Vključevanje sončnih elektrarn v javno omrežje

MARIBOR – MOJE MESTO
•
•
•
•
•
Maribor je po velikosti drugo največje slovensko mesto. Je gospodarsko in kulturno središče
severovzhodne Slovenije. Njegov položaj v presečišču prometnih poti iz srednje v jugovzhodno
Evropo ter iz zahodne srednje Evrope v Panonsko nižino mu je odmerjal dokajšnjo vlogo v
preteklosti, odmerja mu jo danes in mu jo bo bržčas še bolj v prihodnosti.
Maribor je v slabem tisočletju doživljal vzpone in padce, počasi se je začel vzpenjati sredi 18.
stoletja, nov pospešek je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici 19. stoletja. Po koncu
prve svetovne vojne je postal važno upravno središče in dobil vrsto kulturnih in prosvetnih
institucij in kar nekaj nove industrije. Po drugi svetovni vojni je dolga leta Maribor sodil v vrh
jugoslovanske industrijske proizvodnje, veljal je za pravo industrijsko mesto.
V bolj harmoničen razvojni tok se je skušal naravnati v šestdesetih letih. Družbene in gospodarske
potrebe so namreč priklicale v življenje razvejano šolstvo in univerzo. Danes je Maribor
univerzitetno mesto, mesto sonca in vina, kar mu daje edinstvenost. Staro mestno jedro je odsev
stoletij; gotika si podaja roko z renesanso, najmočnejši pečat mu je vtisnil barok.
Maribor velja za vedro, odprto mesto. Nekateri povezujejo to z njegovo vinorodno okolico, ki vabi
Mariborčane k sebi in jih oblikuje tudi s svojimi naravnimi lepotami, pa naj gre za pohorske
gozdove, dolino ob Dravi, kozjaške grabe, za Slovenske gorice ali za polja na jugovzhodu mesta.
Maribor pa ima še drugo razsežnost, pomembnejšo, ki je onkraj vseh številk. Človeško oko ni
luknjica v cameri obscuri, je orodje srca, ki meri svet drugače. Kraj, v katerem se rodiš, v katerem
se zaveš svojega življenja, v njem rasteš, doživljaš vesele trenutke in prebolevaš trde udarce,
postane neločljiv del tvojega bitja, zraščen s teboj z živimi koreninami.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Lega: Slovenija je srednjeevropska država.
Površina: 20.273 km2
Dolžina meja: z Avstrijo 330, z Italijo 280, z Madžarsko 102 in s Hrvaško 670 km; skupaj 1382 km.
Dolžina obale: 46,6 km
Pokrajinska raznolikost: Slovenija je stičišče štirih velikih evropskih reliefnih enot: Alp, Dinarskega gorstva,
sredozemskega sveta ter Panonske nižine.
Pokrajinske enote: Slovenija ima osem geografsko bolj ali manj zaključenih pokrajin: Primorska, Notranjska,
Gorenjska, Dolenjska, Bela krajina, Koroška, Štajerska, Prekmurje.
Najvišji vrh: Triglav, 2864 m
Vode: Slovenija je dežela voda. Skupna dolžina vodnih tokov, rek, stalnih in hudourniških pritokov je 26 600
km. Po skupni količini rečne vode na prebivalca se Slovenija uvršča med najbogatejše evropske države, saj
skoraj štirikrat presega evropsko povprečje.
Povprečna nadmorska višina: 556,8 m
Delež gozda: Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 10.124 km2 (v Evropi imata več gozdov samo še
Finska in Švedska).
Podnebje: alpsko, celinsko, sredozemsko
Bogata tradicija izobraževanja v Mariboru
• Tradicija izobraževanja v Mariboru je dolga že kar 150 let. Začetki visokega šolstva
segajo v leto 1859, ko je lavantinski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež
škofije iz St. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor in kmalu zatem
tukaj razglasil tudi ustanovitev slovenskega bogoslovnega učilišča. S tem je Maribor
dobil svojo prvo visokošolsko ustanovo, ki je postala žarišče slovenske verske,
narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem.
• Neposredni predhodnik današnje Univerze v Mariboru je Združenje visokošolskih
zavodov Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1961 in je združevalo prve višje
strokovne šole, ki so bile ustanovljene med leti 1959 in 1960.
• Ustanovitev Univerze v Mariboru leta 1975 in razmah raziskovanja sta pospešila
razvoj višjih šol, ki so se postopoma oblikovale v visoke šole in kasneje v fakultete.
• Univerza v Mariboru ima na razpolago za študente in profesorje Univerzitetno
knjižnico, Univerzitetni športni center, Dom za gostujoče profesorje in podiplomske
študente ter Študentske domove.
• V Univerzo v Mariboru je danes združenih šestnajst fakultet.
Ekonomsko–poslovna fakulteta
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Fakulteta za energetiko
Filozofska fakulteta
Fakulteta za gradbeništvo
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Fakulteta za kmetijstvo
Fakulteta za logistiko
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za strojništvo
Fakulteta za varnostne vede
Medicinska fakulteta
Pedagoška fakulteta
Pravna fakulteta
Fakulteta za zdravstvene vede
Današnja Fakulteta za
elektrotehniko, računalništvo in
informatiko - FERI ima svoje
korenine v Višji tehniški šoli, ki je
bila ustanovljena 1959. Ta šola je
1973. leta prerasla v Visoko
tehniško šolo in 1985. leta v
Tehniško fakulteto s tem, da je
uvedla univerzitetne študijske
programe. Kot samostojna fakulteta
je organizirana od leta 1995, ko se
je izdvojila iz Tehniške fakultete,
kjer je delovala kot oddelek v
podobni sestavi kot danes.
Značilno za rani razvoj te fakultete
je, da so jo sestavljali profesorji, ki
so pretežno prihajali iz
gospodarstva. To je dominantno
vplivalo tako na učne kot
raziskovalne programe, katerih
značilnost je dobra povezava z
industrijo. V razvojnih letih je
FERI postopno prehajala tudi na
področje znanosti. Danes študira na
FERI okrog 3000 študentov.
•
•
•
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
2000 Maribor, Smetanova ulica 17
•
•
•
•
•
•
Univerzitetni študijski programi
ELEKTROTEHNIKA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA
TELEKOMUNIKACIJE
MEDIJSKE KOMUNIKACIJE
•
•
•
Interdisciplinarna univerzitetna študijska programa
GOSPODARSKO INŽENIRSTVO
MEHATRONIKA
•
•
•
•
•
Visokošolski študijski programi
ELEKTROTEHNIKA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA
MEHATRONIKA
•
Informacije
telefon (02) 220 70 07 http://www.feri.uni-mb.si
Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in Informatiko
Inštitut za avtomatiko
Inštitut za elektroniko
Inštitut za informatiko
Inštitut za matematiko in fiziko
Inštitut za medijske komunikacije
Inštitut za močnostno elektrotehniko
Inštitut za računalništvo
Inštitut za robotiko
FERI je znanstvena fakulteta, saj
predstavlja njen prihodek iz
znanstvenoraziskovalnega dela kar blizu
40 % celotnega prihodka fakultete.
Prihodek iz znanstvenoraziskovalnega
dela se nadalje deli v temeljno in
aplikativno raziskovanje, ki ga s 60 %
financira Ministrstvo za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo, in razvojno za
posamezne naročnike s 40 %.
Inštitut za m. elektrotehniko
predstojnik red. prof. dr. Jože Voršič
• Raziskovanje v okviru inštituta ima tri večje tematske skupine. Medtem ko se prva
ukvarja z raziskavami na področju elektromagnetnih naprav, dela druga na področju
proizvodnje, prenosa in razdeljevanja električne energije, tretja pa se ukvarja s
področjem avtomatizacije v elektroenergetiki. Za prvo skupino je značilno, da
raziskuje in razvija numerične metode za izračun potencialnih polj in se ukvarja z
raziskavami predvsem elektromagnetnih naprav. V okviru drugega področja je
raziskovanje usmerjeno predvsem v optimizacijske procese, zanesljivost in kakovost
električne energije pri pretvarjanju, prenosu in razdeljevanju. Tretje področje uvaja
sodobne postopke vodenja sistemov v energetiki.
• Inštitut je razdeljen v laboratorije, samostojne pedagoške in stroškovne enote, ki
skrbijo za prostorske in materialne možnosti za izvajanje laboratorijskih vaj ter
izdelavo seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Povezovanje
laboratorijev z gospodarstvom in industrijo je najboljši način za pripravo študentov
na hitro in uspešno vključevanje v nove naloge. Na ta način ohranjamo tradicijo
prvih učiteljev naše fakultete, ki so pred prihodom za predavateljsko mizo polovico
življenja prebili v industriji.
Inštitut za m. elektrotehniko
Jože Voršič
Laboratorij za aplikativno elektromagnetiko
Mladen Trlep
Laboratorij za električne stroje
Ivan Zagradišnik
Laboratorij za energetiko
Jože Voršič
Laboratorij za osnove in teorijo v elektrotehniki
Igor Tičar
Laboratorij za vodenje elektromehanskih sistemov
Bojan Grčar
UNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko
LABORATORIJ ZA ENERGETIKO
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija
Telefon: +386 (0)2 220 70 50 Fax: + 386 (0)2 252 54 81
Splet: http//www.powerlab.uni-mb.si
Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:
• elektroenergetika - proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z
električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak
za elektroenergetiko
• energetika - dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo: škodljivost
neskladnega razvoja energetike in bazične industrije / energetika države
sloni predvsem na premogu // nauk o energiji: članek o energetiki
Definicija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika zelo dobro opisuje
dejavnost naše skupine, ki je:
• na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport registrirana kot
raziskovalna skupina 796-011 ELEKTROENERGETIKA, vodja
skupine red. prof. dr. Jože VORŠIČ,
• na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport registrirana kot
programska skupina 796-052 ELEKTROENERGETIKA, vodja
skupine red. prof. dr. Jože PIHLER, od leta 2004 pridružena v
programsko skupino 796-051
• na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vpeta v
Inštitut za močnostno elektrotehniko kot LABORATORIJ ZA
ENERGETIKO (katedra), vodja laboratorija red. prof. dr. Jože
VORŠIČ.
Dejavnost naše skupine še v sliki
visokošolski učitelji
Franc JAKL
Andrej ORGULAN
Jože PIHLER
Gorazd
ŠTUMBERGER
Jože VORŠIČ
asistenti
Janez RIBIČ
Klemen DEŽELAK
Marjan STEGNE
tehniška sodelavca
Bogdan FLUHER
Jurček VOH
mlada arziskovalca
Adnan GLOTIČ
Sebastijan SEME
zunanji sodelavci
Andrej KORAK
Robert
GOSTINČAR
Darko KORITNIK
Peter KITAK
Lidija KORPAR
KORITNIK
Tine ZORIČ
Špela RECER
Žiga VORŠIČ
Igor TIČAR
Laboratorij za energetiko
• ELEKTRARNE IN ELEKTROENERGETSKE NAPRAVE
Jože PIHLER
• PRETVORBA IN PRENOS ENERGIJE
Gorazd ŠTUMBERGER
• OSKRBA Z ENERGIJO
Jože VORŠIČ
• INFRASTRUKTURNI CENTER ZA ENERGETSKE MERITVE
Jože PIHLER
• CENTER ZA SVETLOBNO TEHNIKO
Andrej ORGULAN
• CENTER ZA ENERGETSKO SVETOVANJE
Gorazd ŠTUMBERGER
• CENTER ZA PRETVARJANJE ENERGIJE
Jože VORŠIČ
Zaradi prostorske stiske smo leta
1992 najeli transformatorsko postajo
na HE MO. Leta 2001 smo se povezali
z gospodarstvom in industrijo in
ustanovili samostojen zavod –
tehnološki center ICEM – TC
(ustanovitelji: UM FERI, ETI, Iskra
Zaščite in Iskra Stikala). S skupnimi
močmi smo usposobili novo merilno
progo za velike moči (preskusi srednje
napetostne opreme s 50 kA pri znižani
napetosti).
Bibliografija 2009 - 2010
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
1.01 Izvirni znanstveni članek
1.04 Strokovni članek
1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci
15
1
46
6
11
2
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo
2.05 Drugo učno gradivo
2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav
2.13 Elaborat, predštudija, študija
1
1
1
3
Bibliografija 2009 - 2010
IZVEDENA DELA (DOGODKI)
3.15 Prispevek na konferenci brez natisa
3.25 Druga izvedena dela
2
3
SEKUNDARNO AVTORSTVO
Urednik
Prevajalec
Ilustrator
Pisec recenzij
Mentor pri doktorskih disertacijah
Mentor pri magistrskih delih
Mentor pri magistrskih delih bolonjskega študijskega programa
Mentor pri diplomskih delih univerzitetnega študijskega programa
Mentor pri diplomskih delih visokošolskega strokovnega študijskega programa
9
4
1
9
1
4
1
20
15
Izbira izolacijskih medijev v srednjenapetostnih celicah za
distribucijska postrojenja in novih ločilnih stikal
naročnik:
GIZ Elektrodistribucije
izdelovalci : J. Pihler, B. Fluher, A. Glotić, P. Kitak, M. Stegne, I. Tičar, J. Voršič, Ž. Voršič
sodelovali : K. Deželak, J. Ribič, S. Seme, G. Štumberger, J. Voh
Verjetnostna analiza zanesljivosti oskrbe z električno energijo
naročnik: GIZ Elektrodistribucije
izdelovalci : S. Herga, J. Ribič, J. Voh. Tičar, J. Voršič
sodelovali : B. Butinar, K. Deželak, B. Fluher, A. Glotić, A. Korak, J. Pihler, M. Stegne, ,
S. Seme, G. Štumberger, Ž. Voršič
Akcijski načrt za doseganje ciljnih deležev končne porabe električne
energije iz obnovljivih virov do leta 2020
izdelovalci : A. Orgulan, J. Pihler, G. Štumberger, S. Seme
sodelovali: Dj. Brečević, M. Festić, F. Žerdin, A. Predin, J. Avsec, F. Nemac in drugi
Povzetek strokovnih podlag in ugotovitve o možnostih vključitve
ČHE Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje
naročnik: HSE Invest
izdelovalci: A. Cof, R. Gostinčar, J. Hudoklin, L. Simončič, R. Vončina, J. Voršič
Možnosti izvedbe različnih vrst povezav črpalne hidroelektrarne Kozjak v
slovensko EE prenosno omrežje (UM FERI)
Možnosti in vplivi 400 kV povezave ČHE Kozjak z obstoječim EE prenosnim
omrežjem v kabelski izvedbi (EIMV)
Recenzenti (prof. Marušič) so vprašanje obrnili
• Na kateri trasi je vpliv najmanjši?
• Ali je nadzemni vod oz. kabel sprejemljiv?
1.Področje varstva narave
• ranljivost naravne ohranjenosti, ki vključuje geosfero, hidrosfero in biosfero ter
območja varstva narave, za katere veljajo določeni režimi,
• ranljivost reliefa, ker je ta posebej ranljiv za KbV in
• ranljivost za ptice, ker je ta del biosfere posebej ranljiv za DV.
2.Področje varstva potencialov prostora
• potenciali za gozdarstvo,
• potenciali za poselitev,
• potenciali za turizem in rekreacijo v naravnem okolju ter
• potenciali za kmetijstvo.
3.Področje človekovega okolja
• ranljivost bivalnega okolja zaradi elektromagnetnega sevanja,
• ranljivost vidnega okolja ter
• ranljivost infrastrukture.
Računsko optimirana koridorja sta izračunana s programskim orodjem
ArcGIS in funkcijo »Cost Weighted Distance«, in sicer na podlagi
predhodno pripravljene analize ustreznosti za vodenje KbV oziroma DV
ter začetne in končne stične točke posameznega energetskega voda.
Ocena skupne
ranljivosti
Število celic s
to oceno
2
4977
3
3393
4
6152
velikost celic
25 m x 25 m
Število vseh celic
v koridorju
ocena 2
majhen vpliv
Odstotek celic s to
oceno
Vsota vseh vrednosti celic
(število celic x ocena)
Poprečna ocena v
koridorju
44741
3,08
34,3%
14522
23,4%
42,3%
ocena 3
velik vpliv
ocena 4
zelo velik vpliv
Ocena skupne
ranljivosti
Število celic s
to oceno
2
116
3
14744
4
2732
velikost celic
25 m x 25 m
Število vseh celic
v koridorju
ocena 2
majhen vpliv
Odstotek celic s to
oceno
Vsota vseh vrednosti celic
(število celic x ocena)
Poprečna ocena v
koridorju
55392
3,15
0,7 %
83,8%
17592
15,5%
ocena 3
velik vpliv
ocena 4
zelo velik vpliv
Ocena skupne
ranljivosti
Število celic s
to oceno
2
185
3
23645
4
4706
velikost celic
25 m x 25 m
Število vseh celic
v koridorju
ocena 2
majhen vpliv
Odstotek celic s to
oceno
Vsota vseh vrednosti celic
(število celic x ocena)
Poprečna ocena v
koridorju
90129
3,16
0,6%
28536
82,9%
16,5%
ocena 3
velik vpliv
ocena 4
zelo velik vpliv
UNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko
LABORATORIJ ZA ENERGETIKO
Jože Voršič
VKLJUČEVANJE SONČNIH (fotonapetostnih) ELEKTRARN
V JAVNO (razdeljevalno) OMREŽJE
ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNICA, 17. marec 2011
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija
Telefon: +386 (0)2 220 70 50 Fax: + 386 (0)2 252 54 81
Splet: http//www.powerlab.uni-mb.si
VSEBINA
1. ZMOGLJIVOST SONCA
2. ZAKONI, PREDPISI, PRAVILNIKI
3. PRIKLOP NA OMREŽJE
4. KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE
5. OBRATOVANJE IN VARNOST
6. EKONOMSKA ANALIZA
7. sedemletne izkušnje
`