letni delovni načrt enote ribnik za šolsko leto 2010/2011

OTROŠKI VRTEC AJDOVŠČINA
Pot v Žapuže 14
AJDOVŠČINA
LETNI DELOVNI NAČRT ENOTE RIBNIK
ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
1/54
OPREDELITEV POMENA IN NAMENA DOKUMENTA
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom
vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi strokovne
literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno
predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in spreminja, pri
tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok in odzivanje otrok v oddelku, organizacijo
življenja v vrtcu ter vpetost v širše okolje.
LDN enote se navezuje na individualne LDN vzgojiteljic in določa za šol. leto 2010/2011
prednostne naloge vrtca, vsebino, obseg, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, programe
vrtca, programe praznovanj, interesne dejavnosti, sodelovanje s starši, strokovno
izobraževanje in pogoje za njihovo izvedbo.
1. TEMELJNE NALOGE IN CILJI ENOTE
• odprt in fleksibilen program za predšolske otroke,
• pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih dejavnosti predšolske vzgoje
v vrtcu,
• bolj uravnotežena ponudba različnih področjih in dejavnosti predšolske vzgoje v
vrtcu, ki hkrati ne onemogoča poglobljenosti na določenih področjih,
• večje omogočanje indivudualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko
rutino,
• oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik
(nediskriminiranje glede na spol, socialnokulturno poreklo, svetovni nazor, narodno
pripadnost, telesno in duševno konstitucijo),
• večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok,
• dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu
• reorganizacija prostora in opreme v vrtcu
• večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtca in strokovnih delavcev,
• povečanje vloge evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela v
vrtcu,
• izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši.
1.1 CILJI PREDŠOLSKE VZGOJE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
Razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanja v
skupinah,
Razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja
in izražanja,
Negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje
neodvisnega mišljenja,
Spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora,
kasneje pa tudi branja in pisanja.
Spodbujanje doživljanje umetniških del in umetniškega izražanja.
Posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja.
Spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja.
Razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.
2/54
ZAKONITOSTI
•
•
•
•
•
•
Otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako
s kvantiativnimi kot kvalitativnimi spremembami (npr. stopnja mišljenja sledi
zaznavno-gibalni fazi v razvoju mišljenja, …)
Vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija …) se razvijajo v
vseh razvojnih obdobjih.
Posamezna področja razvoja so med seboj prepletena, saj gre za vzporednost in
povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami (npr. otrok zaznava, doživlja in
spoznava sebe, svet okoli sebe, različne odnose čustvenega, intuitivnega,
socialnega in spoznavnega vidika).
V otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna, da se otrok nekaj nauči,
pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način.
Individualne razlike v razvoju so med otroki velike, zlasti v prvih letih njihovega
življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm.
Gre za stalno povezavo med otrokovim razvojem, učenjem in poučevanjem, ki se
zlasti kaže v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem.
1.2 NAČELA URESNIČEVANJA CILJEV
•
•
•
•
•
Predšolsko vzgojo je treba razumeti kot pomembno za predšolskega otroka in ne
kot pripravo na neko naslednjo stopnjo vzgoje in izobraževanja.
V kurikulu za predšolske otrok je na izvedbeni ravni nujen preplet različnih
področij dejavnosti in preplet z dnevno rutino.
Predšolska vzgoja v vrtcu mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k
pridobivanju novih doživetij, izkušenj, spoznanj, tako da predenj postavlja
smiselne zahteve oziroma probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu
omogoča izražanje, doživljanje, ter ga močno čustveno in socialno angažira.
Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in
pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o dejavnostih ter
oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur na osnovi prvih generalizacij, na
notranji motivaciji in reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih
izkušenj.
Otroška igra je tista dejavnosti, ki na najbolj naraven način združuje temeljna
načela predšolske vzgoje in je v primeru, da je opredeljena dovolj široko v smislu
preseganja svoje vpetosti v t.i. akademski ali razvojni pristop v predšolski vzgoji,
razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju.
Katera načela bomo upoštevali:
• Demokratičnosti in pluralizma,
• Odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca ter strokovnih
delavcev v vrtcu,
• Enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroci,
• Pravica do izbire in drugačnosti,
• Spoštovanje zasebnosti in intimnosti,
• Uravnoteženosti
• Strokovne utemeljenosti kurikula,
• Pogojev za uvedbo novega kurikula,
• Horizontalne povezanosti,
• Vertikalne povezanosti oziroma kontinuitete,
3/54
•
•
•
•
•
•
Sodelovanja s starši,
Sodelovanja z okoljem,
Timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega
spospolnjevanja,
Kritičnega vrednotenja (evalvacija),
Razvojno-procesnega pristopa,
Aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja.
Posamezno načelo upoštevamo v odnosu do drugih načel.
Načela se dopolnjujejo.
Načela jemljejo drug drugemu absolutno veljavo.
Načela so vodilo in kriterij našega ravnanja.
Načrtovanje:
Na osnovi teorije in prakse o tem, kako se majhni otroci razvijajo in učijo.
Na osnovi upoštevanja individualnih potreb in interesov v skupini.
V odnosu do ciljev kurikula.
Izbira ciljev:
Cilje izbiramo glede na:
Razvojen značilnosti otrok v določenem starostnem obdobju.
Značilnosti posameznih otrok,
Spretnosti, znanja in odnose, ki jih želimo spodbujati in podpirati.
Izbira vsebine:
Na izbiro vsebine vplivajo:
Interesi in želje otrok,
Dogodek, pojav, situacija,
Želja, nagnjenje, interes vzgojiteljice.
Dnevna rutina v vrtcu:
Preseganje togosti, skupinske rutine in premagovanje stereotipnih vzorcev,
Samostojnost otrok, iniciativnost,
Upoštevanje razvojne stopnje in individualnosti,
Upoštevanje različnosti,
Možnost izbire,
Zasebnosti,
Ozaveščanje otrok o svojih pravicah in pravicah drugih.
Elementi dnevne rutine:
Prihodi – odhodi otrok,
Združevanje skupin,
Prehodi med dejavnostmi,
Počitek,
Obroki,
Osebna nega in skrb za sebe,
4/54
Prostor,
Bivanje na prostem.
Bivanje na prostem:
Del dnevne rutine:
Nenačrtovane vsakodnevne dejavnosti (ponavljajoče dejavnosti z istimi sredstvi in v
istem okolju – zagotovljena varnost otrok).
Igra otrok na prostem:
Dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same je notranje motivirana, svobodna, odprta in
otrokom prijetna.
Načrtovane dejavnosti na prostem:
Bivanje na prostem ne sme biti in postati del dnevne rutine, ampak priložnost za
sprostitev, igro in učenje otrok.
Izvajanje kurikula poteka tako kot v prostorih vrtca, le da se dejavnosti preselijo v
bližnjo ali bolj oddaljeno okolico vrtca, naravno in družbeno okolje vrtca.
Vsebinske priprave za določeno časovno obdobje
Tematski sklop vsebuje:
• Tema, izhodišče
• Področje dejavnosti
• Podteme
• Globalni cilji
• Cilji
• Povezave z drugimi področji dejavnosti
• Evalvacija
Učna enota vsebuje:
• Tema, izhodišče
• Področja dejavnosti
• Cilji
• Dejavnosti
• Oblike in metode dela
• Sredstva
• Evalvacija
Projekt vsebuje:
• Tema, izhodišče
• Področje dejavnosti
• Globalni cilji
• Sredstva
• Evalvacija
Evalvacija vsebinske priprave za določeno časovno obdobje vsebuje:
• Dnevna evalvacija (evalvacija po zaključeni učni enoti, tematskem sklopu,
projektu, o dnevni rutini ali o posameznih elementih dnevne rutine)
5/54
•
Izbor vprašanj (kako sva se danes počutili ?, Kaj sva opazili?, Kakšna je bila
najina vloga?, Kakšni so bili odzivi otrok?, Kako naprej?).
2. PROGRAM DELA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 ZA ENOTO RIBNIK IN
ODDELEK IN ODDELEK COL
Prednostna naloga v šolskem letu 2010/2011 je zdrav, prijazen in ustvarjalen vrtec s
poudarkom na:
gibalnem in motoričnem razvoju
zdravem načinu življenja
zdravi prehrani in
kulturnem uživanju hrane
ekološkem osveščanju (čisto in zdravo okolje)
dobrih medsebojnih odnosih
ustvarjalnosti na vseh vzgojnih področjih in igri.
Igra je najnaravnejša, osnovna, najizrazitejša in najpomembnejša aktivnost otroka pri
njegovem vzgajanju. Igra je pomembna, ker je otrok v njej aktiven, aktivnost pa je
pomemben faktor v razvoju otrokove osebnosti. V igri se otrok nauči biti neodvisen od
svojega okolja. Igra zaposli vse strani otrokove osebnosti. V igri ima otrok občutek
svobode in je maksimalno čustveno aktiven. Z igro otrok spoznava in razvija svoje
fizične in psihične sposobnosti, pridobiva si spoznanja o zunanjem svetu in si bogati
svoje čustveno življenje, bogati si besedni zaklad. Z igro otrok razvija svoje telesne
sposobnosti in duševne razsežnosti, zadovoljuje potrebo po gibanju, hkrati pa je igra
pomembna tudi za socializacijo, saj otroka postopno navaja na življenje v skupnosti. Z
igro doseže angažiranost, živčno-mišičnih, senzo-motoričnih in miselno-simboličnih
aktivnosti.
Projekt drugega starostnega obdobja bo: IGRAJ SE Z MENOJ, MALI MEDO MOJ.
Namen: ugotavljali in iskali bodo sredstva in materiale za igro in ustvarjanje. Spoznali
bodo različne oblike iger. Otroke bodo spodbujali k domiselnosti, ustvarjalnosti in
vztrajnosti pri igri.
Igra je kot svojevrstna, svobodna, ustvarjalna ter zelo prijetna dejavnost, vpletena v
življenje vseh otrok, pomeni izziv in nove možnosti za spoznavanje samega sebe,
drugih, nudi možnost za čudenje, iskanje, primerjanje, preizkušanje.
To, kar otroci sami ali skupaj z odraslimi naredijo v igri (le dejavnost in izdelek) ima za
vsakega otroka čisto poseben pomen in za vsakega posameznika izredno prijetno
doživetje. Skozi igro, ki je zanj prijetna dejavnost otrok pridobi rešitve, razvije mišljenje,
se nauči obvladovati različna čustva, pridobi telesne sposobnosti in ugotovi česa je
zmožen in česa ne.
Cilji projekta:
• igra razvija več področij otrokove osebnosti ter ponuja podlago za razvoj spoznavnih
funkcij: zaznavanja, opazovanja, sklepanja, iznajdljivosti v novih situacijah,
• igra otrokom oblikuje voljo, koncentracijo in vztrajnost,
• z uspešnim reševanjem problemov pri igri se krepi otrokova samozavest. Pri igri se
kažejo tudi nekatere delovne navade in nekatere značajske lastnosti otrok npr.
redoljubnost.
6/54
Primeri dejavnosti:
• otrok izdela ročno lutko – medvedek in se z njo igra
• otrok nabira in se igra z naravnim materialom (plodovi, sadeži, pridelki, les,
kamenčki, voda)
• otrok se igra z odpadnim materialom (plastenke, zamaški, kartonaste škatle in
tulci, stiropor)
• otrok se igra glasbeno-didaktične igrice,
• otrok se igra rajalne igre,
• otrok se igra gibalne igrice (stari medo, lovec in zajci, …).
Spodbujali bomo naslednje vrste iger:
• funkcijske igre,
• domišljijske igre,
• dojamalne igre,
• ustvarjalne igre,
• igre s pravili: didaktične in gibalne,
• raziskovalne igre
• igre z ljubkovalnimi igračami
Otrokova igra je prijetna takrat, kadar mu dejavnost pusti razne možnosti igranja in mu
dovoli, da se v igri zares razživi in po mili volji sprosti.
Glede na poplavo igrač, ki jih imajo otroci doma, pa tudi v vrtcu in jih nekatere sploh ne
zanimajo, oziroma se jih hitro naveličajo, bodo dali poudarek na simbolno igro. Vsak
mesec bodo imeli dan brez igrač. »IGRAČE NA POČITNICAH«, kjer se bodo otroci s
svojo iznajdljivostjo in domišljijo igrali z naravnim ali umetnim neobdelanim materialom.
V jesenskem in pomladanskem času bodo to izvajali v naravi, kjer se bodo otroci
zaigrali z naravnimi materiali. V zimskem času pa bodo različne materiale prinesli od
doma tako otroci kot vzgojno osebje. S pomočjo staršev bodo zbirali stare igre in jih
spoznavali. Spoznali bodo tudi stare plese in folkloro. Pri tej nalogi bodo sodelovale vse
vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic starejših skupin. Pred novim letom bodo izvedli
akcijo zbiranja igrač, ki jih otroci ne potrebujejo in jih podarili organizacijam in
posameznikom, ki jih potrebujejo. V spomladanskem času pa bodo na to temo izvedli
srečanje s starši, kjer bodo skupaj izdelovali igrače iz različnim materialov. Spoznavali
bodo tudi s čim so se igrali naši stari starši.
3. PODROČJA DEJAVNOSTI V VRTCU
Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja: gibanje,
jezik, umetnost, družba, narava, matematika.
GIBANJE:
Potreba po gibanju in igri sta otrokovi osnovni potrebi. Nujni sta za pridobivanje in
izražanje občutij, spoznanj, razpoloženj in čustev. Sta sredstvo samozavedanja in
naraven način izražanja.
7/54
S pomočjo gibanja se otrok uči in veliko nauči. Gibanje spodbujanja domišljijo in
ustvarjalnost ter krepi otrokov emocionalni svet in socialne stike.
Preko gibanja otrok zaznava okolico, prostor, čas in sebe. Ko se postopoma nauči
obvladovati svoje telo, začne ob tem čutiti ugodje, veselje, pridobi si samozaupanje in
krepi samozavest.
Pridobivanje informacij, ki jih otroci pridobivajo preko gibanja, je temeljnega pomena za
njihov senzorični razvoj ter za razvoj teoretičnih pojmov in znanj.
Pomembno je, da bodo dejavnosti načrtovali na osnovi temeljnega poznavanja in
razumevanja otrokovega razvoja in potreb. Zahtevnost nalog bodo strokovne delavke
stopnjevale primerno otrokovemu razvoju. Poskrbeli bodo, da bo otrok zaznal svoj
napredek in se ga veselil, ne glede na napredek svojih vrstnikov.
Dejavnosti bodo načrtovali tako, da bodo gibalne naloge vedno bolj kompleksne. To
pomeni na eni strani ponavljanje že naučenega gibanja, na drugi strani pa usvajanje
novih gibalnih konceptov ter ustvarjalnost in spontanost pri gibanju.
Pridobivanje gibalnih izkušenj bodo otroku omogočali na različne načine:
Preko različnih gibalnih iger bodo otroci krepili emocionalni razvoj in socialne odnose,
učili so bodo upoštevanja pravil iger in se učili sprejeti poraz pri igri.
Vsak dan se bodo poskušali gibati na svežem zraku (atrij, igrišče ali v naravi) ali v
igralnici, kjer bodo izvajali vadbene ure, krajša razgibanja, gibalne minutke in minutke
za zdravje.
Posluževali se bodo krajših in daljših sprehodov v okolico vrtca. Na sprehode hodijo že
sedaj brez vrvice, vendar bo potrebno še veliko vztrajnosti in motivacije pri hoji, saj se
otroci zelo hitro utrudijo.
Otrokom bodo predstavili fitove gibalne in plesne igre, ki jih bodo usvajali tekom celega
šolskega leta.
Na zunanjih površinah bodo uporabljali tudi kolesa, skiroje in tricikle. V spomladanskih
mesecih bomo organizirali kolesarski dan.
Poskušali bodo izpeljati daljše pohode; ali sami v dopoldanskem času ali pa skupaj s
starši.
Cilji, ki jih bodo uresničevali:
• doživljanje ugodja, v gibalnih aktivnostih – preko igre
• omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,
• zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju,
• omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti,
• razvijanje gibalnih sposobnosti,
• pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti (samozavest, večja hitrost,
pridobivanje kondicije),
• usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,
• postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti,
• spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti
• navajanje otrok na upoštevanje osnovnih gibalnih pravil pri vadbi
• gibalne dejavnosti kot relaksacija otrok
8/54
• uvajanje otrok v igro, kjer je potrebno upoštevati pravila
• razvijanje prstnih spretnosti oziroma fine motorike
V prvem starostnem obdobju bodo izvedli nalogo iz področja gibanja:
»KO ZAJČKI NE SPIJO, Z GIBANJEM ZA ZDRAVJE SKRBIJO«
Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in prav zato so se odločili, da
gibanje izpostavijo kot prednostno nalogo na temo »Ko zajčki ne spijo, z gibanjem za
zdravje poskrbijo«. Z vsakodnevnim izvajanjem različnih oblik vadbe: vadbene ure,
aktivni sprehodi, gibalne minute, gibalni odmori, plesne igre, načrtovane in spontane
dejavnosti v atriju in na igrišču bi želele pri otrocih razvijati naravne oblike gibanja in
gibalne spretnosti. Spoznavali bodo nove, preproste gibalne igre, gibanje bodo večkrat
uporabili ob glasbi – ustvarjalni ples (gibanje ob instrumentalni glasbi, ples ob
jesenskem listju, »ples snežink« …) in enostavni plesni koraki ob otroških pesmih,
avtorice Romane Kranjčan, glasba s FIT projekta ... Pri gibalnih vajah jim bodo večkrat
v pomoč improvizirani rekviziti – bombažne rutice, traki raznih dolžin, tulci, lončki,
škatle, časopisni papir … Ko bo vreme dopuščalo bodo šli na krajše oziroma daljše
sprehode, se navajali na hojo po različnem terenu (trava, kamenje, cesta, v hrib,
navzdol …) in otroke pri tem navajali na hojo v paru, brez vrvice. Z načelom postopnosti
in upoštevanjem razvojnih značilnosti posameznih otrok želijo z gibanjem vplivati na
celovit in uravnotežen razvoj.
Zavedali se bodo pomembnosti bivanja, gibanja na prostem, predvsem pomembnost
izvajanja čim večjega števila dejavnosti v naravi (travnik, gozd…).
Izvajali bodo aktivnosti ob najpomembnejših svetovnih dneh (svetovni dan hoje, zdravja,
športa).
Pozornost bodo usmerjali tudi v ozaveščanje staršev o pomenu gibanja za zdravje
njihovih otrok (obvestila, članki na oglasi deski). Posledično želijo vplivati tudi na
kakovost življenja v družini – privzgajanje skrbi za zdravo življenje.
DEJAVNOSTI OTROK
Gibanje primeri dejavnosti
- Vključevanje h gibalnim dejavnostim,
- izvajanje naravnih oblik gibanja (plazenje, plezanje, kotaljenje, hoja, tek, skoki,
poskoki …) po različnih površinah, v različnih smereh, različno hitro, z različnimi
pripomočki, individualno, v paru, koloni, ob glasbeni spremljavi,
- gibalne in rajalne igre – Biba buba baja, Ringa ringa raja, Jabolko, Letalo, potres,
Potujoči obroč, gibalne igre s FIT projekta …).
- posnemanje in povzemanje različnih gibanj in življenjskih situacij, plesna
dramatizacija in uprizarjanje,
- igra z različnimi žogami (igranje, poigravanje, nočenje, kotaljenje, metanje,
odbijanje, podajanje, lovljenje …), obroči,
- igra z improviziranimi pripomočki – blazinice, rutice, tulci, lončki, časopisni papir …,
- gibalno sproščanje ob glasbi,
- ustvarjalno gibanje ob glasbeni spremljavi,
- privajanje na varno igranje na igre na igralih igrišča – zagotavljanje varnosti!!
- hoja in gibanje v naravi,
9/54
-
dejavnosti za razvijanje ročnih in prstnih spretnosti,
navajanje otrok na uporabo primernih oblačil in obutve,
vpeljevanje minute za zdravje (odprejo okna, da prezračijo igralnico in telovadijo tudi
v dneh, ko ne morejo ven).
Prednostni cilji
- Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, plazenje,
plezanje, kotaljenje ...),
- razvijanje koordinacije gibanja (celega telesa, rok in nog), ravnotežja,
- razvijanje moči, hitrosti, gibljivosti, vztrajnosti,
- spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger,
- usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo,
- iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov,
- pridobivanje spretnosti pri vožnji s kolesom in skirojem,
- uvajanje otrok v igre, kjer je potrebno upoštevati pravila,
- spoznavanje različnih športnih orodij in pripomočkov,
- spoznavanje vloge narave in čistega okolja ter osnovnih varnostnih ukrepov.
V kombinirani skupini bodo izvedli prednostno nalogo iz področja gibanja
»NAJ BO ZIMA AL POMLAD, ZUNAJ SKAČEM RAD«
Namen projekta:
Gibanje je važno pri krepitvi in vzdrževanju zdravja. Gibalne dejavnosti so v
predšolskem obdobju temeljne in nepogrešljive. Potreba po gibanju je v tem obdobju
otroka primarna potreba. Ugotavljamo, da je prav ta potreba ogrožena zaradi
pomanjkanja časa in povečanega prometa (nevarnosti). Za skladen fizičen razvoj otrok
potrebuje veliko naravnega gibanja (igrišče, travnik, gozd). Otroci imajo veliko energije,
zato jo morajo na primeren način porabiti. Predšolski otrok si želi gibanja v igri,
preizkušanja kaj zmore in lepih doživetij. Ko otroci vedo kaj zmorejo, širijo svoja
pričakovanja in zahteve, vidijo več izzivov in so pripravljeni več tvegati. Otrok se v
gibalnih dejavnostih nauči vztrajati, se boriti, se odrekati, …
Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko
otrok začne obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začne čutiti veselje, varnost,
ugodje, dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest.
Vsak dan bodo gibali (20-30 minut), predvsem na svežem zraku in s tem utrjevali
zdravje. Telo bodo krepili z različnimi naravnimi oblikami gibanja, vodenimi gibalnimi
aktivnostmi, z uporabo številnih rekvizitov. Spoznali bodo nove, preproste gibalne igre,
gibanje popestrili z glasbo. Hodili bodo na daljše sprehode, se navajali na hojo po
različnih terenih, premagovali ovire ter skrbeli za lastno varnost ter varnost drugih. Igrali
se bodo z vodo, peskom, snegom in se vključevali v sprostitvene tehnike. Z gibalnimi
dejavnostmi si bodo otroci razširjali znanja z drugih področij, zlasti z naravo in
matematiko.
Starši so bili s to nalogo seznanjeni na roditeljskem sestanku. Njihova naloga je, da
bodo poskrbeli za primerno obleko in obutev otrok. Tako bodo pripomogli k večji
odpornosti in vzdržljivosti otrok in jim utrjevali imunski sistem.
Cilji
•
Razvijanje koordinacije in ravnotežja,
10/54
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Razvijanje prstne spretnosti,
Razvijanje gibljivosti in vztrajnosti,
Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje,
plezanje …),
Spoznavanje in izvajanje različnih gibalnih iger,
Usvajanje osnovnih načinov gibanjq z žogo,
Pridobivanje spretnosti vožnje s triciklom in skirojem,
Spoznavanje osnovnih načel osebne higiene,
Uvajanje otrok v igre kjer je treba upoštevati pravila,
Iskanje lastne poti, pri reševanju gibalnih problemov.
Primeri dejavnosti:
OTROK
• Izvaja naravne oblike gibanja v zaprtem prostoru, v naravi, po različnih
površinah, s pomočjo orodij in rekvizitov;
• Se vključuje v dejavnosti, kjer se igra z različnimi predmeti in snovmi in se pri tem
giblje z rokami, dlanmi, prsti, nogami in stopali;
• Vzdržuje ravnotežje na mestu in v gibanju,
• Se lovi, skriva, raja, teče brez in z rekviziti;
• Z gibanjem ponazarja predmete, živali in pojme, se giba ob glasbeni spremljavi –
preproste plesne igre;
• Se poigrava z žogo, jo nosi, kotali, meče, odbija, podaja, lovi balone, žoge
različnih velikosti, oblike, materiala in barve;
• Se vozi z različnimi vozili brez pedal;
• Se igra ob vodi in z vodo;
• Hodi v naravi;
• Vključuje se v sprostitvene dejavnosti.
Prednostna naloga v drugem starostnem obdobju bo »GIBAJMO SE ZA ZDRAVJE«.
Gibanje in igra sta otrokovi primerni potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje
okolice, prostora, časa in samega sebe. Z gibanjem otrok raziskuje, spoznava in
dojema svet okrog sebe. Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, varnosti veselja,
skratka dobrega počutja.
Globalni cilji:
• Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,
• Zavedanje lastnega telesa,
• Doživljanje ugodja v gibanju,
• Razvijanje gibalnih sposobnosti,
• Pridobivanje zaupanja v lastno telo,
• Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,
• Postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin športnih zvrsti,
• Spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti
• Na svežem zraku se bodo otroci gibali vsak dan 30 minut,
• Otrok ob vsaki nadgradnji znanja občuti napredek in se ga veseli, zato jim dež ne bo
ovira. Tako se bodo pripravili na temperaturne in vremenska spremembe.
• Razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja,
• Razvijanje prstne spretnosti oziroma fine motorike,
11/54
• Razvijanje moči, natančnosti, hitrosti, gibljivosti in vztrajnosti,
• Uvajanje otrok v igre, kjer je potrebno upoštevati pravila,
• Spoznavanja osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih
dejavnosti, ter ozaveščanju za lastno varnost in varnost drugih.
Posledice pomanjkanja aktivnosti so: nemirnost, neprimerno vedenje in agresivnost.
Opažamo, da otrokom v današnjem času primanjkuje gibanja, saj prosti čas preživijo
večinoma doma, v zavetju računalnikov in televizije.
Dejavnosti:
• Ravnotežje (stoja na eni nogi, hoja po črti, hoja po nizki klopi, lestvi, guganje,
zibanje, vrtenje – vožnja s kolesi, skiroji, hoja po deblu in drugih naravnih ovirah),
• Hoja, tek po različnih površinah, v različnih smereh, različno hitro, z različnimi
pripomočki,
• Igra z različnimi pripomočki, metanje, lovljenje, odbijanje, iskanje otipanje,
prenašanje, razvrščanje,
• Gibalne in rajalne igre
• Dejavnosti z žogo - z različnimi žogami (igranje, nošenje, kotaljenje, metanje,
odbijanje, podajanje, lovljenje)
• Posnemanje in povzemanje različnih gibanj in življenjskih situacij, ustvarjalne in
rajalne igre, plesna dramatizacije in uprizarjanje.
Metode in oblike dela:
V predšolskem obdobju so v program področja gibanja vključene naravne oblike gibanj
(hoja, tek, skoki, lazenje, valjanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje, visenje,
plazenje), ritmično-plesne in druge kompleksnejše športne dejavnosti (premagovanje
orodij kot ovir, dejavnosti z žogo, kotaljenje, rolanje, plavanje, drsanje, smučanje).
Pri tem bodo uporabljali raznovrstne metode (razlaga, demonstracija, pogovor) in oblike
dela (skupinska: vadba po postajah, igralne skupine; frontalna: poligon, štafete, vadba v
vrsti, krogu; individualna oblika). Pri izbiri metod in oblik dela bodo upoštevali otrokove
sposobnosti, zanimanje, število otrok, vsebino dela, prostor in pripomočke.
Čas izvajanja bo lahko vnaprej določen ali pa priložnosten (glede na počutje otrok,
vremenske razmere …).
Pestrost dejavnosti:
Otrokom bodo dnevno zastavljali gibalne izzive in naloge. S tem bodo otroci pridobili
ustrezne navade in dnevno potrebo po gibalni dejavnosti, ki pa vemo, da optimalno
prispeva k njihovemu razvoju. Gibanje bodo izvajali v notranjih prostorih (telovadnica,
hodnik, igralnica), prav tako pa v zunanjih (igrišče, atrij, na travi, v gozdu, na sprehodih).
Poleg vsakodnevnih gibalnih aktivnostih bo organiziran tudi sprehod, plavalni tečaj in
gibalne urice. Pri izvajanju bodo poskrbeli za otrokovo varnost, hkrati pa starše
pozivamo, da poskrbijo za primerno obutev in oblačila.
Športna oprema:
• Majica s kratkimi rokavi,
• Kratke ali tanke hlače,
• Nedrseči copati.
12/54
Sodelovanje med vrtcem, starši in otrokom:
Vir dobrega sodelovanja je vir dobrih informacij, zato bodo starše o poteku dejavnosti,
vsebinah, ciljih ves čas obveščali preko oglasne deske. Gibanje se bo izvajalo v okviru
tematskih sklopov. K gibalnim aktivnostim bodo starši lahko prispevali s tem, da bodo
prinašali odpadni material (blago, prazne plastenke, tulci, plastične žogica), ki ga bodo
uspešno uporabili za izdelovanje improviziranih gibalnih pripomočkov.
Sklepna misel:
Večina otrok v gibanju uživa in se z veseljem vključuje v spontane in vodene dejavnosti.
K motivaciji za njihovo izvajanje odločilno prispeva prijetno in zaupno vzdušje, v
katerem imajo otroci možnost izbire, raziskovanja in odkrivanja izvirnih rešitev ter
sprejemanja napak in neuspelih poizkusov kot naravnega, večkrat tudi veselega,
igrivega dela učenja. Strokovno osebje bo otrokom nudilo ustrezne izzive in jim
omogočalo, da se dejavnosti udeležujejo sproščeno, brez strahu pred neuspehom ali
zavrnitvijo.
Vrtec je vključen v mednarodni FIT - projekt. V letošnjem letu bomo nadaljevali z
izobraževanje pedagoškega kadra, ki bo svoje znanje prenašal na otroke.
Izobraževanje je zasnovano tako, da poglablja praktična in teoretična znanja. Na
praktičnih delavnicah utrjujemo in dograjujemo znanja s področjih naravnih oblik
gibanja, osnovnih motorik gibanja, različnih športnih zvrsti in spoznavamo veliko novih
vadbenih iger z uporabo različnih pripomočkov, tematsko obarvane vadbene igre,
štafetne, elementarne ter druge oblike iger.
Teoretični del pa je namenjen znanjem o anatomiji telesa, didaktičnim napotkom,
usvajanju ciljev po kurikulu za vrtce ter načrtovanju, spremljanju in evalvaciji dela v
skupini.
Glavni koordinator Fit cluba je vzgojiteljica Klavdija Petrič, vsaka enota oziroma oddelek
ime še svojega koordinatorja Ribnik – Mateja Mikuž Kete, Podnanos – Irma Jež,
Vrhpolje – Anja Kotnik. Na sestanke Fit so vabljene tudi mlajše vzgojiteljice, ki se bodo
uvajale v delo koordinatork.
PROGRAM DELA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
Št.
1.
Opis
Projekt FIT HOJA (izbirna oblika)
Količina
3
Peš, z rolerji, kolesom v vrtec in
iz vrtca
2.
4.
Fit strokovno pripravljene in
vodene vadbene ure
Fit aktivni sprehod v povezavi z
uro športne vzgoje
Fit jutranja vadba
5.
Fit gibalni odmor
6.
Fit gibalna minuta
7.
Delavnice z otroki in starši v
3.
1x
tedensko
2x
tedensko
2x
tedensko
po potrebi
Datum – termin
• 22. september – evropski
dan brez avtomobila,
• 7.april 2011 – svetovni dan
zdravja – projekt Fit hoja
za zdravje
Celo šolsko leto
Celo šolsko leto (odvisno tudi
od vremena
Celo šolsko leto
Celo šolsko leto (še posebej v
času slabega vremena)
po potrebi Celo šolsko leto (še posebej v
času slabega vremena)
1
15. maj – svetovni dan
13/54
8.
9.
10.
11.
12.
13.
okviru projekta »Učimo za
življenje«
Izvedba gibalno-športnih vsebin z
integracijo vadbenih iger za
razvoj timskega dela, Fit
didaktično gibalne igre, ki
vključujejo timsko harmonijo
Izvedba različnih gibalnih vsebin
s poudarkom na različnih
športnih zvrsteh
Izvedba različnih sprehodov,
pohodov, izletov v naravo, v
koleraciji z ostalimi področji
Izobraževanje Fit predavateljev –
Fit koordinator šolsko leto
2010/11
Smernice za izvedbo bomo
prejeli na Fit letnem uvodnem
regijskem sestanku
družine
1
16. november - svetovni dan
strpnosti
1
31. maja – svetovni dan
športa – Fit olimpijada ,
sodelujejo vsi javni zavodi
vključeni v mednarodni
projekt Fit Slovenije
15. oktober – svetovni dan
hoje
1
celostna
oblika
Fit didaktične delavnice z otroki
in starši
1
Začetek konec junija 2011
14.-20. januarja – Fit teden
brez televizije, ki je obvezen
za vse zavode vključene v
mednarodni projekt
marec 2011
Fit gibalna minuta
Namen:
• Psihična in telesna sprostitev,
• Vzpodbuditi srčno-žilni in dihalni sistem ter s tem pripraviti telo na dnevne
obremenitve, tako fizične kot psihične;
• Povečati motivacijo za nadaljnje delo.
Fit gibalni odmor
Namen:
• Razbremenitev,
• Razvoj gibalnih sposobnosti,
• Vzpodbuditi srčno-žilni in dihalni sistem;
• Povečati motivacijo za nadaljnje delo.
Fit aktivni sprehod:
Namen:
• Vzpodbuditi intenziteto gibanja in s tem izboljšati motorični razvoj,
• Izboljšati aerobne zmogljivosti,
• Izboljšati razvoj naravnih oblik gibanja in s tem gibalnih sposobnosti,
• Povečati motivacijo – izziv narave.
Podprojekt Fit hoja – hoja za zdravje
Promocija hoje, kot aktivnega življenjskega sloga in najprimernejše oblike za ohranjanje
in izboljšanje zdravja. Prenos pozitivnega odnosa na otroke in sicer najprej iz strani
14/54
okolice – vrtca ter nato iz strani staršev – domačih. Prihod v vrtec in iz vrtca z
nemotoriziranim prevoznim sredstvom (hoja, kolo, rolerji, skiro).
JEZIK
Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju je najpomembnejše obdobje za razvoj
govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki,
seznanjanje s pisnim jezikom in spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti lastne in tuje kulture. Otroci se v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli in
razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi
ravninami: z fonološko, morfološko, skladenjsko - pomensko, razvoj jezika pa je
naravno vpleten v vsa področja dejavnosti. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je
pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.
Za otroka je zelo pomembno, da že v predšolski dobi doživlja pozitivne izkušnje z
branjem, da ima okrog sebe odrasle, ki berejo z užitkom, da ga obkrožajo knjige, da je
branje povezano s čustveno pozitivnimi izkušnjami in da otrokom učenje branja
približamo z navdušenjem. Zato sta dobro načrtovana vzgoja za branje in pozitiven
odnos do pisane besede na predšolski ravni nadvse pomembna. Skupno gledanje
slikanic, pripovedovanje in branje zgodb najprej povežemo z razvojem otrokovega
govora ter mišljenja. Branje je nenadomestljiva vaja v rabi jezika in prispeva k razvoju
ter izboljšanju vseh drugih jezikovnih zmožnosti.
Ob branju se otrok nauči vživljanja v posamezne junake, domišljijskega ustvarjanja,
iskanja novih, nenavadnih povezav in odnosov, kar je kasneje koristno in pomembno za
razumevanje bolj celovitih besedil ter tudi za samostojno ustvarjanje besedi. Večina
otrok se nauči brati, vendar to ni dovolj, prebrano se morajo naučiti tudi razumeti, saj
bodo le na ta način brali z lahkoto in užitkom.
Poseben poudarek bodo dali govornemu področju. Otroci v tej starosti najbolj
potrebujejo govorne spodbude, gradili bodo na pogovoru med odraslimi in otroki ter
otrok - otrok, da bodo znali poslušati in smiselno odgovarjati na vprašanja. Spodbujali
bodo tudi spontan govor, ko otroci opisujejo oziroma pripovedujejo o svojih doživetjih.
Navajali jih bodo, da odreagirajo, kadar jih pokličejo, vprašajo, jim dajo navodilo.
Vsakodnevno bodo otrokom brali, pripovedovali različne zgodbice, pesmice, izštevanke,
igrale z lutkami. Lutke bodo dostopne vsem otrokom. Navajali jih bodo na knjigo, na
pravilno uporabo, se ob njih pogovarjali, spoznavali predmete, živali, …, spoznavali
barve, oblike, …Spoznali bodo kratke pesmice, rime, kjer se besedila ponavljajo. Skozi
celo leto bodo uporabljali lutko račko, ki bo reševala probleme v skupini, se z otroki
pogovarjala, občasno posredovala zgodbice. Za motivacijo otrok bodo uporabljali veliko
ponazoril, ilustracij, različnih predmetov. Spoznali bodo štiri pravljice, ki jih bodo
tematsko ali projektno obravnavali. V jesenskem času bodo izvedli projekt »Mali medo«.
Glede na to, da imajo otroci doma težave pri odvajanju od dude bodo na temo zgodbice
»Mali medo« izvedli različne dejavnosti, ki bodo pripomogle k večji samostojnosti otrok.
Otroci imajo tudi zelo radi plišaste medvedke, v knjigah jih velikokrat iščejo in kažejo
njihove slike. Spoznavali bodo nove vsebine, zgodbice, pravljice, kjer se bodo otroci
vživeli v vloge junakov. Otroci bodo od doma prinesli ljubkovalne igrače medvedke, s
katerimi se bodo igrali, jih skrivali, iskali, oblačili, prepoznavali, oživljali, šteli, spoznavali
barve, velikost, položaje. Spoznali bodo nove pesmice, deklamacije, izštevanke, izdelali
različne izdelke, lutke, ninice, risbice in dramatizirali zgodbo. Druga zgodbica »Rdeča
žoga«, se bo nanašala na prednostno nalogo s področja gibanja. S pomočjo te zgodbe
bodo izvedli več dejavnosti in gibalnih aktivnosti z žogo. Igrali se bomo Bibarije in razne
prstne igre.
15/54
Cilji, ki jih bodo uresničevali v prvem starostnem obdobju:
• Ob poslušanju pravljic in drugih literarnih del otrok razvija svojo domišljijo;
• Spoznava knjigo in se navaja na pravilno ravnanje z njo, knjige ne dajejo v usta
in jih ne trgajo,
• V vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske procese z
otroki in odraslimi.
• Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,
•
•
•
•
•
Spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, komunikacija),
Zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur,
Spodbujanje ustvarjalnosti ter tvorjenja odgovorov v celih povedih,
Doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,
Razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti.
Primeri dejavnosti:
OTROK
• Sodeluje v igricah s prsti, bibarijah in preprostih rajalnih igrah;
• Posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbice, uganke in pesmice;
• Komunicira z otroki in odraslimi s pomočjo očesnega stika in gibov;
• Igra se z glasovi;
• Tvori prve večbesedne stavke, nove besede, odziva se na pozive, sam začenja
pogovor;
• Seznanja se z knjigami – slikanicami, navaja se na primeren odnos do knjige;
prostor za ogled knjig je pri mizi;
• Z odraslimi se pogovarja o predmetih na sliki in v okolju;
• Pripoveduje in prepeva kratke pesmice, rime, kjer se besedila ponavljajo;
• Doživlja ritem besed, glasbe in pesmi.
Cilji, ki jih bodo uresničevali v obeh kombiniranih skupinah:
• Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika
• Doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke
• Spodbujanje jezikovne zmožnosti (izgovarjava, besednjak, besedila)
Namen prednostne naloge:
Otroci so že v lanskem letu radi prisluhnili pravljicam, deklamacijam, zgodbicam. Ker so
otroci v poletnih mesecih še bolj razvili govor jih bodo vsakodnevno spodbujali k
aktivnemu poslušanju, sodelovanju, izražanju izkušenj, čustev in misli ob prebiranju
novih pravljic.
Tematske sklope bodo načrtovali iz najrazličnejših pravljic, ob tem se bodo porajale
nove vsebine, nova znanja, vzporedno pa bodo vključevali še ostala področja
dejavnosti.
Pravljice, ki jih bodo obravnavali :
• Muca copatarica
• Šivilja in škarice
• Mojca Pokrajculja
• Plašček za Barbaro
16/54
Izvedli bodo projekt z naslovom »RAD IMAM KNJIGO« v katerega bodo vključili tudi
starše, ki si bodo lahko v skupini izposodili knjigo in jo otroku prebrali zvečer, preden bo
odšel spat. Starši bi tako začutili, kako pomembno je branje pravljic za otroke v
predšolskem obdobju.
Obiskali bodo Lavričevo knjižnico, knjižničarko bodo prosili, da jim v knjižnem kotičku
prebere pravljico. Otroke bodo vsakodnevno opozarjali na to, da je potrebno s knjigami
lepo ravnati, da se ne raztrgajo. Vsak otrok bo lahko ustvaril svojo knjigo- leporelo.
Cilji, ki jih bodo uresničevali v drugem starostnem obdobju:
• jezik kot objekt igre,
• zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur,
• poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,
• doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,
• spodbujanje ustvarjalnosti,
• razvijanje verbalnih in neverbalnih komunikacijskih spretnosti, ter doživljanje
komunikacije kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov,
• spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija, ...),
• spoznavanje simbolov pisnega jezika,
• doživljanje statusa slovenskega jezika kot državnega jezika,
• primeren odnos do slikanice in spoznavanje slikanice kot vir informacij
• vzpodbujati aktivno poslušanje otrok,
• zapomniti si pripovedovano vsebino in jo delno obnoviti.
JEZIK:
Otroke bodo vključevali v komunikacijske procese z otroki in odraslimi. Ob pogovoru,
pripovedovanju, poslušanju in opisovanju se bodo učili jezika ter se zavedali obstoja
lastnega in drugih jezikov. Spodbujali jih bodo k poslušanju in razumevanju sporočil
sogovornika. Omogočali jim bodo ustvarjalno izražanje svojih izkušenj, čustev, misli,
doživetij in spoznanj. V igralnici bodo uredili jezikovni kotiček, ki bo namenjen razvijanju
predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti. V njem si bodo otroci ogledovali
revije, slikanice, knjige, enciklopedije ter se igrali razne didaktične igre z glasovi in
črkami. Vsak posameznik bo ustvarjal svojo knjigo. Ob izvajanju posamezne teme bodo
poiskali slikovni material ter izdelali plakate in miselne vzorce.
Drugo starostno obdobje: ČAS ZA PRAVLJICO
Po dopoldanski malici bodo imeli čas za pravljico. Moto za ta čas bo „Ena pravljica na
dan, prežene slabo voljo stran.“ Pravljico, ki bo otroke zelo pritegnila, jo bodo lutkovno
ali dramsko uprizorili. Občasno bodo pravljico nadomestile deklamacije, uganke ali pa
izmišljarije otrok.
Obiskovali bodo Lavričevo knjižnico in knjižnico v vrtcu. V Lavričevo knjižnico se bodo
včlanili in imeli svojo izkaznico. Večkrat jo bodo obiskali, si sposojali knjige in kasete ter
se tam ustavili v otroškem kotičku.
17/54
Izvajali bodo projekt Cicibube. Ob tem si bodo otroci razvijali sposobnosti miselnega in
čustvenega sodelovanja v literarnem svetu. Pri izvajanju bodo sodelovali tudi starši, ki
bodo otroku doma večkrat prebrali določeno pravljico. Določila bom štiri skupine po pet
otrok ter vsaki skupini dodelila pravljico. Za zaključek projekta bodo imeli skupno
srečanje, kjer bo vsaka skupina (določene bodo skupine otrok, v vsaki skupini bo
sodelovalo pet otrok – vsaka skupina bo obravnavala določeno pravljico) predstavila
svojo pravljico.
Projekt Bralček Palček – uvajanje otrok v zgodnejše branje. Namen Bralčka Palčka je
spodbujati starše, da bi otrokom brali in da bi starši čim prej pričeli navajati otroke na
obiskovanje knjižnice – branje v družinskem krogu. Otroci v vrtcu svojim prijateljem,
sovrstnikom pripovedujejo o doma prebranih slikanicah. Izdelali bodo plakat, kjer bodo
zapisovali izbrane vsebine pravljic in zgodbic. Otroci si bodo s tem pridobili večjo
samozavest ter sposobnost sproščenega in samostojnega pripovedovanje. Poleg
stalnega knjižnega kotička bodo imeli še kotiček z didaktničnimi igrami, ki spodbujajo
govor oziroma pravilno izgovorjavo. Zaključek Bralčka Palčka bo v mesecu aprilu s
podelitvijo priznanj, pohval za sodelovanje in z obiskom pesnika oziroma pravljičarja.
Tekmovali bodo pri Cici veseli šoli. Spremljali bodo vsebine v reviji Cicido in jih
obravnavali. Izdelali bodo tudi časopis skupine, kamor bodo otroci risali in zapisovali
pomembne dogodke čez celo leto.
UMETNOST
Umetnost otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v
otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir
inspiracije, motivacije in vsebin na vseh področjih dejavnosti. Otrok je na vseh področjih
dejavnosti izumiteljski in ustvarjalen, nekaj specifike pa je vezane na področje
umetnosti. Otrok je lahko ustvarjalen v različni meri in na različnih umetniških področjih.
Cilji, ki jih bomo uresničevali v prvem starostnem obdobju:
• Spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote;
• Odkrivanje in negovanje specifičnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti ter
spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti,
• Uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje s
telesom glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami;
• Spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri uporabi sredstev in prostora;
PRIMERI LIKOVNIH DEJAVNOSTI:
•
•
•
•
•
•
•
•
OTROK:
Se igra, oblikuje, tipa, opazuje igrače, predmete, fotografije, slike, knjige …;
Riše z mehkimi svinčniki, kredami, prsti …;
Slika s prsti dlanmi, gobicami, z zelo širokimi čopiči …;
Tiska z dlanmi, gobicami, predmeti;
Gnete, modelira testo, glino, plastelin;
Sestavlja in razstavlja kocke, lončke;
Svobodno se igra, packa, raziskuje umetniške materiale;
Spontano riše, slika, modelira;
18/54
•
•
•
Opazuje odraslega in sodeluje pri izdelovanju lutke, darila, voščilnice, pri
krašenju prostora …;
Prosto izrezuje;
Lepi, spoznava funkcijo lepila in ga pravilno uporablja lepila;
PRIMERI GLASBENIH DEJAVNOSTI:
OTROK:
• Glasbo ustvarja, izvaja, posluša, si jo zamišlja, se z njo izraža;
• Posluša, posnema in upodablja zvoke iz narave in okolja;
•
•
•
•
•
Posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature, poje otroške,
ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu;
Izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem in igranjem na ritmične
instrumente;
Doživlja in opazuje igranje, ter petje odraslega in starejših otrok;
Posluša kratke glasbene pravljice;
Prepoznava že znane pesmice po melodiji;
PRIMERI PLESNIH DEJAVNOSTI:
•
•
•
•
•
•
OTROK:
Si izmišlja gibe in telesne položaje;
Giba se in pleše s celim telesom;
Preizkuša možnosti gibanja posameznih delov telesa;
Preizkuša razliko med gibanjem in mirovanjem;
Preizkuša hitra in počasna gibanja;
Doživlja in opazuje ples vzgojitelja ali plesalca;
PRIMERI DRAMSKIH DEJAVNOSTI:
•
•
•
•
•
•
•
•
OTROK:
Se igra in posnema živali, ljudi;
Igra se preproste gibalne, ritmične, govorne igre;
Sodeluje v igri z otroki in vzgojiteljem;
Uporablja predmete tako, da predstavljajo druge predmete;
Animira igrače, lutke in predmete;
V igri uporablja enostavne rekvizite, sceno in kostume;
Sodeluje pri nastopih in praznovanjih;
Ogleda si preprosto lutkovno predstavo v vrtcu;
PRIMERI AV-MEDIJSKE DEJAVNOSTI:
OTROK:
• Opazuje različne fotografije, slike iz revij in knjig, plakate, TV oddaje …;
• Opazuje in sodeluje z odraslim pri fotografiranju in video snemanju;
19/54
Cilji, ki jih bomo uresničevali v drugem starostnem obdobju:
• omogočati čustveno pozitivna, vesela doživetja, spontanost in neposrednost ob
estetskem izražanju;
• sproščanje psihofizičnih napetosti ob likovnem in plesnem izražanju;
• spoznavanje novih materialov s poudarkom na naravnih materialih;
• ogledati si delo (reprodukcijo) umetnika, ustvarjati po njegovem umetniškem delu ter
pridobivat občutek za estetske vrednote, za barvne odnose;
• doživljanje in spoznavanje umetniških jezikov in njihovih izraznih lastnosti;
• spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi organizaciji in uporabi sredstev in
prostora;
• seznanjanje z novimi glasbenimi vsebinami, spoznavanje novih glasbenih zvrsti (od
klasike do zabavne glasbe);
• eksperimentiranje, raziskovanje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom,
instrumenti);
• spontano prepletanje vseh umetniških zvrsti, negovanje in spodbujanje lastnega
izražanja, fantazije.
UMETNOST
S ponudbo bogatega in raznovrstnega umetniškega okolja bodo otrokom omogočali
doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti. Spodbujali bodo radovednost in
veselje do vseh umetniških zvrsti. Dejavnosti bodo potekala tako, da bo vsak otrok sam
raziskal in poiskal rešitev za določeno nalogo iz umetniške zvrsti. Pri tem ga bodo
podpirali in spodbujali k napredku. Pri ustvarjanju bodo otrokom dopustili odprtost in
svobodo ter skušali vzpostaviti prijazno vzdušje medsebojnega zaupanja. S pestrimi in
bogatimi umetniškimi dejavnostmi bodo skrbeli za razvoj likovnih, glasbenih in plesnih
predstav.
Likovno-oblikovalne dejavnosti:
− izražanje v raznih likovnih tehnikah: risanje, tiskanje, slikanje, lepljenje,
konstruiranje, modeliranje,
− ustvarjanje z naravnim in umetnim materialom,
− oblikovanje okrasnih in uporabnih stvari, dekoriranje panojev, polic.
Glasbene dejavnosti:
− vsakodnevno prepevanje otroških pesmic zlasti med izvajanjem dnevne rutine,
− izvajanje ritmične spremljave z različnimi glasbili ali z gibanjem,
− poslušanje glasbe in zvokov,
− izvajanje ritma s ploskanjem, topotanjem, udarjanjem,
− preizkušanje zvočnih značilnosti glasu in glasbil,
− izdelovanje enostavnega glasbila,
− igrali se bomo glasbeno-didaktične igre.
Plesne dejavnosti:
− plesno ustvarjanje z zamišljanjem gibalnih zaporedij,
− ustvarjanje plesnih vložkov za dramske predstave,
− ples v različnih ritmih in tempih,
− FIT plesne igre.
20/54
A/V dejavnosti:
− opazovanje, prepoznavanje in komentiranje fotografij,
− ogled risank in otroške oddaje na televiziji,
− snemanje s fotoaparatom ter ogled filma.
DRUŽBA
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci
sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma
spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Otroci
spoznajo svoj domači kraj in se seznanijo s tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih
časih, hkrati pa se postopoma seznanjajo z zgodovinskimi spremembami v širši družbi
in svetu. Vključevanje v širše okolje pomeni tudi vključevanje v kulturo, v kateri živimo.
Poleg tega obstaja kultura, ki se razvija tako, da se otroci učijo od otrok. To so igre,
pesmi, rime, šaljivke, izštevanke.
Vsakdanje življenje v vrtcu, vsakdanja rutina, rituali, dogodki, dnevni red ... morajo
otroku omogočati občutek pripadnosti, ustvarjati prijetno vzdušje in omogočati
vzpostavljanje vezi med vrtcem in družinskim življenjem.
Cilji, ki jih bomo uresničevali v prvem starostnem obdobju:
• otrok se seznanja s pravili v skupini;
• otrok spoznava, da mora v določeni družbi pomagati in sodelovati za dobro
počutje in udobje.
Dejavnosti:
• seznanja se z različnimi življenjskimi navadami: pri hranjenju, higienskih
navadah, umivanje, brisanje rok, uporaba papirnate brisače, spoznava stvari in
se pogovarja o predmetih, opazuje odraslega pri opravljanju različnih opravil in
jih pri tem posnema, spoznava igralnico in bližnjo okolico, rajalne in gibalne
igrice, posluša pesmice, sodeluje v krajših skupinskih dejavnostih, v vsakdanjih
dejavnostih oblikuje zavedanje samega sebe, poimenuje dele telesa, spoznava
imena drugih v skupini.
Prednostna naloga drugega starostnega obdobja bo temeljila na družbi; na spodbujanju
samodiscipline, samospoznavanja, samostojnosti ter vrednotah. Spodbujanje
spoštovanja sebe, soljudi in narave – okolja. Velik poudarek bo na besede: prosim,
hvala in oprosti, saj opažajo, da izginjajo iz otroškega vsakdanjika, tako kot iz
vsakdanjika odraslega.
Prednostna naloga bo temeljila na samostojnosti otrok v vsakdanjem življenju. Vedno
bolj opažajo, da so otroci ob vstopu v šolo nesamostojni pri oblačenju, obuvanju in prav
temu bodo dali velik poudarek. V našem življenju je vedno več hitenja in pozabljamo na
vljudnostne izraze, zato bodo otroke spodbujale k uporabi le-teh skozi celo šolsko leto.
Cilji, ki jih bomo uresničevali v drugem starostnem obdobju:
• navajanje in negovanje reševanja konfliktov z dogovarjanjem,
• doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti za vključevanje v dejavnosti
in vsakdanje življenje ne glede na spol, telesno in duševno konstitucijo, nacionalno
pripadnost, kulturno poreklo, veroizpoved,
• spoznavanje samega sebe in drugih ljudi,
21/54
• oblikovanje osnovnih življenjskih navad in spoznavanje razlik med življenjskimi
navadami naše in drugih kultur, ter med različnimi družbenimi skupinami,
• spoznavanje ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja ter spoznavanje
medkulturnih in drugih razlik,
• doživljanja vrtca kot okolja, kjer ima otrok možnost razvijati prijateljske odnose in se
potrjevati kot posameznik,
• otrok pridobiva izkušnje za sprejemanje drugačnosti, navaja se na rahljanje
stereotipov povezanih z delom (moško, žensko),
• navajanje na sprejemanje pravil, sodelovanje, strpnost ter skrb za lastno varnost ter
varnost drugih,
• otrok spoznava različne družine, družinske skupnosti, razvija interes in zadovoljstvo
ob odkrivanju širšega sveta,
• otrok razvija družabnost vezano na praznovanja,
• natančneje se seznanja z nekaterimi poklici (poštar, policaj, gasilec).
Prednostna naloga drugo starostno obdobje »KO BOM VELIK, BOM POSTAL«.
Namen:
Otroci 5-6 letnih skupin so zelo vedoželjni. Njihovo radovednost bodo potešili s pestrimi
vsebinami tekom šolskega leta. Spoznavali bodo življenja ljudi, njihova delavna okolja
in najrazličnejše zanimive poklice. Ogledali in spoznali bodo delovno okolje frizerja,
trgovke, gasilca, medicinske sestre oz. zdravnice, mehanika … Nova spoznanja bodo
uporabili tudi v skupini, da se bodo o poklicih lahko pogovarjali in se igrali igre z
vlogami, saj so strokovne delavke opazile, da takšna oblika igre otroke pritegne in se
ustvarjalno igrajo.
Cilji:
•
•
•
•
•
•
otrok spoznava, da morajo ljudje med seboj sodelovati in si pomagati, ter tako
omogočajo dobro počutje in udobje;
spodbujanje radovednosti in komunikacijskih procesov;
razvijanje sposobnosti za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih
odnosih;
seznanjanje z različnimi funkcijami bližnjega družbenega okolja, s poklici in
delavnimi okolji;
spodbujanje vživljanja v vloge različnih poklicev;
otrok spoznava, kako je zgrajena družba in se seznanja z različnimi funkcijami
bližnjega družbenega okolja, s poklici in delavnimi okolji.
Vsebina:
• obisk gasilskega doma;
• ogled reševalnega vozila v zdravstvenem domu;
• obisk mehanične delavnice;
• obisk frizerskega salona;
• obisk medicinske sestre in zdravnika – igra z vlogami;
• eksperimentiranje
• obisk in nakupovanje v trgovini.
Obisk podjetja Mlinotest – namen obiska
Otrokom bodo predstavili novo ekološko pot. V Mlinotestu se zavedajo skrbi za čisto in
zdravo naravno okolje, zato so v poslovne odločitve in izdelke vgradili načela
trajnostnega razvoja.
22/54
V zadnjem času so zaključili številne investicije usmerjene v varstvo okolja, ki bodo
otrokom na predstavitveni poti bili na ogled nova eko toplotna postaja, ki namesto plina
uporablja sekance, nova okolju prijazna pakirna linija testenin, ki nadomešča plastično
embalažo s papirnato, proizvodnja svežih krompirjevih cmokov, za pripravo katerih,
doma ne bomo potrebovali veliko toplotne energije, saj so za kuhanje potrebne štiri
minute. Pokazali jim bodo tudi proizvodnjo ekoloških pekovskih izdelkov v obratu, ki ima
za tako proizvodnjo pridobljen potreben certifikat. Ogled bo trajal cca 45 minut v
skupinah, z zaključkom na travniku z degustacijo bio testenin in peciva.
Obisk podjetja Fructal
Tudi letos bodo v Fructalu odprli svoja vrata, da bi otrokom pokazali, kako iz sadja
nastaja sadni sok in drugi odlični izdelki.
Prednostna naloga »VARNO V PROMETU«
Namen:
Starši so dali ponudbo, da posvetimo večjo pozornost vključevanju otrok starejših
skupin (5-6 letnih) v promet.
Cilji:
•
•
•
•
seznanjanje z varnim vedenjem in varnim ravnanjem v prometu
seznanjanje z oblikami udeleževanja v prometu – pešci, kolesarji, potniki …
spoznavati s čim in kako lahko potujemo, kako so potovali nekoč
povezovanje prometnih tem z ostalimi področji dejavnosti.
Dejavnosti:
• potujemo z prometnimi sredstvi – kdo so vozniki prevoznih sredstev;
• mi smo pešci, kolesarji;
• obisk policista;
• kako so potovali nekoč – vožnja s kočijo;
• na železniški postaji – ogled železniške postaje;
• na letališču.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo na občinske svete za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu pošiljal gradiva, ki jih bodo pripravili v okviru projekta
»PASAVČEK«:
• plakate (šolski koledar) za vse vrtčevske skupine 5-6 letnih otrok;
• letake (šolske koledarje) s pobarvanko za vse otroke v starostnih skupinah 4-6
letnih otrok.
Projekt iz področja družbe in narave z naslovom »TO SEM JAZ, POGLEJTE NAS«
v mesecu novembru bodo izvedli projekt s katerim želijo, da se otroci med seboj dobro
prepoznavajo, še pomembneje od tega pa je, poznavanje samega sebe.
CILJI PROJEKTA:
-spodbuditi otroke k razmišljanju o sebi in svojem telesu
23/54
-otrok odkriva, spoznava in primerja spremembe v življenju pri sebi in drugih
-večja povezanost med otroki, spoznanje da smo si med seboj različni pa vendar je
vsak nekaj posebnega
DEJAVNOSTI V SKLOPU PROJEKTA:
-TO SEM JAZ (preko iger bodo otroci pripovedovali o svojih interesih, najljubši hrani,
pijači, igrači-jo prinesli v vrtec, slike otrok ko so bili še dojenčki, družina-pogovor o
družinskih članih, poklici mojih staršev)
-DELI TELESA (odtis in obris dlani, obris stopal, risanje samega sebe na velik plakat,
gibanje z vsemi deli telesa, gledanje v ogledalo, risanje obraza-v sklopu tega tudi
občutja in mimika obraza, naredili bodo profil obraza s pomočjo grafoskopa, skozi plese
pesmi in igre bodo spoznavali kaj vse lahko počnejo z določenim delom telesa)
-MOJA SKUPINA (socialne igre, igre prepoznavanja, dejavnosti ki zahtevajo
sodelovanje, izdelava skupne slike, naša imena, otroci bodo spoznavali in poimenovali
svoje prijatelje)
ZAKLJUČEK PROJEKTA:
Ob zaključku projekta bo imel vsak od otrok izdelano svojo knjigo, kamor bodo sproti
beležili podatke o posamezniku. Med samim projektom ali na koncu bodo povabili
kakšnega od staršev, da pride v skupino in predstavi sebe, svojo zanimivo otroštvokako so živeli včasih in morda predstavi svoj zanimiv poklic ali zanimiv hobi. Otroci bodo
dramatizirali pravljico Zrcalce in jo če bo možno predstavili staršem.
NARAVA
Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za
dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in
varnega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi
pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju. Področje postopno razvija naravoslovne
pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje
problemov, postavljanje hipotez, klasificiranja, iskanja ter prevzemanja bistva in pomena
ter oblikovanja konceptov.
Otrok spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Spoznava in spoštuje
živa bitja, uživa z njimi ter se zanima za njihove življenjske pogoje. Spoznava naravno
okolje in se usmerja v aktivno delovanje za njegovo ohranitev.
Cilji, ki jih bomo uresničevali v prvem starostnem obdobju:
• otrok pridobiva navade o negi telesa, se navaja na negovanje svojega telesa;
• otrok spoznava, da se živa bitja med seboj sporazumevajo;
• otrok spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen;
• otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam;
• otrok odkriva naravo.
Dejavnosti:
• umivanje in brisanje rok, brisanje noska, česanje las;
• posnema glasove in gibanja živih bitij, predmetov, strojev in igrač;
24/54
•
•
sodeluje v pogovoru o tem, kaj mu prija in kaj ne, ter kaj lahko stori za dobro
počutje;
biva v naravi in jo doživlja v različnih okoljih, letnih časih in vremenskih razmerah.
Še naprej bodo otroke usmerjali k zanimanju za naravo, živali, za opazovanje, da
sprašujejo, odkrivajo nove stvari in razširjajo spoznanja. Spoznali bodo odvisnost ljudi in
narave – kaj lahko v naravi dobijo, pridelajo, uporabijo. Spoznavali bodo vodo kot vir
življenja, delali različne poizkuse z vodo, jo spoznavali v različnih pojavnih oblikah, jo
merili, prelivali, spoznavali kroženje vode v naravi. Skrbeli za čisto okolje in urejenost
bivalnih prostorov. Spoznali bodo vse kar onesnažuje okolje, zrak, vodo. Izvajali bodo
ločeno zbiranje odpadkov. Spoznali bodo kako pridobivajo papir, kako ga reciklirajo.
Seznanjali se bodo z nevarnostmi v naravi, s previdnostjo pri nabiranju in uporabi
plodov, sadežev, strupenimi in zdravilnimi rastlinami.
Cilji, ki jih bomo uresničevali v drugem starostnem obdobju:
• doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,
stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih,
• razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive
narave,
• spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina
življenja,
• spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe,
• spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in
tehnologije,
• spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave
• otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. To raziskovanje
je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih razburljivih problemov.
• Otrok si razvija primeren odnos do narave, veselje ob raziskovanju narave (mladi
raziskovalci).
• Primerjajo živo in neživo naravo.
• Otrok spoznava, da se vsa živa bitja razmnožujejo, živijo in umrejo.
• Otrok spoznava, da živa bijta živijo v soodvisnosti od svojega okolja, da iz okolja
nekaj sprejemajo in nekaj dajejo.
• Navaja se na zdrav in varen način življenja.
• Otrok odkriva in spoznava pojave na nebu ter spoznava vremenske pojave.
• Otrok spoznava osnove ekologije. Spoznava, da na njegovo okolje in zdravje vpliva
on sam.
V drugem starostnem obdobju bodo Izvedli prednostno nalogo - NARAVA
Narava ponuja veliko dejavnosti, ki so prepletene z vsemi področji otrokovega razvoja.
Za prednostno nalogo s področja narave so se odločili ker:
• omogoča izvajanje dejavnosti v naravi
• izdelki otrok so narejeni predvsem iz naravnih materialov
• naraven izgled skupine
• označitev kotičkov bo iz naravnih visečih mobilev
• otroci lahko raziskujejo pojave, ki jih zanimajo
• otroci odkrivajo in spoznavajo svoje telo
• predvsem pa zato, ker v otrocih nezavedno budi zavest za ohranjanje zdravega,
varnega življenskega okolja
25/54
GLOBALNI CILJI
• razvijanje spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave
• spoznavanje svojega telesa
• spodbujanje različnih
čnih pristopov k spoznavanju narave
• ločevanje odpadkov
Splošen opis prednostne naloge:
V sklopu prednostne naloge bodo
b
čim več dejavnosti izvajali na prostem, hodili v
naravo, si jo ogledovali, uporabljali lupo za ogled miniaturnih živih in neživih bitij. Poleg
tega bodo
o skrbeli za ustrezno odlaganje odpadkov, opazovali spremembe
sprememb v naravi,
zdravo prehrano, poimenovali
menovali živa bitja, izvedlii 5 planinskih pohodov, skrbeli za fit
telovadbo in gibanje, odkrivali lastnosti svetlobe in teme in še marsikaj.
Vsebine v sklopu s prednostno nalogo:
»Čistko in smetko«
»To sem jaz, poglejte nas«
»Praznik svetilk«
»Vreme in še kaj«
»Od cveta do cveta«
»Čez
ez vodo v gusarsko deželo«
»Afrika po dolgem in počez«
čez«
Za uspešno naravoslovno izvedbo, bodo otroci potrebovali
potrebovali gumijaste škornje za bivanje
v naravi v vseh razmerah. Morda se kakšen dan odpravijo
odpravi na potep čez
č luže.
Projekt »OD CVETA DO CVETA«
na roditeljskem sestanku so
o se dogovorili, da bodo
bo nekaj časa
asa posvetili čebelam in
njihovem načinu
inu življenja. Projekt bodo
bo izvedli v spomladanskem času.
času
CILJI PROJEKTA:
-spoznavanje življenja čebel in njihovega okolja
-razvijanje
razvijanje naklonjenega, spoštljivega
spo tljivega in odgovornega odnosa do žive narave
-otroci iščejo
ejo informacije o čebelah
č
v različnih medijih
-otroci
otroci opazujejo, opisujejo, poslušajo,
poslu
pripovedujejo in posnemajo življenje čebel
DEJAVNOSTI V SKLOPU PROJEKTA:
-ŽIVLJENJE ČEBEL
EBEL (otroci bodo skozi pravljice in pripovedi pa tudi dejavnosti
spoznavali kje živijo čebele,
ebele, kakšne so, njihovo vlogo, spoznali bodo poklic čebelarja, si
oblačili čebelerska oblačila)
a)
26/54
-ČEBELJI IZDELKI (spoznavanje in poimenovanje čebeljih izdelkov, otroci bodo izdelali
čebelji panj skozi risbo, igrali se bodo čebeljo tržnico, izdelava zdravilnega sirupa,...)
ZAKLJUČEK PROJEKTA:
-Za zaključek se bodo poskušali dogovoriti za ogled čebelarske zveze na Brdu pri
Lukovici. Tja bi se odpravili z avtobusom skupaj s starši.
Vreme ni ovira za gibanje in bivanje na prostem:
Pomembno za otroke je, da si v začetku svojega življenja pridobi zdrave življenjske
navade, ki mu bodo popotnica za življenje. Posvetili bodo več pozornosti bivanju na
prostem v različnih vremenskih razmerah, poskrbeli za primerno obutev in oblačila,
dežnike in pelerine. S tem ko bodo izkoristili za bivanje na prostem jesenske dni se bo
otrokom večala fizična in aerobna kondicija. To bo dobra popotnica za preživljanje zime
brez večjih zdravstvenih težav. V pomladanskem času bodo odšli na sprehod v rahlem
dežju.
Cilji so:
• spoznavanje, kaj otrok potrebuje za življenje in krepitev telesa,
• ozaveščati otroke in starše o pomenu bivanja na svežem zraku, ob vsakem vremenu
za ohranjanje in krepitev zdravja,
• spodbujati otroke, da sami začutijo potrebo po primerni obleki in obutvi ob vsakem
vremenu,
• seznanjati starše o potrebi po primerni obleki in obutvi ter o pomenu gibanja na
zraku za zdravje otrok.
Ob bivanju na prostem bodo doživeto opazovali naravo in vremenske spremembe.
Razvijali bodo slušno pozornost z glasbeno-didaktičnimi igrami, poslušanjem zvokov v
igralnici in zunaj vrtca (stroji, avtomobili, živali, človeški glasov). Opazovali bodo
spremembe dreves, travnikov, opazovali luže, rast cvetic, ki so jih posadili.
Skozi vse leto bodo potekale dejavnosti kot so:
• pogovori z otroki o tem, kako sami poskrbijo za svoje zdravje in kako si lahko
pomagajo sami,
• spremljanje in beleženje vremena v povezavi z bivanjem na prostem;
• poslušanje zgodb, ki se navezujejo na prednostno nalogo ter gledanje knjig in
enciklopedij;
• ustvarjanje otrok na temo prednostne naloge (likovno, glasbeno, plesno).
Prednostna naloga bo potekala celo šolsko leto. V prednostni nalogi bodo sodelovale
vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic ter starši.
Prednostna naloga »MI SKRBIMO ZA ČISTO IN UREJENO OKOLJE«
Namen projekta:
Otrokom bodo nudile dovolj priložnosti in časa, da začutijo lastnosti narave z vsemi
čutili. Odgovore iz naravoslovja bodo poiskali z opazovanji, raziskovanjem,
eksperimentiranjem, v slikanicah, leksikonih, filmih. Opazovali bodo spremembe v
daljšem obdobju, spoznali vse štiri letne čase. Nekje v naravi si bodo izbrali svoje drevo,
travnik, in svoj naravni kotiček. Nabirali bodo naravni material, z njim ustvarjali, se z
njim igrali in si uredili naravoslovni kotiček. Opazovali in pogovarjali se bodo o vremenu,
izdelali vremenski koledar. Ob tem bodo ugotavljali kako se človek prilagaja naravnim
zakonitostim, ter spoznavali kako je človek odvisen od žive in nežive narave. Otrokom
27/54
bodo nudili možnost spoznavanja nebesnih pojavov ter vesolja. Informacije bodo
poiskali v knjigah, leksikonih in filmih.
Cilji:
• otroku omogočiti celostni in uravnoteženi razvoj;
• omogočiti občutek pripadnosti, odgovornosti in povezanosti z naravo;
• otroci naj spoznajo lepote narave skozi vse letne čase;
• spoznajo naj, da s svojim delom in odnosom lahko vplivajo na okolje;
• spoznajo soodvisnost žive in nežive narave;
• spoznajo, da so v naravi zdravilne rastline kot tudi strupene;
• spoznajo, da se živa bitja razmnožujejo, živijo in umrejo;
• spoznavanja spremljajo, opazujejo in beležijo;
• spoznavanje naravnih pojavov in razumevanje le-teh.
Način dela:
• Opazovanje, pripovedovanje, seznanjanje, pogovor, učenje, opisovanje,
demonstracija in poslušanje, beleženje, primerjanje, spremljanje v strokovni
literaturi, igra, pravljice, lutkovne igrice.
Rok:
• Celo leto, ob menjavi letnih časov, ob vremenskih spremembah, praznovanjih in
potrebi po igri.
Sodelavci:
• Vsi otroci, vzgojiteljica in pomočnica, ostalo osebje, starši.
• Vsebina:
• Spremljanje gozdne jase v vseh letnih časih, spoznavanje žive in nežive narave
ter odnos do okolja.
MATEMATIKA
Matematika je jezik s katerim se izražajo vse natančne znanosti. Predšolski otrok si ne
oblikuje matematičnih struktur in pojmov v celoti, vendar pa kasnejši razvoj na tem
področju temelji na osnovah pridobljenih v predšolskem obdobju. Vsebine morajo biti
izbrane v skladu z otrokovim kognitivnim, socialnim in telesnim razvojem, kajti le tako bo
otrok aktivno in uspešno sodeloval. Do osnovnih matematičnih pojmov lahko otrok pride
le na osnovi lastne aktivnosti. Samo preko lastne aktivnosti lahko po notranji oblike
predmetov ter razume kvantitativne in kavlitativne lastnosti predmetov in pojavov. Ta
proces je postopen in počasen; temeljiti mora na aktivnem osvajanju znanja ter stalnem
razvoju miselnih struktur.
Cilji, ki jih bodo uresničevali v prvem starostnem obdobju
CILJI:
•
•
•
•
•
Otrok rabi imena za števila;
Otrok od poimenovanja posamičnih predmetov postopno preide na štetje;
Otrok zaznava in prireja 1-1;
Otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost in notranjost;
Otrok rabi izraze za opisovanja položaja predmetov ( na, v, pred, …) in se nauči
orientacije v prostoru;
28/54
•
Otrok klasificira in razvršča;
PRIMERI DEJAVNOSTI:
OTROK:
• Šteje kar tako iz veselja;
• Igra se igre z ritmom-ritmični instrumenti;
• Opazuje kje vse se pojavljajo številke, se igra s telefonom;
• Posnema štetje s prsti pri odraslih in drugih otrocih;
• Čim večkrat razvršča splošno in po pravilu eden z enim (igrače, miza za kosilo);
• Si izbere simbol zase in za svoje reči;
• Iz posameznih delov sestavi celoto;
• Se igra z igračami, ki zahtevajo vstavljanje predmetov v odprtine;
• Rabi izraze za geometrijske in fizikalne lastnosti;
• Se igra s peskom, vodo, glino;
• Preliva, polni;
• Se igra z geometrijskimi telesi in liki;
• Raziskuje igralnico in zunanje površine;
• Opazuje kaj je zunaj in kaj znotraj;
• Ob vsakdanjem gibanju v vrtcu se uči preproste orientacije v prostoru;
• Na svojem telesu se uči pojme levo, desno, spodaj, zgoraj, spredaj, zadaj;
• Shranjuje igrače v zaboje, škatla, vreče, košare, sortira;
• Rabi izraze veliko, malo, večji manjši …;
• Predmete razporeja v vzorce;
• Polni lončke in s pomočjo šteje koliko lopat gre v en lonec;
Cilji, ki ji bodo uresničevali v drugem starostnem obdobju so:
• seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju,
• razvijanje matematičnega izražanja, mišljenja in matematičnih spretnosti,
• doživljanje matematike kot prijetne, zabavne izkušnje preko igre,
• oblikovanje kvalitativnih in kvantitativnih predstav,
• numerična faza ali prehod k oblikovanju kvantitativnih pojmov ob štetju,
• spoznavanje pojmov iz geometrije,
• pridobivanje spoznanj o velikostnih, prostorskih in časovnih odnosih.
PREDNOSTNA NALOGA:
Namen: otroci imajo veliko težav pri razumevanju časa ter pri uporabi časovnih
pojmov, zato bodo podrobneje spoznavali čas.
−
−
−
−
Cilji:
razvijanje sposobnosti dojemanja in povezovanja dogodkov v času
razvijanje predstav o tem, kdaj se je kaj zgodilo
doživljanje časa kot trajanje neke dejavnosti
spoznavanje kako merimo čas
Primeri dejavnosti »MODROVANJA O ČASU«
29/54
•
•
•
•
•
•
Moj prijatelj Titaj me seznanja s časom (pravljica o malem Titaju),
Štirje letni časi,
Dan/noč - Sonce/luna,
Jaz in čas (izdelajo plakat: kaj delamo v določenem času tekom dneva),
Kratkočasnik (risanje, lepljenje sličic in fotografij v album),
Kako merimo čas (ure in označevanje dni na koledarju – včeraj, danes, jutri)
DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI:
• dvig kakovosti medsebojnih odnosov med otroki, navajanje na strpnost, posojanje
igrač in preprečevanje agresivnosti,
• navajanje na večjo samostojnost pri oblačenju, obuvanju – skrb za lastno čistočo in
urejenost – skrb za čistočo zob – skrb za urejenost in čistost igralnice – skrb za
zdravje,
• ustvariti medsebojne odnose, ki bodo omogočali čim boljše komuniciranje in občutek
pripadnosti skupini,
• uporaba vljudnostnih izrazov (pozdravljanje, prosim, hvala, opravičilo, voščilo, dobre
želje) – kulturno prehranjevanje,
• spodbujati otroke, da se med seboj pogovarjajo in da konfliktov ne rešujejo na silo
(sposojanje igrač, pridružitev skupinski igri, medsebojna pomoč, uvajanje dežurstva)
• z zgledom in opozorili poskušati vplivati na otroke tako, da se jim bodo vljudnostni
izrazi utrdili v besednjak,
• del vsakdanjika v vrtcu je tudi popoldanski počitek, ki je za otroke zelo pomemben.
Nekaterim otrokom počitek v vrtcu predstavlja težavo. Otrokom bodo prisluhniti na
kakšen način želijo, da jih uspavajo (z glasbo, pesmico, pravljico…), upoštevati bo
potrebno tudi tiste otroke, ki jim popoldanski počitek predstavlja problem: omogočili
jim bomo umirjeno igro in dejavnosti v kotičkih znotraj igralnice. Trudili se bodo, da
bosta spanje oziroma počitek temeljila na dobrem počutju, varnosti in čustveni toplini.
• vplivati na pozitivno samopodobo, vsak otrok ima kvalitete, ki jih je vredno opaziti in
pohvaliti – razvijanje pozitivnih osebnostnih potez (iskrenost, kritičnost, iniciativnost,
samostojnost in samozaupanje)
• spoznati, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta
delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje
• seznanjanje otrok s pravili v skupini in vrtcu. Namen pravil bo, da otroci skupaj z
vzgojiteljico sprejmejo odgovornost do sebe, drugih in imetja. Naučiti otroke, da bodo
znali obvladovati in ločevati sprejemljivo vedenje od nesprejemljivega. Pravila bodo
zapisali in bodo označena na vidnem območju otrokovih oči.
• »VZEMI, UPORABI, POSPRAVI« in »ČE KAJ ŽELIŠ, PRIJAZNO VPRAŠAJ!«.
Navajali se bomo na tiho pogovarjanje in tako vplivali na umirjenost oddelka in dobro
čustveno klimo. Velik poudarek bodo dali na urejenost igrač in igralnice. Skupaj z
otroki bodo uredili igralne kotičke in dosledno upoštevali red v njih. Vsaka stvar ima
svoje mesto.
• otroci naj bi začutili, da lahko z malimi pozornostmi, dejanji, besedo, razveselijo svoje
najbližje in se včasih odrečejo eni od svojih želja
Rdeča nit v prvem in drugem starostnem obdobju
30/54
Gibanje bo v ospredju tudi pri organizaciji dejavnosti, ki jih bodo organizirale strokovne
delavke v prvem traktu. Temo s področja gibanja so poimenovali »Gibanje in ples za
zdravo otroštvo«. Enkrat mesečno bodo izvajali različne gibalne in rajalne igre, se
skupno podali na sprehode …V začetnih mesecih se bodo družili predvsem s sosednjo
skupino (starostno enaka), v drugi polovici šolskega leta pa načrtujejo skupno izvajanje
dejavnosti z najmlajšima skupinama.
Letos imajo v drugem traktu za sosede tri oddelke s programom Montessori, dva iz
prvega starostnega obdobja, enega pa iz drugega. Kljub njihovi specifičnosti, bodo
strokovne delavke skušale določene dejavnosti uskladiti in izvajati skupaj. Dogovorili so
se, da bodo to plesne urice. Enkrat mesečno se bodo otroci pridružili starejšim otrokom
Montessori in skupaj zaplesali na določeno glasbo, izvedli gibalno didaktično igro ali pa
gibalno uprizorili določeno pesmico. CILJ JE VESELO SPROŠČENO DRUŽENJE,
MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE IN SPROŠČANJE OTROKOVIH NAPETOSTI V
PLESU IN RAJANJU.
Rdeča nit v tretjem traktu za letošnje šolsko leto bo kar s področja gibanja in sicer fit
plesne igre in fit gibalne igre. Fit koordinatorka bo najprej vzgojiteljicam predstavila
plesne in gibalne igre in glasbo. Srečevale se bodo v popoldanskem času. Nato pa bo
vsaka vzgojiteljica v svoji skupini učila otroke plesnih korakov po fitovi metodologiji.
Srečevali se bodo tudi vsi otroci iz trakta, kjer bodo skupaj plesali ob glasbi in se skupaj
učili novih korakov in gibalnih iger. Najprej bodo otroci spoznavali glasbo in se z
vzgojiteljico pogovarjali o posamezni pesmi ( od kje prihaja, pomen besedila …). Šele
nato bodo skozi igro otrokom predstavile plesne korake. Začeli bodo z enostavnejšimi
plesnimi igrami kot je Na kmetiji in sicer že v oktobru. Ob koncu šolskega leta načrtujejo
manjšo prireditev za starše, kjer bi vsi otroci skupaj predstavili plesne igre, ki so jih
usvojili.
ODDELEK COL
Prednostna naloga ŽIVIMO ZDRAVO
Cilje zdrave prehrane, dobrih medsebojnih odnosov in čistega okolja bodo uresničevali
vsakodnevno preko raznovrstnih dejavnosti in igre:
PREHRANA
• priprava raznovrstnih in zdravih malic
• redno uživanje svežega sadja in zelenjave pri malici
• navajanje na uživanje raznovrstne hrane
• navajanje na primeren odnos do hrane in kulturno hranjenje
• navajanje na odžejanje z vodo
• navajanje na primeren odnos do hrane.
PRIJAZEN VRTEC
• Oblikovanje prijetnih spoštljivih odnosov med otroki, med otroki in odraslimi, med
zaposlenimi in starši in med sodelavci.
• Oblikovanje primernega odnosa starejših otrok do mlajših.
• Privzgajanje strpnega odnosa do otroka s posebnimi potrebami.
31/54
•
•
•
•
•
Privzgajanje kulturnega vedenja do znanih in neznanih oseb na cesti, na obiskih
in do obiskovalcev.
Navajanje na sprejemanje in upoštevanje dogovorjenih pravil.
Navajanje na strpen odnos do vrstnikov.
Navajanje na primeren in spoštljiv odnos do igrač in sredstev za igro.
Navajanje na uporabo vljudnostnih izrazov.
Primeri dejavnosti:
• vsakodnevna igra, interesne dejavnosti, usmerjene dejavnosti
• obisk v našem vrtcu
• mi na obisku v vrtcu v Ajdovščini, na osnovni šoli Col,
• izdelava plakata s pravili
• igralni dnevni z igračami od doma,
• poslušanje pravljice: Medved Rjavko in čarobni besedi
• izvedba dramatizacije pravljice
ČISTO OKOLJE
• Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive
narave.
• Navajanje na opravljanje manjših delovnih opravil.
• Privzgajanje občutka za urejenost in čistočo bivalnih površin
• Navajanje na ločeno zbiranje odpadkov.
Prednostna naloga iz področja matematike »KOTIČKI ZA MATEMATIKO«
Namen
-otrokom ponuditi oziroma omogočiti še več možnosti za igre in dejavnosti s področja
Matematike, za kar so v lanskem šolskem letu pokazali velik interes in prav pri
didaktičnih igrah izredno aktivno in z veseljem sodelovali.
Cilji
-seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju,
-razvijanje matematičnega izražanja,
-razvijanje matematičnega mišljenja,
-razvijanje matematičnih spretnosti,
-doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.
Primeri dejavnosti
z matematiko se bodo seznanjali vsakodnevno, pri igri, zaposlitvah in drugih
priložnostih, notri in v zunanjem okolju; npr. šteli bodo vaje pri razgibavanju,
opazovali in primerjali vozila v prometu, razvrščali pribor po mizah, postavljali,
prestavljali in urejali igrače, uporabljali simbole- svoje znake, šteli pri družabnih
igrah, iz delov sestavljali celoto – puzle, merili dolžine, merili čas, spoznavali
odnos med vzrokom in posledico (zakaj se sneg stopi), iskali različne rešitve
problemov..,
pri vsaki podtemi bodo izvedli didaktično igro; npr. Položi na, v, za…,Krajši-Daljši,
Lonci s pikami, Razvrsti po barvi in velikosti, Urejanje jesenskih listkov, Poišči
najkrajšo pot…,
32/54
-
matematiko bodo spoznavali v matematičnih kotičkih ob igri z igračami, naravnimi
in odpadnimi materiali,
dejavnosti s področja matematike bodo predstavili na enem od srečanj s starši ob
didaktičnih igrah.
ODDELEK BUDANJE
Prednostna naloga SOCIALNE IGRE
NAMEN
Pridobivati socialno zrelost in samopodobo.
V pomoč jim bodo socialne igre:
1. Igre predstavljanja in spoznavanja otrok
2. Igre razlik in podobnosti- uvod v učenje strpnost
3. Igre skupinske identitete in pripadnosti
4. Igre sodelovanja
5. Igre reševanja konfliktov
CILJI
1. Spodbuditi otroke, da razmišljajo o sebi, svojih značajskih in telesnih lastnostih,
željah, pričakovanjih, interesih..., in posebnostih.
2. Graditi klimo skupinske kohezivnosti, ki temelji na spoštovanju razlik in strpnosti.
3. Prispevati k identiteti skupine, ki temelji na skupnih »projektih«, simbolih...in
dejavnostih, ki so karakteristične za skupino.
4. Graditi sposobnosti, ki so potrebne za skupno/ timsko reševanje nalog in za
skupinsko ustvarjalnost (dogovor, načrtovanje dela, razdelitev vlog, vključitev
vseh udeležencev v izvedbi, predstavitev...)
5. Zagotoviti čim več možnosti za pogovor z otroki o konfliktnih situacijah in jih
vzpodbujati, da iščejo najboljše rešitve.
ZAKLJUČEK
S socialnimi igrami (cilji in potekom igre) bodo seznanjali starše mesečno na oglasni
deski
GIBANJE
Otrokom bodo omogočili čim več gibanja na prostem. Gibalne dejavnosti bodo
organizirali na različnih površinah (igrišču, travniku, gozdu). Ob slabem vremenu bodo
gibalne dejavnosti organizirali v telovadnici. Poudarek bo na zavedanju lastnega telesa
in doživljanju ugodja v gibanju.
V oktobru bodo spoznavali ŽOGE (različnih velikosti, baru, materialov). Spoznavali žoge
po uporabnosti (nogometaška, rokometaška, košarkaška, odbojkarska, tenis žogica,…),
ter športe z žogami.
JEZIK
33/54
Otroke bodo vzpodbudili k sproščenemu razgovoru, pripovedovanju in poslušanju drug
drugega. Otrok naj doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in
reševanja problemov. Temu bo sledilo spodbujanje jezikovne zmožnosti (artikulacija,
besedni zaklad).
Februarja se bodo poglobili v IZDELOVANJE LUTK in se z lutko igrali. Lutka bo otroke
vzpodbujala k razvoju govora in pridobivanju besednega zaklada. Otrok naj razvija
zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno
osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.
UMETNOST
-
likovna, glasbena, plesna, dramska, filmska
Otroci naj spoznajo različne tipe umetnosti in se v njih tudi preizkusijo. Otroci naj
umetnost spoznavajo, raziskujejo in eksperimentirajo z umetniškimi sredstvi (telesom,
glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami).
Novembra bodo spoznavali MRI in GDI, ki bodo povezani s petjem in igranjem.
Rezultate znanja in ustvarjanja bodo predstavili izven skupine v različnih oblikah:
nastopi za starše, mlajše otroke, za krajevno skupnost in manjšimi likovnimi razstavami.
DRUŽBA
Velik poudarek v tem šolskem bo, da se otroci seznanijo z varnim in zdravim načinom
življenja.
Temu bo še posebej posvečena vsebina v mesecu maju: PROMET. Spoznavali bodo
varno hojo pešca v prometu, vožnjo v avtomobilu, prometne znake in objekte. Če bo
možno si bodo ogledali policijsko in gasilsko postajo, letališče, železnico in avtobusno
postajo.
NARAVA
Vsak letni čas bo prinesel veliko zanimivosti za odkrivanje in spoznavanje. Otroci naj
naravo spoznajo skozi njeno lepoto in koristnost. Spoznajo naj, da so ljudje del narave
in, da moramo imeti do nje spoštljiv odnos. Otroci naj v stiku z naravo uživajo.
Otrok naj spozna, kaj potrebuje iz narave za življenje ter ohranjanje in krepitev zdravja.
Poleg vsebin o zdravju, s katerimi se bodo srečevali skozi celo šolsko leto, bo
podrobneje posvečena vsebina DOMAČE ŽIVALI. V obliki projekta bodo spoznavali od
kod jajca, mleko, meso,…in kaj lahko iz njih izdelamo.
O zdravi prehrani in skrbi za zdravje nam bosta govorili med. sestra Damjana Marc in
Tamara Kofol.
MATEMATIKA
Razvijali bodo matematično izražanje, mišljenje in spretnosti.
V januarju se bodo IGRALI S ŠTEVILI. Vsak otrok naj osvoji vsaj tisto število kolikor let
ima. Kar pomeni: poimenovanje, vizualno ločevanje, zaporedno štetje, prirejanje 1-1,
razvijanje miselne operacije, ki je osnova za seštevanje in odštevanje
MONTESSORI PRVO IN DRUGO STAROSTNO OBODBJE.
34/54
Prednostni cilji:
• Spodbujanje samodiscipline, samo spoznavanja in samostojnosti,
• Spodbujanje navdušenja za učenje,
• Spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja,
• Sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju »akademskih« spretnosti
• zadnji (pomemben) cilj vzgoje je mir v svetu: če imajo otroci dobro
izkušnjo sobivanja z drugimi, če znajo sami kaj prispevati k srečnejšemu
bivanju v skupnosti, potem bodo pripravljeni dati svoj pozitivni prispevek v
Področja dela
Otrokom bodo nudili dejavnosti na področju vsakdanjega življenja, zaznavanja, jezika,
matematike, gibanja, umetnosti in znanosti. V vsakem področju bodo pripravljeni
materiali, ki bodo pomagali otroku k samoizgradnji. Z materiali bo otrok spoznal svet in
življenje v katerem živi in širi svojo razgledanost.
Vsakdanje življenje
Z materiali vsakdanjega življenja si bo otrok pridobivali koordinacijo oko-roka,
samostojnost, koncentracijo, zbranost ter red.
Zaznavanje
S temi materiali bodo pomagali otroku vstopiti v svet čutov in mu jih bolj prebujati.
Materiali mu bodo pomagali, da bo lažje zaznal svet okrog sebe in vtise, ki jih bo dobil v
njem.
Jezik
Z materiali za jezik bodo pomagali otroku zavestneje vstopiti v svet jezika, širiti
besedišče ter pomagati pri artikulaciji glasov. Razvijal bo motoriko in koordinacijo, ki sta
mu potrebni za pisanje, zbranost, vztrajnost in čut za lepoto. Vse to je posredna in
neposredna predpriprava na branje in pisanje.
Matematika
Z materiali za matematiko otrok pridobivali številske predstave o količini in šteje.
Pridobiva osnove desetiškega sistema in spoznava osnovne matematične operacije,
seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja. Preko konkretnih materialov prehaja k
simbolom, kasneje pa abstrakcija.
Gibanje
Gibanje je sestavni element vsega dela, posebej pa bodo pripravili gibanje na črti, kjer
bo otrok razvijal ritem, koordinacijo celega telesa, ravnotežje ter samo kontrolo gibanja.
Umetnost
Likovna: otrok bo lahko izbiral med materiali slikanja, risanja, oblikovanja iz gline ali
plastelina. Razvijal bo svojo ustvarjalnost in domišljijo. Omogočili mu bodo tudi oglede
umetniških del.
Glasbena: otroci bodo imeli možnost poslušati različne zvrsti glasbe, ob njej razvijati
ritem in glasbeni posluh, izvajali bodo glasbo z malimi instrumenti in se naučili nekaj
novih pesmi.
Znanost
Na tem področju bo otrok spoznaval materiale iz geografije, biologije in fizike.
Spoznaval bo zakonitosti živega in neživega sveta, razvrščal bo predmete v določene
skupine in si sam izdeloval plakate po določenih kriterijih.
35/54
Prednostna naloga v prvem starostnem obdobju bo iz področja gibanja. To področje je
prepleteno z vsemi drugimi področji in vključuje grobo in fino motoriko. Pomembno se
zdi, da že pri najmlajših razvijajo grobo motoriko (hoja, tek, plazenje) ter fino motoriko
(drobni gibi z roko, natikanje, nizanje, zapenjanje gumbov …). Skozi igro bodo otroke
navajali na gibalne dejavnosti. Veliko bodo zunaj, če bo le vreme dopuščalo. V slabem
vremenu bodo za gibanje poskrbeli ali na hodniku – poligon ali v skupini, saj imajo
lesene stopnice s toboganom. Posebnost je tudi do, da so se odločili, da bodo na
sprehode hodili brez vrvice.
Samo z rednimi aktivnostmi si bo otrok lahko izboljšal telesno pripravljenost, kar pomeni
odpornost telesa na nižje temperature (od septembra naprej bodo vsak dan zunaj, kot
lani).
Otroci si lahko boljšo vzdržljivost in odpornost na velike temperaturne spremembe
pridobijo le, če so vsak dan vsaj od 20 do 30 minut na svežem zraku in sicer v vseh
vremenskih razmerah ter seveda temperaturah in intenzivnosti gibanja primerno
oblečeni.
Prednostna naloga v drugem starostnem obdobju
GLOBALNI CILJ: Gradili bodo prijateljske odnose in medsebojno pomoč, s svojim
delom bodo skrbeli za umirjenost in urejenost okolja (notranjega in zunanjega).
CILJ »ČRTE«: preko različnih gibanj bodo otroci pridobivali čut za ritem, orientacijo
v prostoru, koordinacijo, samokontrolo gibanja. S pogovorom, branjem in igrami
bodo širili besedni zaklad in spoznavali različne praznike v letu. Z igro tišine se bodo
umirjali v sebi, kontrolirali svoje telo, spoznavali sebe, različne predmete in
zaznavali dogajanje v svoji okolici.
CILJ PRAZNOVANJ: otroci bodo spoznavali različna praznovanja v letu in doživljali
lepoto medsebojnega prijateljstva in veselja.
CILJI SODELOVANJA S STARŠI: preko vseh dejavnosti se bodo krepili medsebojni
odnosi s starši in otroki.
Prednostna naloga v drugem starostnem obdobju bo s področja JEZIKA
Cilji:
•
širjenje besednega zaklada,
•
uvajanje v bralno značko,spoznavanje slovenske literature, (branje povesti,
pripovedi o resničnih dogodkih, izštevanke, pesmi, opisovanje slik, plakati,
napisane besede in črke, besedne igre…)
•
posredna in neposredna priprava na branje in pisanje na motoričnem in
senzoričnem področju
•
izražanje vljudnosti in spoštovanja
•
razvijanje ljubezni do knjige in do branja,
•
uvajanje v »nastopanje« (Bralček Palček)
Namen prednostne naloge
Imeti moramo dovolj časa za pogovor, pripovedovanje, razlago, opisovanje,
dramatizacijo in igro vlog. Za otroka je njegov čustveni, socialni in spoznavni razvoj
36/54
bistvenega pomena. Na ta način otrok razvija jezikovno zmožnost (zmožnost tvorjenja
in razumevanja besedil v različnih govornih položajih in za različne potrebe). Jezikovna
zmožnost pa ne pomeni le otrokove zmožnosti sporazumevati se z okoljem, otrok na ta
način vstopa v interakcijo z igro, umetnostjo in mislijo. Na ta način se otroci že v
najzgodnejšem obdobju učijo sporočati svoje izkušnje, čustva, vedenja in učijo se
razumeti načine, kako njegovi vrstniki in odrasli sporočajo in predstavljajo lastne
izkušnje, učijo se spoštljive in vljudne komunikacije. Jezik se razvija v polnem pomenu,
ko imajo otroci razlog in možnost sporočati svoje ideje, poglede, zamisli in počutja.
3. PREDVIDENE IZBOLJŠAVE ZA IZVAJANJE PROGRAMA
Za boljšo izpeljavo ciljev, želimo temu ustrezno tudi izboljšati pogoje dela. Zavedamo
se, da je kvaliteta vzgojnega dela odvisna v veliki meri od pogojev dela. Oblike
vzgojnega dela se v zadnjem času spreminjajo, kar zahteva več domiselnosti pri
spreminjanju prostora.
Tudi v letošnjem šolskem letu bomo poskrbeli za ustrezno in kvalitetno dopolnitev
didaktičnih sredstev, iger in pripomočkov za otroke in vzgojiteljice.
Vrtec Ribnik:
• Prenova ostalega tlaka na hodniku in polaganje ploščic,
• Izdelava dokumentacije za dograditev večnamenskega prostora na igrišču vrtca
na ribniku.
Vrtec Col:
• posodobitev opreme in prostorov v skladu z zmožnostmi.
4. POSLOVALNI ČAS:
Glede na potrebe staršev posluje enota Ribnik vse leto. V tednu posluje enota pet dni in
sicer od 6.00 do 17.00. V vrtcu na Colu od 6.15 do 15.30, občasno do 16.00 ure.
Organizacija dnevnega varstva v vrtcu na Ribniku
STAROST
JASLI
1-2 let
1-2 let
2-3 let
2-3 let
II.TRAKT
3-4 let
3-4 let
1-3 let
4-5 let
3-6 let
IME SKUPINE
VZGOJITELJ
POM. VZG.
MUCKE
KUŽKI
RAČKE
ZAJČKI
Ana Debenjak
Dolores Dietz
Bojana Fabčič
Anja Česen
Lucija Praček
Marjana Krapež
Alenka Stopar
Andreja Štrancar
MEDVEDKI
VEVERICE
GOSENICE
MIŠKE
Margareta Velikonja
Melita Vovk
Kristina Lozar
Seada Džuzdanović
METULJI
Kristina Kobal
Milena Bolčina
Metka Serženta
Klavdija Kovač
Dolores Šen,
Jerneja Bizjak
Aljana Kodele
37/54
III. TRAKT
4-5 let
5-6 let
5-6 let
5-6 let
ŽABICE
PIKAPOLONICE
METULJI
ČEBELE
Mateja Mikuž Kete
Karmen Krašna
Marjana Črnilogar
Adrijana Stopar
Peljhan
Nadja Leban
Ksenija Črnigoj
Irena Gnezda
Neva Perović
VZGOJITELJICA
Renata Gruden
POM. VZG.
Silvana Kožman
VZGOJITELJICA
Anica Kodele
Tatjana Kranjc
POM. VZG.
Irena Kogoj
Klavdija Harej
ODDELEK COL
STAROST
3-6 let
IME SKUPINE
MIŠKE
ODDELEK BUDANJE
STAROST
1-3 let
3-6 let
IME SKUPINE
MEDVEDKI
SONČKI
ZADOLŽITVE V ENOTI RIBNIK
Margareta Velikonja: izdelovanje didaktične igre za kombinirano skupino
Anica Kodele: zbiranje glasbenih pesnic, deklamacij za prvo starostno obdobje
Marjana Črnilogar : urejanje otroške literature v knjižnici – izbor primernih zgodbic,
pravljic za drugo starostno obdobje
Neva Perović: izdelovanje malih ritmičnih instrumentov
Nadja Leban: izdelovanje lutk po pravljici, zgodbici za lutkovno predstavo
Bojana Fabčič : urejanje otroške literature v knjižnici in izbor novejših pesmic,
deklamacij za prvo starostno obdobje
Ana Debenjak: prinašanje nekonstruiranega materiala za ustvarjalno igro v prvem
starostnem obdobju
Kabinet jasli:
Izolirnica:
Kabinet (did. igre in
instrumenti):
Kabinet AVS - kasete
in zgoščenke:
Knjižnica:
Lutke:
Zbornica:
Kabinet z blagom:
Telovadnica:
Alenka Stopar
Dolores Dietz
Greti Velikonja, Melita Vovk in Neva Perović
Kristina Lozar in Seada Džuzdanović
Strokovna literatura – Kristina Kobal in Anja Česen
Otroška literatura – Ana Debenjak, Bojana Fabčič, Marjana
Črnilogar, Adrijana Stopar Peljhan
Strokovne revije – Ksenija Črnigoj, Milena Bolčina
Nadja Leban, Metka Serženta
Klavdija Kovač in Meta Nagode
Lucija Praček
Andreja Štrancar in Tjaša Troha
Posredovanje gibalnih dejavnosti iz Fit programa sodelavkam –
38/54
Kabinet odpadni
material in papir:
Zunanji kabinet:
Mateja Mikuž Kete
Irena Gnezda, Marjana Krapež
Dolores Šen, Aljana Kodele
4. PROGRAMI PREDŠOLSKE VZGOJE
Vrtec omogoča staršem, da se po svoji želji in potrebi odločajo za program vzgoje in
varstva, ki ga vrtec ponuja.
- Celodnevni program za otroke v starosti 1-3 let od 6.00 do 17.00 ure
- Celodnevni program za otroke v starosti 3-6 let od 6.00 do 17.00 ure
- Celodnevni Montessori program v starosti 1-3 let od 6.00 do 17.00 ure
- Celodnevni Montessori program v starosti 3-6 let od 6.00 do 17. ure
- Poldnevni program s kosilom za otroke v starosti 1-3 let od 7.00 do 13.00 ure
- Poldnevni program s kosilom za otroke v starosti 3-6 let od 7.00 do 13.00 ure
- Poldnevni program brez kosila za otroke v starosti 1-3 let od 7.00 do 13.00 ure
- Poldnevni program brez kosila za otroke v starosti 3-6 let od 7.00 do 13.00 ure
INTERESNE IN DODATNE DEJAVNOSTI VRTCA
Plavalni tečaj: bo organiziran za vse 5-6 letne otroke. Trajal bo deset ur. V sodelovanju
z vrtcem bo tečaj izvajal Zavod za šport iz Ajdovščina. Potekal bo v bazenu v Ajdovščini
v mesecu januarju in februarju. Otroci se bodo učili plavanja pod vodstvom plavalnih
učiteljev. Tečaj nam financiranjo: delno občina Ajdovščina in Vipava delno Ministrstvo
za šolstvo in šport. Plavalni tečaj bomo izvedli v naslednjih terminih:
• prva skupina
• druga skupina
• tretja skupina
• četrta skupina
• peta skupina
Tečaj tujega jezika:Tečaj bo organiziran v sodelovanju z izobraževalno organizacijo
Papagaj (izvaja prof. Suzana Mozetič). Tečaj bo obiskovalo šest otrok. Učili se bodo
angleški jezik. Tečaj se bo izvajal enkrat tedensko po eno šolsko uro od oktobra do
junija v vrtcu Ob Hublju.
Nadstandardni gibalnih športni program – Fit klub: V sodobnem času so otroci
premalo gibalno dejavni. V razvitih državah in tudi pri nas, več kot polovico otrok večino
svojega prostega časa preživi v sedečih aktivnostih. Tudi starši imajo praviloma vse
manj časa za otroke in skupino gibanje z njimi. Glavni cilj je otrokom omogočiti
strokovno vodene kakovostne gibalne – športne aktivnosti, katerih moto je »Svet
gibanja, svet veselja«. Otrok bo usvojil – pridobil naslednje:
• izboljšal splošno telesno zmogljivost,
• dobro razvil motorične sposobnosti,
• razvil spretnosti z žogo, kolebnico, obročem, hoppy žogo, igralnim padalom,
• spoznal in usvojil segmente posameznih športnih zvrsti,
• pridobil znanje s področja gibalne – športne aktivnosti za zdravje,
39/54
pridobil znanje tudi z ostalih področij kot so matematika, jezik, narava,
zgodovina, goeografija, glasba, umetnost.
Program bo vodila Fit učiteljica gospa Klavdija Petrič. Potekal bo v vrtcu v Vipavi. Fit
gibalne igrice bodo potekale enkrat tedensko v eni skupini.
•
DODATNE DEJAVNOSTI V VRTCU
-
-
-
-
-
CICIBAN PLANINEC za 5-6 letne otroke. V akcijo je vključenih 43 otrok (skupine
Metulji, Čebele) in 13 otrok iz vrtca Budnanje. Izvedeni bodo naslednji izleti:
• oktober - Škol
• november – sotočje reke Vipave in Hublja
• marec – Izvir Hublja
• april – Sinji Vrh
• maj – Zagriža
• junij – Peskarica
Izleti z najmlajšimi so zametek gorništva kot dela slovenske identitete, hkrati pa
bomo na izletih uresničevali vrsto drugih vzgojnoizobraževalnih ciljev, kateri so:
ekološko ozaveščanje, spoznavanje narave in njenih lepot, spoštovanje narave in
kulturne dediščine, prijazen odnos do živali, spoznavanje pravil vedenja v naravi. Cilj
: omogočanje in spodbujanje gibalnih dejavnosti in gibanje v naravi, pridobivanje
zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti.
ŠPORTNA ZNAČKA ZLATI SONČEK za 5-6 letne otrok. V športno značko je
vključenih 23 otrok iz vrtca Ribnik (Čebele in Metulji) in 14 otrok na oddelku Col in 8
otrok v vrtcu c Budanjah. Program vključuje različne aktivnosti, ki bo otroke navajal
na življenje v naravi, na prostem, na svežem zraku, s čimveč gibanja in vedrega
razpoloženja.
OBČASNI IZLETI (izlet z avtobusom v vrtec Črniče, ogled lutkovnih in gledaliških
predstavi v Novi Gorici in Ljubljani)
IZLETI V POLETNIH MESECIH (obiski in igranje v vodi na bazenu v Ajdovščini)
CICI VESELA ŠOLA za 5-6 letne otroke. V Cici veselo šolo je vključenih 32 otrok v
enoti na Ribniku (skupina Čebele, Metulji) in 14 otrok na oddelku Col in 8 otrok v
Budanjah. Cilj je povezovanje posameznih področij jezika, matematike, okolja,
umetnosti. Na dan Cici vesele šole bodo reševali cici naloge in dobili priznanja.
BRALČEK PALČEK za 5-6 letne otroke. V enoti na Ribniku se bo izvajal v dveh
skupinah (Čebele in Metulji) – sodelovalo bo 43 otrok in na oddelku Col 14 otrok in
16 otrok v Budanjah. Otroci si bodo izbrali eno pravljico izmed treh predlaganih, ki jih
bodo vzgojiteljice na pestre načine predstavile in nato skupaj obdelali v vrtcu. Za
pripovedovanje si bodo otroci na zaključku Bralčka Palčka ogledali lutkovno
predstavo in prejeli priznanje za sodelovanje.
FIT PROGRAM, ob vsebinah, gibalnih pripomočkih naj bi otroci začutili pomen
gibanja za zdravje. Vključevali bomo tudi starše, jih osveščali o pomenu gibanja in
jih vključevali v gibalne dejavnosti npr.: prihod v vrtec in odhod brez avtomobila – 3x
letno. Povabili jih bomo na srečanje, kjer se bo izvajala vadbena ura – otrok in starš
telovadita skupaj. Vabili jih bomo na planinske izlete.
40/54
PROGRAM PRAZNOVANJ
Praznovanja v skupini ali v okviru enote naj omogočajo vsem otrokom dobro počutje in
veliko doživetij. S praznovanji bomo poglabljali medsebojne stike in navezovali
prijateljstva. Razvijali kulturne navade, estetske vrednote in bogatili otrokove izkušnje.
PROGRAM PRAZNOVANJA V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU IN V DVEH
KOMBINIRANIH SKUPINAH
NOV LETNI ČAS
• V igralnici, garderobi in na hodniku v drugem traktu obdobju obeležijo nov letni
čas z izdelki in risbami otrok
• Oglasna deska za starše v garderobi bo ob novem letnem času dobila novo
podobo
• Obisk tetke jeseni
• Zimo bo pričarala snežinka Nagajivka
• V pomlad bodo zaplesale rožice
• Kam barčica kam v poletne dni
TEDEN OTROKA
• Lutkovna igrica o razbiti buči
• Igranje na novih igralih na igrišču
• Gnetenje in oblikovanje izdelkov iz plastelina in slanega testa
• Slavnostno kosilo
• Rajanje in ples ob glasbi
VESELI DECEMBER:
• Dekoracija igralnice, garderobe, celega vrtca
• Lutkovna igrica vzgojiteljic
• Slavnostno kosilo
• Obisk staršev v vrtcu – sladko presenečenje
• Obisk dedka Mraza
• Dijakinje SVŠ nastopajo z lutkovno igrico
• Praznično rajanje s starši
PUST
• Mi smo male pustne šeme
• Rajanje v vrtcu
8. MAREC
• Roža za mamo
25. MAREC – MATERINSKI DAN
• Škrat Neredko pripravlja presenečenje za mamico in očka
ZAKLJUČEK VRTČEVSKEGA LETA
• Živ - žav na otroškem igrišču vrtca
41/54
DELAVNICE ZA OTROKE IN STARŠE
Izvajajo strokovne delavke prvega starostnega obdobja. Potekale bodo v popoldanskem
času in sicer VESELO POPOLDNE NA NOVIH IGRALIH NAŠEGA IGRIŠČA.
ROJSTNI DAN OTROKA V ODDELKU
Po dogovoru s starši bodo otroci za rojstni dan prinesli v vrtec za vsakega otroka
majhno sladkarijo ali sok. Slavljencu bodo voščili, povabili ga bodo v krog in mu zapeli
pesmico za rojstni dan. Otroku bodo izdelali simbolično darilo (račka, muca, kužek,
zajček). Lutka bo prinašala s seboj portrete vseh vrtčevskih prijateljev, otroci pa bodo
okrog svoje fotografije naredili okvir z odtisi prstkov.
SLAVNOSTNA KOSILA
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic bodo poskrbele za primerno ureditev prostora.
Otroci bodo sodelovali pri izdelavi pogrinjka.
PRAZNOVANJA V DRUGEM STAROSTNEM OBDOBJU
Okvirne vsebine
SEPTEMBER:
Na začetku je še posebej pomembno, da otrok pridobi zaupanje v odrasle in sprejme
novo okolje. Le tako se lahko v njem aktivno udejstvuje. V prvem mesecu bo poudarek
na čustvenem in socialnem razvoju, ne pa na storilnosti. Pozorno in senzibilno bodo
spremljali čustvene potrebe in odzive otrok (veliko ljubkovanja, pozornosti, upoštevanje
individualnih potreb in izražanje le teh).
-VRTEC, MOJ DRUGI DOM
Spoznavanje dnevne rutine in hišnega reda, spoznavanje prijateljev, spoznavanje
kotičkov, igre spoznavanja, ogled okolice vrtca, spoznavanje otrok iz drugih
skupin,spoznavanje imena svoje skupine, izdelki na to temo, pesmi in razgibavanje,
pravljica o prijateljstvu, gnetenje plastelina.
-PROMET, VOZILA IN PROMETNI ZNAKI
Naštevanje in spoznavanje vozil, znakov, prometnih predpisov, dan mobilnosti, poklic
policaj in prometnik, varna pot do vrtca, gibalno ustvarjanje na pesem Avto, Vlak, risanje
križišč, igralnica se spremeni v križišče,obisk policaja
-BARVE JESENI
Prihod tetke jeseni na igrišču, okušanje jesenskega sadja, glasbena pravljica Domišljavi
želodek, pesmi o jeseni, sprehod v gozd, dekoracija garderobe in igralnice v jesenskih
barvah, pravljica Ježek Špikec, izdelovanje svečnikov ježkov, gibalno ustvarjanje na
temo jeseni, ples letnih časov, naštevanje jesenskih mesecev.
OKTOBER:
-TEDEN OTROKA –mediji za bogatejše otroštvo
4.10.2010 mednarodni otroški dan, 5.10.2010 Goriško gledališče-Lepo, modro pišče.
Povabilo staršev na ogled dokumentarne oddaje o živalih.
42/54
Lutkovna igra Zajčkova hišica – izvajajo strokovne delavke, pohod na gozdno jaso,
nabiranje naravnega materiala – delavnice z naravnim materialom
-SKRIVNOSTNI SVET BUČ
Dekoracija iz buč, pravljica Razbita buča, igra z lutkami, bučke sveče, dolbenje buč,
kuhanje bučne juhe, ples strahov, česnove bučke.
-Jesenske počitnice
NOVEMBER: PRIŽGIMO LUČKE
November je mesec, ko se začno dnevi krajšati in noči daljšati.
-SVETILKE
Pogovor o krajšanju dni, stara izročila, pogovor o vrstah svetil, igra s senčnim
gledališčem, pesem o svetilkah, morda pohod s svetilkami-povabilo staršev.
-PROJEKT TO SEM JAZ
Pogovor o spolu, delih telesa, obris, odtis, višina, gibanje z vsemi deli telesa, gibalne
naloge, igre v parih, gledanje v ogledalo, pravljica Zrcalce, izdelava knjig, moj profil,
plesi, socialne igre prepoznavanja, skupen plakat, fotografije ko smo bili še dojenčki,
opisovanje sebe ob ogledu v ogledalo, igrajo se gledališče.
-Priprava na veseli december (dekoracija vrtca, pravljica Špicparkeljc)
DECEMBER: MESEC VESELJA IN DOBRE VOLJE
-MIKLAVŽEV TEDEN
Izdelava parkljev iz slanega testa, spoznavanje pridelave suhega sadja, sušenje sadja,
navade praznovanja.
-VREME IN ŠE KAJ
Zimska dekoracija, izdelki povezani s praznovanjem, opazovanje vremenskih pojavov,
spremljanje vremena, beleženje podatkov, predvidevanje, vremenske karte, zimske
pravljice ob svečah.
-Počitnice, doživljanje praznikov, veselje v družinskem krogu
JANUAR: LETO JE NAOKOLI
-ČISTKO IN SMETKO
Ločevanje odpadkov, igra vlog Čistko in smetko, pravljica Lunino kraljestvo,
matematični diagrami, razvrščanje smeti, pogovor o recikliranju.
-ČUSTVENA STANJA IN ČUTILA (žalost, veselje, jeza, strah, pogovor o čustvih, igre
izražanja sebe, glasba za različna razpoloženja)
-AFRIKA PO DOLGEM IN PO ČEZ
Pravljica Čuri Muri, kaširanje afriških živali, dramatizacija pravljice, deklamacije o Juriju,
geografske določitve, iskanje informacij v revijah, rezanje, afriški ples-Fit
43/54
FEBRUAR: KULTURNI MESEC
-PESNIK PREŠEREN
Kulturni dan, dramatizacija Lepe Vide in Povodnega moža, obisk knjižnice, pogovor o
odnosu do knjig, poezija.
-PRIJATELJSTVO
Pesem Prijateljstvo, gibalne in plesne igre v parih, pravljica Zaljubljeni žabec in Alberta
išče ljubezen, srčkov ples, srčki iz das mase, pesem Ljubca moja.
-PUSTNE ŠEME
Maske se predstavijo, plešejo, pustne pesmi, pravljice.
-OBLAČILA IN POKLIC ŠIVILJA
Obisk naše pralnice, ples Peričice, pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico,
dramatizacija pravljice, rišejo, režejo, šivajo gumbe in izdelujejo oblačila, obisk trgovine
Polonca, pravljica Cesarjeva nova oblačila.
MAREC: DRUŽINSKI MESEC
-MOJA DRUŽINA
Pogovor o družinskih članih, knjige na to temo, povabilo enega od staršev, da preživi
dopoldan v vrtcu, poklici staršev, izdelava družinskega drevesa.
-GREGORJEVO IN PRIHOD POMLADI
Spuščanje ladjic po potoku, pogovor o prazniku, ljudska glasbila, izrazni ples, bibarija
Biba sreča pomlad.
-PRIPRAVA NA MATERINSKI DAN IN PRIHOD POMLADI
-Srečanje ob materinskem dnevu
APRIL: NARAVOSLOVNI MESEC
-PROJEKT OD CVETA DO CVETA
Kje živijo čebele, kakšna je čebela, v knjižnici poiščemo knjige na to tematiko, otroci so
raziskovalci, narišemo čebelo na začetku in na koncu projekta, obisk čebelarja,
spoznavanje čebelarskih oblačil, pravljica Čebelja reportaža, Čebelica Meli, deklamacija
o Prvi čebeli, izdelava panja, poimenovanje čebeljih izdelkov, medena tržnica.
-VELIKONOČNI ČAS
Barvanje jajčk, iskanje čokoladnih jajčk v grmovju, ples piščančkov, pravljica Piščanček
Pik, gibalna igra Gnilo jajce.
MAJ: ŠPORTNI MESEC
Izvajanje dejavnosti za Zlati sonček.
• plavanje
44/54
•
•
•
•
•
kolesarjenje
rolanje in kotaljkanje
smučanje
drsanje
spretnosti z žogo
Gibalni poligoni na igrišču
JUNIJ:
•
•
•
•
•
poslovijo se od otrok , ki gredo v šolo
Čez vodo v gusarsko deželo - otroci preko gusarske vsebine spoznavajo vodo.
Sanjam zrele češnje - plesna dramatizacija, pesmi o češnjah, dekoracija igralnice
s češnjevim drevesom.
Vodni kotički in igre na prostem
Državni prazniki – otroci bodo spoznavali domovino Slovenijo, poimenovali bodo
praznike, spoznavali simbole države; zastava, grb, himna
JULIJ:
Topli dnevi, rajanje, aktivnosti na igrišču (izdelki iz školjk, kamenčkov, mivke)
AVGUST:
Slovo in dobrodošlica
PRAZNOVANJA V MONTESSORI SKUPINAH
PREDVIDENE DEJAVNOSTI PO MESECIH:
SEPTEMBER
• uvajalno obdobje – normalizacija
• tematika meseca: letni časi - jesen ( vinograd, gobe, buče, nabiranje različnih
plodov dreves)
OKTOBER
- pogovorne ure
- teden otroka
- lutkovna predstava
- pohod ali izlet v naravo
- opazovanja v skupini
DECEMBER
- pogovorne ure
- veseli december
- lutkovne predstave
- obisk dedka Mraza
- srečanje staršev (ustvarjalne delavnice)
- opazovanja v skupini
45/54
JANUAR
- pogovorne ure
- dejavnosti na snegu
- spoznavanje zimskih športov
FEBRUAR
- pogovorne ure
- pustovanje
- plavalni tečaj
- opazovanja v skupini
MAREC
- pogovorne ure
- srečanje s starši- ustvarjalna delavnica
- tematika meseca: živali na kmetiji ( obisk kmetije v Žapužah)
- gibalna delavnica za otroke in starše
- opazovanja v skupini
APRIL
- pogovorne ure
- izleti v naravo
- opazovanja v skupini
MAJ
-
pogovorne ure
opazovanja v skupini
priprave na zaključno srečanje s starši- (predstava)
tematika meseca: travnik in spomladanske cvetlice
DEJAVNOSTI, KI SE BODO ODVIJALE SKOZI CELO LETO
- spremljanje otrokovega razvoja
- Bralček Palček (otroci pripovedujejo pravljice, ki si jih sami izberejo),
- Cici vesela šola ( za šoloobvezne otroke)
- Ciciban planinec ( štirje daljši pohodi : » hrib nad Žapužami,do mosta čez reko
Vipavo v Dolenjah, Pale, ŠC Police)
- opazovanja v skupini
5. SODELOVANJE Z INSTITUCIJAMI
Osnovna šola Ajdovščina
-
Obisk prvošolcev v vrtcu ob Tednu otroka in obisk naših otrok v osnovni šoli v maju
ali juniju
Sodelovanje vzgojiteljic priprave na šolo v komisiji za sprejem šolskih novincev
Sodelovanje s šolsko svetovalno službo
Zdravstveni dom Ajdovščina
Zdravstvena vzgoja v predšolskem obdobju predstavlja začetek permanentnega
izobraževanja, ki se nadaljuje v mladosti, srednjih letih in tudi starosti.
46/54
Zdravstveno vzgojne vsebine:
UMIVANJE ROK za otroke v starosti 3-4 leta
• Poudarek je na navajanju na osnovna higienska pravila in čistočo, vzgajati k
samostojnosti in rednosti, samostojno umivanje rok, obraza in zob, brisanje z
brisačo za enkratno uporabo,
• Navajanje na pravilno uporabo sanitarije in samostojno opravljanje telesne
potrebe, vzgajanje na čistočo, pridobivanje izkušenj o tem kaj je čisto in kaj ni,
kako se izognemo nesnagi,
• Utrjevanje zdravja in zdravih navad
JAZ IN ZDRAVJE za otroke v starosti 4-5 let:
• Otroke navajamo na zdrav način življenja in utrjevanje koristnih navad: osebna
higiena, higiena oblačil in obutve, higiena prehrane, bivanje na zraku, varovanje
pred nezgodami, seznanjanje otrok z zdravjem in boleznimi, s tem, kaj zdravju
koristi in kaj škoduje.
ZDRAVA PREHRANA za otroke od petega leta dalje:
Najvažnejši parametri pri načrtovanju prehranjevalnega programa predšolskih otrok so:
• Uravnotežena in varovalna prehrana,
• Higiensko neoporečna prehrana,
• Pravilno pripravljena hrana,
• Količina hrane naj bo razporejena na več obrokov,
• Pestra hrana,
• Kulturno uživanje hrane
ODNOS DO ŠKODLJIVIH RAZVAD
Odnos do škodljivih razvad (tu mislimo predvsem kajenje, alkohol in droge) se oblikuje
že zgodaj v otroštvu, predvsem pod vplivom dobrih ali slabih zgledov doma, v vrtcu,
šoli, na igrišču in v družbi na sploh. Največ zanje lahko naredimo, če razvijejo svojo
življenjsko trdnost in samospoštovanje. S pozitivnim odnosom do sebe bo tak človek
znal živeti sebi in drugim v veselje, znal se bo pravilno odločati in za doseganje sreče
ne bo iskal nadomestila v razvadah.
SPOLNA VZGOJA za najmlajše (kako sem se rodil)
Program spolne vzgoje za najmlajše na pobudo raznih strokovnjakov, psihologov,
pediatrov, ter iz dolgega raziskovalnega dela in s primerjavo različnih izkušenj fantkova
in punčk, mladostnikov in staršev.
Namen: otrokom dati pravilne informacije in jim pomagati, da spolnost sprejmejo med
svoje načrte za zdravo življenje. Otrokom posredujemo vrednote in načela, občutek
odgovornosti, pa tudi občutek za užitek in svobodo.
Sodelovanje z delavnimi organizacijami
- Obisk delovnih organizacij: Mlinotest, Fructal, Tekstina
Sodelovanje z Lavričevo knjižnico
- Obiski knjižnice – predstavitev knjižnice
- Izposoja knjig v knjižnici – strokovno sodelovanje pri izposoji in izboru otroške
literature
- Knjižničarka otrokom pripoveduje pravljice v knjižnem kotičku
- Sodelovanje pri izpeljavi projekta Bralček Palček
47/54
Glasbena šola
- Predstavitev glasbene šole otrokom
- Obisk in spremljanje koncerta za vse skupine 5-6 letnih otrok ob kulturnem dnevu
- Sodelovanje na prireditvah
Dom starejših občanov
- Obisk v domu ob novem letu
- Obisk v domu ob pustnem rajanju
- Obisk starejših občanov v vrtcu
Center za socialno delo
- Sodelovanje bo potekalo v okviru komisije za usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami
Center za usposabljanje invalidnih otrok in mladine Janka Premrla - Vojka
- Skupna družabna in strokovna srečanja
- Koordinacija vpisa otrok s posebnimi potrebami
- Pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami v poletnih mesecih
Sodelovanje s srednjo vzgojiteljsko šolo Veno Pilon Ajdovščina
- Izvajanje pedagoške prakse dijakinj
- Spremljava pedagoške prakse
Mentorice naj dijakinjam omogočajo pridobivanje pozitivnih izkušenj ter občutka
zmožnosti za opravljanje te dejavnosti. Zanje izbirajo zadolžitve s katerimi dobo
doživljale radost poklica in si pridobile zaupanje v lastne zmožnosti. Mentorice
poskrbijo, da je praksa dijakinj organizirana tako, da dobijo vpogled v vse segmente
življenja v vrtcu. Vključevanje dijakinj v te segmente življenja v vrtcu bo organizirano
tako, da bodo pridobile čimveč neposrednih izkušenj, mentorice pa te izkušnje skušajo v
interakcij z dijakinjami tudi osmisliti.
6. PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
Živimo v času, ko je stalno strokovno izobraževanje nujno in je tesno povezano z
strokovno avtonomijo in profesionalno odgovornostjo.
Izobraževanje je usmerjeno k razvijanju osebnostnih lastnosti in sposobnosti na
intelektualnem, emocionalnem, socialnem in poklicnem področju. Pravica in dolžnost
strokovnih delavk je, da se izobražujejo pet dni v letu.
V vrtcu bomo organizirali naslednja seminarja:
»Hrbtenica«, seminar je namenjen za celoten kolektiv, za del kolektiva smo ga izvedli v
preteklem letu, v letošnjem letu ga bomo izvedli dvakrat in sicer 9.11.2010 in 18.1.2011,
predavatelj: univ. dipl. fiziolog Barbara Konda in Andrej Vranič, dr.med. specialist
nevrokirurg
Aktivi vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic
Na strokovnih aktivih bomo obravnavali tekočo problematiko in novosti, se dogovarjali
za potek dela. Sestajali se bomo po potrebi glede na aktualno problematiko.
Vsebina aktivov vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic:
48/54
Aktiv september/ oktober
1. Poročilo o delu v poletnih mesecih, projekt Varno pred soncem
2. Poročilo o poteku roditeljskih sestankov in o poteku uvajalnega obdobju
3. Strokovno izobraževanje
4. FIT program
5. Teden otroka
6. Fond ur, vodenje nadur
7. Razno (otvoritev vrtca v Selu…)
Aktiv november/ december1. Program praznovanja
2. Poročilo s posveta
8. Predstavitev primera dobre prakse
9. Tekoča problematika
Aktiv
1.
2.
3.
januar/ februar
Srečanja s starši in praznovanja v mesecu marcu
Predstavitev projekta, primera dobre prakse ali strokovnega članka
Tekoča problematika
Aktiv
1.
2.
3.
4.
april/ maj
Primer dobre prakse
Zaključki vrtčevskega leta
Ostala problematika
Krajša analiza dela
Vsebina vzgojiteljskega zbora
Prvi vzgojiteljski zbor
1. organizacija dela, predstavitev novih sodelavcev
2. navodila za izvedbo roditeljskih sestankov in časovni termin za izdelavo
individualnih letnih načrtov
3. razno
Drugi vzgojiteljski zbor
1. poročilo o delu
2. poročanje vzgojiteljic o realizaciji individualnih vzgojnih programov
3. okvirna organizacija za naslednje leto razno
Študijske skupine in mreža mentorskih vrtcev:
Študijske skupine bodo delovale tudi v letošnjem letu. Srečanja bodo organizirana
dvakrat po 4 ure. Srečanja bodo ovrednotena z 0,5 T. Vsebina študijskih skupin se bo
nadgrajevala s področja kompetenc strokovnih delavcev. Pri tem se bomo osredotočili
na kompetenten pristop od načrtovanja do evalvacije. V ospredju bo področje narave ,
eko vsebine in jezikovne zmožnosti otrok.
Natančnejša vsebina bo posredovana za vsak klic posebej. V letošnjem letu bo
študijske skupine vodila Ingrid Šelj, ki se je izobraževala za multiplikatorko.
Srečanja bodo potekala v naslednjih terminih: januar-februar, marec-april.
V mreži mentorskih vrtcev se bomo srečevali ravnatelji in vodje vrtcev se bomo
srečevali v regijski mreži mentorskih vrtcev .Vsebina srečanj bo podobna kot za
študijske skupine.
49/54
Nadaljevali bomo projekt, ki ga vodi FIT Slovenije in temelji na pomenu gibanja za
predšolskega otroka. Izobraževanja se bosta letos udeleževali ravnateljica in glavna
koordinatorka. Uvodni sestanek za ravnatelje in glavnega koordinatorja bo 7.9.2009.
Gibalne urice bomo letos izvajali v vrtcu v Vipavi, iz ostalih vrtcev se bodo lahko otroci
vključili v gibalne urice, ki jih bo organiziral Zavod za šport in v »migetalnico«.
V okviru FIT projekta bomo v vrtcu organizirali interna mesečna srečanja, v katerih bodo
starejše FIT članice izobraževale mlajše za izvajanje gibalnih dejavnosti.
V okviru projekta FIT se bodo v letošnjem šolskem letu začele izobraževati še
vzgojiteljice: Mateja Kete Mikuž, Anja Kotnik in Danijela Furlan.
Izven vrtca se bomo udeleževali seminarjev z aktualnimi temami. Strokovne delavke, ki
se udeležujejo teh seminarjev informacije posredujejo ostalim strokovnim delavkam na
strokovnih aktivih.
Vzgojiteljica Tatjana Kranjc bo še v letošnjem letu nadaljeval z obiskovanjem »Šole za
ravnatelje«.
Delavki v računovodstvu se bodo udeležili aktualnih seminarjev, ki bodo organizirani za
njihovo področje. Sledili bomo vsem novostim ter razpisom za ostale aktualne
seminarje.
Kuharice, pomočnice kuharic in pomočnice vzgojiteljic se bodo udeležile predavanja in
seminarjev o zdravi prehrani za predšolske otroke.
.
Vzdrževalca se bosta udeležila obnovitvenih seminarjev z njihovega področja ter
usposabljanja za kontrolo varnega igrišča.
Vodstvo vrtca se bo udeleževalo strokovnih aktivov Zavoda za šolstvo, strokovnih
posvetov Ministrstva za šolstvo ter Šole za ravnatelje. Posvet, ki ga organizira Šola za
ravnatelje bo v Portorožu od 10. – 13. oktobra 2010.
Strokovno izobraževanje bomo dopolnjevali glede na ponudbe, ki jih bomo še dobili.
7. PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI
V predšolskem obdobju otrok nezavedno z učenjem po zgledu in modelu osvaja
različne vzorce vedenja, čustvovanja, govora in mišljenja. Kaj in koliko bo otrok osvojil
je odvisno od stopnje čustvene navezanosti na starše, vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljic v vrtcu, od njihovih osebnostnih lastnosti in usklajenosti vzgojnih ravnanj. Le
prepletenost družinskih in strokovnih vplivov zagotavljata uspešno vzgojno delo in
razvoj otroka.
V odnosih s starši si moramo prizadevati ustvariti odprt odnos, kar pomeni, da vsak
partner lahko tvega, da je pošten, direkten in iskren, da ustvarimo odnos, kjer je vsak
prepričan, da ga drugi ceni in kjer se oba partnerja zavedata medsebojne odvisnosti.
Starši imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju ter organiziranju življenja in dela v
vrtcu in skupini, kar jim mora vrtec formalno omogočiti. Pri tem morajo upoštevati meje
svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca.
Ob vstopu otroka v vrtec lahko ta staršem omogoči postopno uvajanje tako, da smejo
biti skupaj z njim v skupini.
50/54
Starši imajo pravico do vpogleda v programe za predšolske otroke, do obveščenosti o
življenju in delu v vrtcu in pravico do zaščite zasebnosti, s poudarkom na varstvu
osebnih podatkov.
Druženje staršev, otrok in vzgojiteljev omogoča otrokom pridobivanje izkušenj pri
komuniciranju z otroki in odraslimi.
Starši morajo biti dobro informirani o poteku dela. Zato bomo organizirali različne oblike
sodelovanja.
1. Šola za starše: bo izvedena v sodelovanju z izobraževano ustanovo MIB d.o.o.
Program:
• Vpliv otrokovega razvoja na samostojnost ter na reševanje in razumevanje
socialnih situacij
• Dejavniki, ki vplivajo na otrokov socialni razvoj (družina, vrtec , družba)
• Proces učenja socialnih veščin
• Različni pristopi pri učenju socialnih veščin
2.
roditeljski sestanki:
- konec meseca avgusta
- med letom po potrebi
3.
Govorilne ure:
- vsak mesec za starše otrok v starosti 3-6 let
- vsak drugi mesec za starše otrok v starosti 1-3-let
Praviloma naj bi starši prišli vsaj enkrat letno na poglobljen pogovor o otroku.
4.
Predavanja za starše:
- dipl. med. sestra Damjana Marc: »Zobozdravstvena preventiva«, konec
avgusta
- dipl. uni. fiziologinja Barbara Konda: »Pomen gibanja za predšolskega
otroka«
- dipl. med sestra Tamara Kofol, Alenka Naglost:« Zdravstvena vzgoja«
predstavitev projekta
5.
skupne aktivnosti s starši:
• delavnice, izleti, pikniki
• skupna praznovanja
• srečanja (oktober, december, marec, junij)
Vzgojitelji in drugi strokovni delavci so dolžni starše seznanjati z osnovnimi značilnostmi
otrokovega telesnega in psihičnega razvoja in s pogoji za to. Seznanjati jih s
programom dela in dejavnostmi, ki bodo organizirane.
Sprotno jih obveščati o pomembni vlogi odraslih pri skrbi za zdravje otrok, vključevati jih
k realizaciji dejavnosti za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili, motivirati za usklajeno in
enotno ravnanje pri vzgojnem ukrepanju.
Starši imajo možnost dajati pobude, pripombe preko svojih predstavnikov v svetu
staršev in svetu vrtca.
V svetu staršev v vrtcu na Ribniku, oddelku Col in Budanje so naslednji starši:
Ribnik
51/54
Špela Šinigoj, Idrijska cesta 36, Ajdovščina
Pintar Tina, Vipavski Križ 1 b, Ajdovščina
Maja Curk, Bevkova 16, Ajdovščina
Jasmina Likar Štinjek, Bevkova 8, Ajodvščina
Ivan Gruden, Bevkova 11, Ajdovščina, predsednik
Žana Colja, Bevkova 12, Ajdovščina
Jana Hladnik Tratnik, Idrijska c. 36 a, Ajdovščina
Dominika Kacin, idrijska cesta 8, Ajodvščina
Viljem Vrtovec, Vojkova 3, Ajodvščina
Veronika Kete, Vipavska cesta 19 a, Ajdovščina
Kristina Bodiroža, Bevkova 16, Vipava
Plešnar Matej, Bevkova 4, Ajdovščina
Anita Pasutto, Kožmani 11, Ajdovščina
Col
Bojan Srebot, Podkraj 106, Col
Budanje
Mitja Curk, Budanje 6 b, Vipava
Rupnik David, Budanje 118, Vipava
3. Govorilne ure
• Vsak mesec za starše otrok v starosti 3-6 let
• Vsak drugi mesec za starše v starosti 1-3 let
• Praviloma naj bi starš prišli vsaj enkrat letno na poglobljen pogovor o otroku.
VZGOJITELJICA
Adrijana Stopar Peljhan
Neva Perović
Marjana Črnilogar
Irena Gnezda
Karmen Krašna
Ksenija Črnigoj
Mateja Mikuž Kete
Nadja Leban
Margareta Velikonja
Milena Bolčina
Melita Vovk
Metka Serženta
Kristina Lozar
Klavdija Kovač
Seada Džuzdanović
Dolores Šen
Jerneja Bizjak
Kristina Kobal
Alijana Kodele
Anja Česen
Andreja Štrancar
Bojana Fabčič
POGOVORNE URE
Vsaka druga sreda v
mesecu od 18 – 19
vsak prvi torek v mesecu
ob 15.30 uri
Vsak drugi ponedeljek v
mesecu ob 15.30 uri
Vsak prvi torek v mesecu
ob 17.00
Prvi ponedeljek vsak drugi
mesec od 15.30-16.30
Vsak prvi torek v mesecu
ob 16.00 uri
Prvi torek vsak drugi
mesec ob 15.30
Prva sreda vsak drugi
mesec ob 17.00
Vsak prvi četrtek v mesecu
ob 16.00 uri
Prva sreda vsak drugi
mesec ob 15.30
Drugi torek v vsakem
52/54
VSAKODNEVNI
POGOVORI
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
Alenka Stopar
Dolores Dietz
Marjana Krapež
Ana Debenjak
Lucija Praček
drugem mesecu od 15.15
do 16.15
Vsak drugi torek vsak drugi
mesec od 15.30 do 16.30
Prvi četrtek ob 17.00 v
dec., feb., apr. in juniju
vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
VRTEC COL
VZGOJITELJICA
Renata Gruden
Silvana Kožman
POGOVORNE URE
Vsak drugi torek v mesecu
okt., nov., jan., feb., apr.,
maju od 16 – 17 ure
VSAKODNEVNI
POGOVORI
vsakodnevni pogovori
VRTEC BUDANJE
VZGOJITELJICA
Anica Kodele
Irena Kogoj
Tatjana Kranjc
Klavdija Harej
POGOVORNE URE
Prvi četrtek v vsakem
drugem mesecu od 15.30
do 16.30
Prvi torek v mesecu od
15.30 do 16.30
VSAKODNEVNI
POGOVORI
vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Dodatno strokovno delo z otroci s posebnimi potrebami, ki so z odločbo o usmeritvi
vključeni v vrtec, opravlja vzgojiteljica Tonja Ferjančič. Število otrok je pet.
Delo poteka po naslednjem urniku:
- ponedeljek:
Vrtec Ob Hublju
Vrtec Ribnik
- torek
Vrtec Podnanos
Vrtec Vipava
Vrtec Selo
- sreda:
Vrtec Črniče
Vrtec Ribnik
Vrtec Vipava
Vrtec Selo
- četrtek:
Vrtec Črniče
Vrtec Selo
- petek:
Vrtec Ob Hublju
8. NALOGE POMOČNICE RAVNATELJICE
53/54
-
-
-
Koordinirati in usmerjati delo vzgojiteljic v okviru enote in med njimi (organizacija
kadrovske zasedbe po skupinah, sestava skupin glede na starost otrok, dnevna
organizacija dela in razpored vzgojnovarstvenih delavcev ter pregled mesečne
evidence ur)
Skrbeti za doslednost pri uresničevanju zastavljenih ciljev v enoti in oddelku pisanje letnih delovnih načrtov enote in analize LDN.
Nabava ustreznega didaktičnega materiala in igrač za delo v skupinah.
Pomoč pri organizaciji prireditev v smislu obveščanja, dogovarjanja z zunanjimi
sodelavci (Ekstempore, izleti z vlakom, izleti z avtobusom, likovni natečaji, lutkovne
igrice v enoti in izven, Cicban planinec, športna značka Zlati sonček, Cici vesela
šola).
Seznanjati vzgono osebje z novostmi v zvezi z zakonodajo in predpisi.
Vodenje strokovnih aktivov (temetsko načrtovanje, priporočila, razgovori in mnenja
vzgojiteljic).
Skrb za strokovno spopolnjevanje v okviru vrtca (predavanja, seminarji).
V dogovoru z ravnateljico usmerjati popravila in nabavo opreme.
Spremljanje pedagoške prakse:
Spremljanje vzgojnega dela vzgojiteljic bom izvajala s sodelovanjem v skupini,
opazovanjem vzgojnega dela in svetovanjem vzgojiteljicam in pomočnicam
vzgojiteljic. Cilj omenjene oblike hospitacije je skupno iskanje boljših oblik in metod
vzgojnega dela.
Način spremljanja pedagoške prakse v vrtcu:
Načrtni obiski v oddelku,
Preko video posnetkov,
Dnevni obiski v skupini,
Pregled tematskega načrtovanja.
Sestavila: Nives Stegovec
54/54
`