poslanstvo, vizija in strategija fakultete za

POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEGIJA
FAKULTETE ZA PSIHOTERAPEVTSKO ZNANOST
UNIVERZE SIGMUNDA FREUDA V LJUBLJANI
Privatna Univerza Sigmunda Freuda
Privatna Univerza Sigmunda Freuda (SFU) je bila leta 2005 v Avstriji akreditirana kot
zasebna univerza s študijskima programoma bakalevreat in magisterij iz psihoterapevtske
znanosti. Leta 2007 so bili akreditirani nadaljnji programi: prva stopnja psihologije,
magistrska stopnja za psihoterapijo otrok in mladostnikov, magistrska stopnja za prometno
psihologijo, magistrska stopnja za empirične socialne raziskave.
Leta 2007 je sledila akreditacija doktorskega študija za psihoterapijo, leta 2009 magistrskega
študija za klinično psihologijo/zdravstveno psihologijo in ekonomsko psihologijo (začetek
zimski semester 2010).
Trenutno sta razpisana bolonjska programa za prvo in drugo stopnjo psihologije. Za
psihoterapijo se izvajajo vse tri stopnje: bakalavreat, magisterij in doktorat. Od leta 2008 se
program psihoterapije izvaja tudi v angleškem jeziku.
Med leti 2006 in 2009 so se izvajale poletne šole za psihoterapijo v angleškem jeziku.
Seminarje so vodili zaposleni s SFU in učitelji iz različnih držav.
Zasebna univerza Sigmunda Freuda že s svojim imenom izkazuje čast življenjskemu delu
Sigmunda Freuda, čigar prizadevanja za razumevanje človeka, izhajajoč z Dunaja, so
ustvarila eno najpomembnejših intelektualnih gibanj dvajsetega stoletja; prizadevanja, ki še v
današnjem času služijo kot osnove in spodbude za raziskovanje človeške psihe.
Zasebna univerza Sigmunda Freuda:




ponuja študijske smeri in možnosti raziskovanja v disciplinah, za katere lahko
zagotovi visoko kakovostno poučevanje in raziskovanje;
v odprti in tolerantni skupnosti predavateljev in študentov spoštuje svobodo znanosti
in njenega nauka ter zavezanost k znanstvenemu načinu mišljenja;
podpira osebnostni razvoj študentov, da so kot absolventke in absolventi pripravljeni
prevzeti poklicno in družbeno odgovornost;
spodbuja sodelovanje z drugimi univerzami in raziskovalnimi smermi, z institucijami
in podjetji, ki so dejavna na področju njene akademske ponudbe.
S kompetencami in angažmajem uprave in akademskega kolegija je SFU uspelo izpolnjevati
te zahteve in leta 2010 pridobiti ponovno akreditacijo.
Položaj SFU na področju psihoterapevtske znanosti in raziskovanja
Psihoterapevtska znanost zahteva povezanost s prakso. Tako je bila ob ustanovitvi SFU v
njenem okviru ustanovljena tudi SFU ambulanta, v kateri poteka izobraževanje, usposabljanje
in raziskovanje. SFU ambulanta je tudi priznana s strani Ministrstva za zdravje kot učna baza
za izvajanje prakse za študij propedevtike in specialističnih študijev psihoterapije, kot to
določa avstrijski Zakon o psihoterapiji.
SFU ima tudi pravico, da izvaja študij propedevtike, ki predstavlja prvi del izobraževanja iz
psihoterapije v Avstriji, in specialistični študij Individualne psihologije. Poleg tega ima
pogodbe o sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. društvi in inštituti), ki izvajajo
specialistične študije drugih psihoterapevtskih pristopov (npr. logoterapije, sistemske
družinske terapije, transakcijske analize, psihoanalize). SFU je tudi dosegla, da diplomanti
magistrskega študija psihoterapevtske znanosti z magistrsko diplomo hkrati tudi formalno
pridobijo pravico do licence za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti v Avstriji, kar pomeni
da so uvrščeni na seznam psihoterapevtov na nacionalni ravni. S tem pridobijo pravico do
samostojnega opravljanja psihoterapevtske dejavnosti, kot to določa avstrijski zakon o
psihoterapiji.
SFU na področju svoje osnovne discipline, psihoterapevtske znanosti, izvaja številne
raziskave z več težišči. Tukaj naj izpostavimo dve:
(1) Raziskovanje procesa in izida psihoterapevtskih obravnav, kjer posebno pozornost
posvečajo perspektivi pacientov. V različnih psihoterapevtskih pristopih povezujejo
kvalitativno metodologijo, ki temelji npr. na intervjujih pacientov, s kvantitativno
metodologijo SFU ambulante (v primerjavi z ambulantami partnerskih institucij).
(2) Raziskovanje izobraževanja, pri čemer raziskujejo izhodiščni položaj, razvoj študentov
psihoterapevtske znanosti v času študija in diplomantov po končanem študiju. Tudi tukaj
uporabljajo različne raziskovalne metodologije in ti. »mešano metodologijo« (angl. »Mixed
Method Design«).
Številni raziskovalni projekti potekajo v sodelovanju z mednarodnimi partnerskimi
institucijami oz. s študenti iz različnih držav, in sicer z izvajanjem raziskav v posameznih
državah (SFU Pariz, Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v
Ljubljani, na Hrvaškem, v Srbiji in v Albaniji). V sodelovanju s Fakulteto za psihoterapevtsko
znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani poteka trenutno nekaj raziskav, ki jih izvajajo
slovenski doktoranti psihoterapevtske znanosti SFU. Ena od njih je npr. Sinergetsko
upravljanje osebnega in strokovnega razvoja študentov v psihoterapevtski izobraževalni
skupini (s podporo Sinergetskega navigacijskega sistema prof. dr. Schiepka). Nosilec
raziskave je Miran Možina. Dr. Igor Okorn pa je spomladi 2013 doktoriral na SFU z
raziskavo Spremembe v procesu izobraževanja iz psihoterapevtske znanosti in razvoj ter
oblikovanje identitete psihoterapevta pri slovenskih študentih SFU (na reprezentativnem
vzorcu z vprašalniki s hermenevtično in statistično analizo).
Velik poudarek na SFU dajejo tudi spodbujanju podmladka, torej vključevanju študentov z
vseh izobraževalnih stopenj v tekoče raziskovalne projekte in njihovo udeležbo na
mednarodnih konferencah.
Začetek in perspektive akademskega izobraževanja za psihoterapevte v Sloveniji
Akademizacija psihoterapije in poskusi implementacije odgovarjajočega poklicnega profila v
Sloveniji je tesno povezan z institucionalizaijo psihoterapije v Avstriji, z dejavnostjo
Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy - EAP1) kot tudi s
Evropska zveza za psihoterapijo (EAP) je bila ustanovljena leta 1991 na Dunaju. Trenutno je v EAP vključenih
160 organizacij iz 26 evropskih dežel, ki predstavljajo več kot 50.000 psihoterapevtov. Možno je tudi
individualno članstvo. Glavni cilj EAP je služiti interesom poklica psihoterapevt in ščititi ljudi, ki jih
psihoterapevti obravnavajo, tako da vzpostavlja visoke standarde izobraževanja in izvajanja psihoterapije. Eden
neposrednih ciljev je uveljavljanje Evropske diplome iz psihoterapije (European Certificate of Psychotherapy
1
ponudbo SFU študijskih programov psihoterapevtske znanosti.
Takoj po ustanovitvi SFU se je novembra 2005 začelo sodelovanje med SFU in Slovensko
krovno zvezo za psihoterapijo. Ta je od leta 1999 izvajala izobraževanje iz propedevtike po
avstrijskem vzoru. Na podlagi sodelovanja s SFU je bil leta 2006 v Slovenijo prenešen tudi
študij propedevtike SFU. Leta 2008 je bil ustanovljen Slovenski inštitut za psihoterapijo
(SIP), ki je do ustanovitve Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda
v Ljubljani nudil organizacijsko podporo SFU za izvajanje študija psihoterapevtske znanosti
in za raziskovanje. Od leta 2008 SIP izvaja tudi študij propedevtike.
Slovenski študentje so od ustanovitve SFU sodelovali tako na Poletnih šolah SFU kot tudi v
programih psihoterapevtske znanosti (bakalavreat, magisterij in doktorat).
Tudi slovenski učitelji poučujejo v programih psihoterapevtske znanosti na Dunaju.
Strateški cilji ob ustanovitvi Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda
Freuda v Ljubljani (FPZ SFU)
Ustanovitev Zasebne univerze Sigmunda Freuda na Dunaju leta 2005 je institucionalizirala
psihoterapevtsko znanost in ustvarila nove možnosti v praksi, na raziskovalnem in
izobraževalnem področju. Psihoterapevtska znanost subjektivnega ne obravnava izolirano in
posamično, temveč ga opisuje v kontekstu procesa opazovanja na osnovi kulturnih danosti,
kot so jezik, socialna struktura, oblike vsakdanjega življenja itd. V tem smislu nadaljnji razvoj
psihoterapevtske znanosti terja tudi razširitev kulturnega delovnega območja.
Ker psihoterapija v številnih državah kot znanost in samostojen poklic soustvarja pravne in
institucionalne okvirne pogoje, je model SFU v mednarodnem prostoru deležen velike
pozornosti. Od njene ustanovitve se programov SFU udeležujejo predavatelji in študentje iz
številnih držav, število slovenskih študentov pa je v primerjavi z drugimi državami že od
vsega začetka posebej visoko.
Za razvijanje Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Sloveniji
govorijo številne prednosti, med njimi tudi geografska bližina, dolgoletna skupna zgodovina
in pomen slovenske narodne manjšine v Avstriji.
Nacionalna agencija za kvaliteto v visokem šolstvu Republike Slovenije je 10. maja 2013
akreditirala Fakulteto za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
(FPZ SFU). S tem so se uresničila naša prizadevanja, s katerimi smo začeli leta 2006, tako da
je zdaj omogočeno doseganje kompletne akademske psihoterapevtske izobrazbe z možnim
vstopom takoj po maturi tudi v Sloveniji.
V šolskem letu 2013/14 se je možno vpisati v:


Bakalavreat psihoterapevtske znanosti
Magisterij psihoterapevtske znanosti.
Najkasneje v šolskem letu 2014/15 pa bo možen vpis tudi v:

Magisterij iz psihoterapije otrok in mladostnikov
ECP), ki naj bi zagotovila, da so psihoterapevti usposobljeni po skupnih evropskih normativih, in ki naj bi
omogočila mobilnost psihoterapevtov v okviru Evropske skupnosti.


Magisterij iz psihoterapije z umetnostjo
Bakalevrat in magisterij iz psihologije.
Tako bodo diplomanti lahko dobili avstrijske diplome, ki bodo priznane tudi v Sloveniji, saj
bo imel ENIC NARIC zagotovilo o kakovosti.
S ponudbo različnih psihoterapevtskih pristopov in metod bo zagotovljena raznolikost in
kakovost raziskav. Mednarodno mreženje SFU tudi v Sloveniji omogoča širši dostop do
raziskovalnih rezultatov iz drugih držav. Z izpolnjevanjem akademskih zahtev se bo tudi v
Sloveniji povečala možnost publikacij na tem področju. Študenti in predavatelji SFU v
Ljubljani bodo v večji meri vključeni v mednarodne raziskovalne projekte.
Trenutno se razvija pet raziskovalnih področij:





Psihoterapevtski proces in izid (vodji: Gelo, Možina)
Proces psihoterapevtskega izobraževanja in izid (vodji: Gelo, Okorn)
Zgodovina slovenske psihoterapije (vodji: Reichmayr, Možina)
Fenomenologija in psihoterapija (vodji: Gelo, Kordeš)
Čuječnost in psihoterapija (vodji: Gelo, Černetič)
Kontrola kvalitete
Za kontrolo kvalitete sodelovanja med SFU in fakulteto v Ljubljani je ustanovljen poseben
oddelek na SFU na Dunaju. Za stalen pretok informacij na administrativni ravni bosta
zadolženi tajništvi Oddelka za tujejezična in inozemska izobraževanja in tajništvo nove
fakultete v Ljubljani.
Evropske in mednarodne perspektive strateškega razvoja Fakultete za psihoterapevtsko
znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
Razvoj nove Fakultete za psihoterapevtsko znanost SFU v Ljubljani bo spodbujala tudi bogata
mreža mednarodnega sodelovanja, ki jo je razvila SFU, na znanstvenem in prakseološkem
področju z akademskimi ustanovami po Evropi. Poleg matice na Dunaju obstaja od leta 2009
akreditirana podružnica SFU v Parizu, od pomladi 2013 podružnica v Berlinu, načrtuje pa se
tudi odprtje nove podružnice v Milanu. Na ta način se ponuja možnost mednarodnega
sodelovanja na področju psihoterapevtske znanosti in izmenjava teoretičnih in praktičnih
terapevtskih izkušenj, saj je področje psihoterapije izjemno občutljivo za kulturne razlike. Ti
viri na področju raziskovanja kot tudi na področju praktičnega usposabljanja bodo koristili
vsem podružnicam SFU, tudi novi fakulteti v Ljubljani. Nenazadnje pa bo to prispevalo k
boljši psihoterapevtski oskrbi slovenskega prebivalstva, saj bo slovenska psihoterapija
pridobila akademsko raven.
Cilj nove fakultete je torej razvijanje strukture za pridobivanje in povečevanje
psihoterapevtske profesionalne kompetentnosti ob hkratnem mednarodnem mreženju.
`