. V primeru izdaje novih delnic za
stvarne vložke je prednostna pravica do novih delnic izključena.
28.1.8.
Opcije
Izdajatelj ni izdal opcij za pridobitev delnic banke.
28.1.9.
Pogojno povečanje kapitala
V statutu izdajatelja ni predvideno pogojno povečanje osnovnega kapitala.
28.1.10. Zgodovina delniškega kapitala
Osnovni kapital banke je v letu 2009 znašal 30.045.067,60 EUR in se do dneva izdaje Prospekta ni
spreminjal.
28.2.
Statut izdajatelja
28.2.1.
Cilji in nameni izdajatelja
Izdajatelj je delniška družba, ki po načelih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti samostojno opravlja svojo
dejavnost, da bi ustvarila dobiček.
Cilji izdajatelja so:
-
doseganje ustrezne donosnosti na kapital;
doseganje konkurenčnega položaja na trgu;
zagotavljanje kapitalske moči banke;
strateško lastništvo banke slovenskih oseb;
dolgoročni poslovni odnosi s strankami na podlagi zagotavljanja kvalitetnih bančnih storitev.
28.2.2.
Povzetek določb statuta, ki veljajo za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
28.2.2.1. Uprava družbe
Poslovanje banke vodi uprava, ki ima tri do pet članov, od katerih je eden predsednik. Število članov uprave
določi nadzorni svet s sklepom. Uprava vodi posle v dobro banke samostojno in na lastno odgovornost.
Člani uprave solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki jo povzročijo banki s kršitvijo svojih obveznosti, razen
če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje obveznosti.
Vsak član uprave ima en glas, člani uprave pa sprejemajo odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru
enakega števila glasov je odločilen glas predsednika.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu.
Uprava je vedno dolžna poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo, najmanj štirikrat letno pa mora
poročati o:
-
načrtovani poslovni politiki banke in drugih najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke;
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
128
-
donosnosti banke, še posebej o donosnosti kapitala;
poteku poslov, še posebej o prometu in finančnem stanju banke;
poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost banke.
Člane uprave imenuje nadzorni svet za dobo 5 (petih) let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni
svet imenuje predsednika uprave. Na predlog predsednika uprave imenuje nadzorni svet člane uprave. Za
člana uprave je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima ustrezno visoko izobrazbo;
ima najmanj 5 (pet) let delovne dobe na vodilnih mestih v banki ali v gospodarstvu;
aktivno zna en tuj jezik;
izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom in akti banke.
Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave oziroma predsednika, če ugotovi, da so podani
zakonski razlogi za odpoklic.
Če je predsednik ali član uprave odpoklican pred potekom mandata ima pravico do odpravnine v skladu s
pogodbo. Pravice in obveznosti članov uprave se določijo s pogodbo, ki jo z njimi sklene predsednik
nadzornega sveta. Vrsto in višino prejemkov članov uprave določi nadzorni svet s sklepom. Članom uprave
je zagotovljena udeležba na bilančnem dobičku banke v višini, ki jo določi skupščina banke.
Uprava imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili, ki so za svoje delo odgovorni upravi. Delavci s
posebnimi pooblastili so imenovani za dobo 5 (pet) let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Število,
delovna področja ter pogoje za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili določa pravilnik o organizaciji
banke in akt o sistemizaciji delovnih mest, vsebino njihovih pooblastil pa uprava s sklepom. Vrste in višino
prejemkov delavcev s posebnimi pooblastili določi uprava s sklepom.
Uprava lahko imenuje kolektivne organe odločanja (komisije, odbore itd.), na katere prenese določene
pravice odločanja in imenuje delovna in posvetovalna telesa iz vrst bančnih delavcev. Število in vrsto
organov oz. teles iz prejšnjega odstavka določa pravilnik o organizaciji banke, vsebino pooblastil pa uprava s
sklepom.
Uprava zastopa in predstavlja banko doma in v tujini brez omejitev. Banko zastopata in podpisujeta v
pravnem prometu vedno dva člana uprave. Uprava lahko pooblasti druge delavce banke, da zastopajo in
podpisujejo banko v pravnem prometu. Uprava lahko pooblasti osebe, ki niso delavci banke, da zastopajo
banko pred sodišči in drugimi organi doma in v tujini. Te osebe morajo biti poklicno in strokovno usposobljene za zastopanje strank.
28.2.2.2. Nadzorni svet
Banka ima nadzorni svet, ki ima sedem do devet članov, za katere ne smejo biti podane zakonske ovire.
Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
Predsednik nadzornega sveta je praviloma delničar oz. zastopnik delničarja banke.
Člane nadzornega sveta voli skupščina na predlog nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.
Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov banke. Pri opravljanju te funkcije sme nadzorni svet pregledovati in
preverjati knjige in dokumentacijo banke ter pregledovati njeno blagajno in vrednostne papirje.
Nadzorni svet ima še naslednje pristojnosti:
-
odloča o imenovanju in odpoklicu članov uprave in o njihovih prejemkih;
odloča o odobritvi posojil članom uprave in prokuristom in drugim osebam, za katere je tako določeno z
zakonom;
odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in banko;
odloča o odobritvi posojila članom nadzornega sveta;
preverja in daje pisno poročilo skupščini o letnem poročilu in o predlogu za delitev bilančnega dobička;
potrdi letno poročilo;
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
129
-
preverja in daje mnenja k finančnim in drugim poročilom uprave;
nadzira primernost postopkov notranje kontrole in notranje revizije poslovanja banke;
daje skupščini predlog za izvolitev članov nadzornega sveta;
daje skupščini predlog za imenovanje revizorja;
daje skupščini skupaj z upravo predlog za delitev bilančnega dobička;
daje skupščini mnenje o letnem poročilu o notranjem revidiranju;
daje skupščini poročilo glede opravljene revizije banke ter glede stroškov revizije;
daje soglasje k poslom banke, kadar tako določa ta statut;
sprejema spremembe in dopolnitve statuta kadar gre zgolj za uskladitev njegovega besedila z veljavno
sprejetimi odločitvami;
sprejema poslovnik o svojem delu;
druge pristojnosti, ki jih določa zakon ali ta statut.
Nadzorni svet daje upravi soglasje k:
-
-
trajnim kapitalskim naložbam v druge pravne osebe, večjim od 1 (en) % jamstvenega kapitala banke;
strateškim poslovnim povezavam;
določitvi poslovne politike banke;
določitvi finančnega načrta banke;
določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;
določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije;
pravilom delovanja notranje revizije;
sklenitvi posameznega pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti
banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe;
sklenitvi pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča
tako, da doseže oziroma preseže 15 (petnajst) % oziroma 20 (dvajset) % kapitala banke;
sklenitvi pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do članov uprave, članov
nadzornega sveta, prokuristov banke in s temi osebami povezanih oseb; to soglasje ni potrebno za
kredite, ki jih odobri banka pod pogoji, ki niso ugodnejši od tistih, določenih s splošnimi pogoji poslovanja
banke;
drugim zadevam, ki jih določa zakon ali ta statut.
Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina.
Nadzorni svet sprejema sklepe na sejah.
Pisno, telefonsko, telegrafsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev je sprejemanje sklepov dopustno le,
če temu ne nasprotuje noben član nadzornega sveta.
Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik ali njegov namestnik.
Seja nadzornega sveta se mora sklicati, če to zahteva član nadzornega sveta ali uprava.
Delo nadzornega sveta poteka v skladu s poslovnikom.
Sej nadzornega sveta se lahko udeležujejo le člani nadzornega sveta in člani uprave. Pri obravnavanju
posameznih točk dnevnega reda so lahko na seje povabljeni tudi poročevalci iz vrst bančnih delavcev ali
zunanjih strokovnjakov.
Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov.
Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas
predsednika.
Vsakega člana nadzornega sveta lahko odpokliče skupščina pred potekom mandata, zlasti pa:
-
če je zaradi napačnih ravnanj ali predlogov izgubil zaupanje delničarjev;
če ne izpolnjuje več pogojev določenih z zakonom;
če krši poslovno skrivnost banke.
Člani nadzornega sveta so za svoje delo upravičeni do plačila, ki ga določi skupščina.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
130
28.2.3.
Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstoječih delnic
Vse izdajateljeve delnice se uvrščajo v isti razred in vsebujejo pravico do udeležbe pri upravljanju banke,
pravico do dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju banke.
Delnice so navadne, redne, brez omejitve prenosljivosti, imenske, kosovne, izdane v nematerializirani obliki
in tvorijo en razred.
28.2.4.
Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji
strožji kot zahteva zakon
Statut izdajatelja ne predvideva ukrepov za spremembo pravic delničarjev, kjer so pogoji strožji, kot to
zahteva zakon.
28.2.5.
Način sklicevanja letnih skupščin in izrednih skupščin ter pogoji sprejema
Skupščino sklicuje uprava najmanj enkrat letno, lahko pa jo skliče tudi nadzorni svet. Delničarji, katerih
skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko pisno zahtevajo, da uprava skliče skupščino. V
zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine ter zadeva, o kateri naj skupščina odloča. Uprava skliče
skupščino vsaj en mesec pred sejo tako, da objavi sklic skupaj z dnevnim redom in predlogi za sprejemanje
sklepov. V sklicu mora biti naveden čas in kraj skupščine in pogoji, od katerih je odvisna udeležba na
skupščini in uresničevanje glasovalne pravice delničarjev. V sklicu se določi čas in kraj nove skupščine, če
se ob prvem sklicu ne doseže sklepčnost. Gradiva potrebna za odločanje na skupščini s predlogi sklepov
morajo biti na vpogled delničarjem banke od objave sklica dalje pri banki. Na zahtevo se lahko delničarjem
gradivo tudi dostavi. Za udeležbo in glasovanje na skupščini so upravičeni delničarji imetniki rednih delnic, ki
so vpisani v delniško knjigo (centralni register) 10 (deset) dni pred skupščino in so se prijavili upravi
najkasneje 3 (tri) dni pred skupščino. Delničarji izvršujejo svoje pravice na skupščini osebno ali pa po
zastopniku oziroma pooblaščencu. Pisno pooblastilo se predloži upravi skupaj s prijavo. Vsaka redna
delnica daje na skupščini en glas, razen v primerih, ko po tem statutu ali po zakonu nima pravice upravljanja.
Na skupščini se sestavi seznam prisotnih oziroma zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov oziroma
pooblaščencev, ki vsebuje: ime oziroma firmo delničarja, prebivališče oz. sedež delničarja, ime in
prebivališče njihovih zastopnikov oz. pooblaščencev in za vsakega število oz. znesek delnic z navedbo
razreda delnic.
Seznam, ki ga podpiše predsednik skupščine, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.
Skupščina je sklepčna, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj 1/3 (eno tretjino)
zastopanega osnovnega kapitala.
Skupščina odloča s 3/4 (tri četrtinsko) večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala o :
-
povečanju in zmanjšanju kapitala;
spremembi statuta;
izključitvi prednostne pravice do nakupa delnic pri povečanju osnovnega kapitala;
prenehanju banke;
statusnih spremembah banke;
odpoklicu člana nadzornega sveta;
nezaupnici članom uprave.
V primeru, da skupščina ni sklepčna v skladu z določbami tega statuta, se v roku največ 15 (petnajst) dni
skliče nova skupščina, ki lahko veljavno odloča ne glede na določbe o sklepčnosti.
28.2.6.
Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora
izdajatelja
Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi določale oziroma vplivale na odlog, preložitev ali preprečitev
sprememb nadzora izdajatelja.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
131
28.2.7.
Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo
delničarjev
Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo
delničarjev.
28.2.8.
Določbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga
zakonodaja
Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi vsebovale strožje pogoje pri spremembi kapitala, kot jih nalaga
zakonodaja.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
132
29.
POMEMBNE POGODBE
Izdajatelj nima sklenjenih pogodb, ki bi presegale okvire rednega delovanja.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
133
30.
INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN
DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH
V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako ni v
prospektu nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba, razen posameznih informacij v točki 19.2, ki
izhajajo iz javno dostopnih dokumentov različnih virov, ki so navedeni v točki 19.2. Teh informacij Abanka ni
neodvisno pregledala zato Abanka ne prevzema odgovornosti za točnost takih virov. Takšne informacije so
lahko približki ali pa so bile uporabljene zaokrožene vrednosti.
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
134
31.
RAZKRITI DOKUMENTI
V sekretariatu Abanke Vipe d.d., Slovenska 58, Ljubljana si je mogoče vsak delovni dan med 9. in 14. uro na
podlagi pisne zahteve in na podlagi predhodne najave na sedežu banke ogledati naslednje dokumente:
-
Statut izdajatelja;
Pretekla letna poročila;
Nerevidirane konsolidirane računovodske izkaze za obdobje januar – junij 2012;
Nerevidirane nekonsolidirane računovodske izkaze za obdobje januar – september 2012;
Pregled računovodskih izkazov banke za obdobje januar – september 2012.
Pretekla letna poročila so tudi na voljo na spletnih straneh izdajatelja (http://www.abanka.si/vlagatelji/letnaporocila) in objavljeni na SEOnet-u, nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi izdajatelja so na voljo na
spletnih straneh izdajatelja (http://www.abanka.si/vlagatelji/polletna-porocila) in objavljeni na SEOnet-u,
nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi za devetmesečje 2012 pa so na voljo na spletnih straneh
izdajatelja (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave) in objavljeni na SEOnet-u. Pregled računovodskih
izkazov banke za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 09. 2012 (Audit Review) je bil izveden s strani
pooblaščenega revizorja banke in je objavljen na naslovu (http://www.abanka.si/vlagatelji/javne-objave).
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
135
32.
INFORMACIJE O DELEŽIH
Izdajatelj je krovna družba v Skupini Abanka. Vse informacije o odvisnih družbah izdajatelja so razvidne iz
tega prospekta in letnih poročil Abanke Vipe d.d..
Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti
136
`