Finančne perspektive za učinkovito rabo energije

doc. dr. Henrik Gjerkeš
Gradbeni inštitut ZRMK, Center za bivalno okolje,
gradbeno fiziko in energijo
Finančne perspektive za
učinkovito rabo energije
Relativno velika ovira za hitrejše in učinkovitejše izvajanje ukrepov URE v Sloveniji je zakonodajna klima.
Predvsem pravila o javnem naročanju predstavljajo veliko oviro pri optimalni izvedbi in smiselnem upoštevanju
zakonitosti zelenega javnega naročanja. Proračunska sredstva pogosto ne zadoščajo za izvedbo celovitih ukrepov
za izboljšanje energetske učinkovitosti, sodelovanje z zasebnim sektorjem pa je pri nas zaenkrat zelo omejeno.
Gradbeni inštitut ZRMK je na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni organiziral okroglo mizo z naslovom
»Finančne perspektive za URE (učinkovita raba energije) - Pot do finančnih sredstev in nove finančne perspektive«.
Vsebinska izhodišča posveta so zajemala predstavitev smernic in
napoved strukture evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi 2014 - 2020 za EU in Slovenijo; značilne težave, s katerimi se
srečujejo neposredni uporabniki, predvsem lokalne skupnosti, pri
črpanju nepovratnih finančnih sredstev in zaokroževanju finančne
strukture projektov. Iskali smo odgovore na vprašanja, zakaj ostajajo
evropska sredstva neizkoriščena, zakaj ne zaživi energetsko pogodbeništvo in kakšen bi moral biti pristop pri prijavah in načrtovanju
projektov. Vse skupaj je bilo postavljeno v primerjalni okvir domačih
dobrih in slabih praks ter uspešne tuje prakse, povzete iz mednarodnih projektov CombinES, CEC5, CABEE in Episcope. Na posvet so
bili vabljeni predstavniki lokalnih skupnosti, lokalnih energetskih in
razvojnih agencij ter predstavniki javnih ustanov.
Okroglo mizo in posvet sem moderiral doc. dr. Henrik Gjerkeš, s
sodelovanjem eminentnih gostov, ki so bili (po vrstnem redu uvod­
ne razprave): mag. Branko Belec, župan občine Križevci, mag. Miha
Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK, dr. Peter Wostner, predstavnik Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in Klaus Dieter
Požgan, Inštitut za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti iz Ljutomera.
Že v uvodnih razpravah so bile podane zanimive izkušnje, priporočila
in razmišljanja, ki so se v zaključni diskusiji oblikovala v nekaj zanimivih ugotovitev in zaključkov.
V krajšem uvodnem nagovoru sem izpostavil, da mora javni sektor kot dober gospodar skrbeti, da stavbni fond ter energetska in
druga infrastruktura ohranijo svojo vrednost, hkrati pa z zniževanjem vpliva rabe energije na okolje, družbo in javne blagajne biti
pozitiven zgled zasebnemu sektorju. Pri tem se sooča s številnimi
tehničnimi, ekonomskimi, pravnimi in institucionalnimi izzivi. Ena od
kritičnih točk je zagotovitev sredstev za ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Proračunska sredstva pogosto ne zadoščajo za
izvedbo celovitega tovrstnega investicijskega programa, sodelovanje
z zasebnim sektorjem pa je pri nas zaenkrat zelo omejeno.
Nestrankarska lokalna politika zagotavlja učinkovito
delovanje občine
Nadaljeval je mag. Branko Belec, župan v slovenskem merilu majhne, a glede na mnoge kazalnike nadpovprečno uspešne prleške občine. Izpostavil je, da je potreben pogoj za učinkovito upravljanje občine
nestrankarski občinski svet oz. nestrankarska občinska politika, kjer
predstavniki občanov v prvi vrsti delujejo za dobrobit občanov in razvoj kraja. Skupaj z učinkovito občinsko upravo so v občini Križevci
izpeljali številne infrastrukturne, kulturno-promocijske in razvojne projekte, ki so zvišali kakovost bivanja, prispevali pa tudi k eni od najnižjih
stopenj brezposelnosti v regiji. Poleg ostalih je izpostavil projekt energetske sanacije osnovne šole Križevci, ki je tik pred zaključkom in pri
kateri so uspešno kandidirali in pridobili visoko stopnjo sofinanciranja
iz evropskih skladov. Projekt ni zgolj infrastrukturne narave, ampak bo
na letni ravni občinskemu proračunu prihranil več kot 75 odstotkov
stroškov osnovne šole za energijo (cca. 35.000 EUR), ki ga bo občina
lahko namenila za druge, tudi razvojne aktivnosti.
Njegov koncept razvoja temelji na lastni strategiji in pripravljenih
projektih, za katere poskuša občina zapreti finančno konstrukcijo z
razpisi za nepovratna sredstva. Obratna pot, kjer se razvojna strategija prilagaja trenutnim pogojem posameznih razpisov za sofinanciranje projektov, je neučinkovita in ne omogoča izvajanja celovite
razvojne strategije občine, ki na dolgi rok edina prinese želene rezultate. Izpostavil je še potrebo po
območnem povezovanju predvsem pri velikih infrastrukturnih
(na primer pomurski vodovod)
in razvojnih projektih, čemur so
v občini Križevci zelo naklonjeni.
Med prihodnjimi ključnimi razvojnimi projekti je izpostavil biomasni center na območju križevske
občine. Pri projektu so združile
moči prleške občine z namenom,
da bolje izkoristijo trajnostni potencial lesne biomase na njihovem območju in zvišajo stopnjo
lokalne energetske samooskrbe.
Pri tem je župan mag. Belec iz- Mag. Branko Belec, župan občine
razil pričakovanje, da bo projekt Križevci
GRADBENIK 9/2014
29
ZRM K
biomasnega centra imel možnost pridobiti sofinanciranje iz Evropske
kohezijske politike v finančni perspektivi 2014-2020.
Alternativni finančni mehanizmi za ukrepe URE ne
zaživijo
Naslednji razpravljavec, mag. Miha Tomšič, ekspert s področja
gradbene fizike z Gradbenega inštituta ZRMK in z bogatimi vsestranskimi mednarodnimi izkušnjami na področju učinkovite rabe energije (URE), je podal primerjavo izvajanja projektov URE v Sloveniji in
ostalih državah članicah EU. Ugotavlja, da projekti niso tako različni,
niti težave, s katerimi se spopadajo načrtovalci in izvajalci. Kot relativno veliko oviro za hitrejše in učinkovitejše izvajanje ukrepov URE v
Sloveniji je izpostavil zakonodajno klimo. Predvsem pravila o javnem
naročanju izvajalcem projektov predstavljajo veliko oviro pri optimalni izvedbi in smiselnem upoštevanju zakonitosti zelenega javnega
naročanja. Tako se velikokrat zgodi, da so tudi zaradi časovnega
pritiska prisiljeni v anomalije, kot je na primer izbira intelektualne
storitve po kriteriju najnižje cene.
Ugotavlja tudi, da mnogi alternativni finančni mehanizmi, kot so
energetsko pogodbeništvo, javno-zasebno partnerstvo, ESCO podjetja, ipd., ki so ponekod v EU že dobro uveljavljeni, v Sloveniji še niso
zares zaživeli, in se skoraj izključno uporabljajo razpisi za nepovratna
sredstva. Razlogi so lahko različni. Poleg zakonodajnih ovir je tukaj
brez dvoma tudi ekonomski interes zasebnega kapitala, ki zahteva
določeno stopnjo donosnosti in varnosti naložbe. Če o varnosti naložb
v javnem sektorju ni potrebno dvomiti, je donosnost na področju investicij v URE in OVE različna. Na osnovi izkušenj iz drugih držav članic
predlaga model, pri katerem se investicije v ovoj stavbe zaradi dolge
dobe vračanja financirajo iz javnih sredstev s čim višjo stopnjo sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi, medtem ko se investicije v ogrevalne/klimatizacijske sisteme s premišljenim pristopom povrnejo v 5
ali manj letih in so tako zanimive tudi za zasebne vlagatelje.
Regionalne politike v takšni obliki, kot je bila do sedaj,
ne bo več
Na izpostavljene dileme predhodnih razpravljavcev se je že med
uvodno razpravo odzval dr. Peter Wostner iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bil eden od ključnih kreatorjev Operativnih planov za izvajanje evropske kohezijske politike v
Sloveniji v prejšnjih finančnih perspektivah, trenutno pa se ukvarja
s strategijo razvoja Slovenije in gospodarsko preobrazbo, s katero
bomo lahko učinkoviteje izkoristili svoje primerjalne prednosti in
priložnosti ter se tako uspešneje pozicionirali na globalnih trgih.
Predstavil je vsebino osnutka temeljnega dokumenta z naslovom
Strategija pametne specializacije Republike Slovenije, s katero želi
Slovenija slediti naravnim danostim, utemeljiti razvojne usmeritve
na svojih posebnostih in podpreti doseženo stopnjo širšega konsenza javnosti za vizijo zelene Slovenije.
Okrogla miza z naslovom flFinančne perspektive za URE (učinkovita raba
energije) - Pot do finančnih sredstev in nove finančne perspektive« na letošnjem sejmu Agra. Z leve: Klaus Dieter Požgan, dr. Peter Wostner,
dr. Henrik Gjerkeš in mag. Miha Tomšič.
Strategija pametne specializacije Republike Slovenije je strukturirana v dva stebra: prvi je podjetniško-inovacijski ekosistem, ki skozi
spodbujanje novih zamisli zagotavlja podjetniško rast in razvoj, drugi
pa s spodbujanjem osredotočenja kompetenc in potencialov omogoča uspešno vključevanje Slovenije v globalno konkurenco skozi
verige in mreže vrednosti. Izvedba temelji na podpori prenosa in
uporabe znanja, podpori podjetnosti, ustvarjalnosti in nadarjenosti
ter podpori internacionalizaciji. Pri tem je ključen celovit pristop, ki
naslavlja širši nabor razvojnih politik, povezanih tako s tehnološko
kot netehnološko inovativnostjo.
Pojasnil je, da Strategija pametne specializacije ni neposredno
povezana z Operativnim programom za obdobje 2014-2020 za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji, bo pa v nekaterih delih
določala prioritete za sofinanciranje projektov. Dosedanje izkušnje
pri izvajanju evropske kohezijske politike ne samo v Sloveniji, ampak
tudi v drugih državah članicah, so dobra iztočnica za premislek o prioritetah upravičenih namenov pri sofinanciranju, o deležu razdelitve
sredstev na nepovratna in povratna in o preskoku med infrastrukturnim in razvojnim razmišljanjem.
Evropska unija v aktualni finančni perspektivi do sedaj prioritetni
okoljski vidik trajnostnega razvoja nadgrajuje s socialnim vidikom,
ki se ne ukvarja zgolj z zdravim okoljem, ampak celoviteje s kakovostnim življenjem državljanov v zdravem okolju. Zato regionalne
politike v takšni obliki, kot je bila do sedaj, torej usmerjene primarno
v izboljšanje prometne in okoljske infrastrukture, ne bo več. Kot primer in podporo prleškemu biomasnemu centru v občini Križevci, ki
ga je izpostavil župan mag. Belec, je dr. Wostner navedel trajnostno
energijo kot bodočo prioriteto tudi za pridobitev nepovratnih sredstev, pri kateri pa ne sme iti zgolj za trajnostno uporabo OVE, ampak
tudi za spodbujanje domače proizvodnje tehnologij za izrabo OVE.
Šele tako bodo doseženi multiplikativni učinki trajnostnega razvoja
tudi na ekonomskem in socialnem področju.
Razvojna sredstva so prispevala k višji kakovosti
bivanja, vendar se razvojni zaostanek regije ni bistveno
zmanjšal
Pritrdil mu je Klaus Dieter Požgan iz Inštituta za trajnostni razvoj
lokalnih skupnosti, tudi na osnovi bogatih izkušenj pri neposrednem
delu z upravičenci, predvsem prleškimi občinami, pri izvajanju projektov. Ugotavlja, da so v pretekli finančni perspektivi razvojna sred-
30
GRADBENIK 9/2014
ZR M K
stva brez dvoma prispevala k višji kakovosti bivanja, da pa se razvojni
zaostanek regije ni bistveno zmanjšal. Zato je potreben preskok od
komunalnega v razvojno razmišljanje, ki pa - vsaj po predlaganem regionalnem razvojnem programu - pri večini še ni dozorel. Občine tudi
v aktualni finančni perspektivi predlagajo spisek želja večinoma infrastrukturnih projektov, kar je podkrepil z analizo območnega razvojnega programa Prlekije. Razvojni projekti, ki skozi povezovanje dosegajo
kritično maso, kot je že omenjeni biomasni center, po vrednosti ne
dosegajo niti 10 odstotkov predlaganih infrastrukturnih projektov. Ker
je prvo verzijo slovenskega Operativnega programa Evropska komisija
zavrnila kot neustrezno, imajo občine še enkrat možnost premisleka
o strategiji razvoja, ki bi moral celoviteje temeljiti na trajnostni paradigmi, vključno z ekonomsko učinkovitostjo, okoljsko ustreznostjo, višjo
dodano vrednostjo in novimi oziroma ohranjenimi delovnimi mesti.
Zaključki
Posvet, ki je bil že med uvodnimi razpravami obogaten z vprašanji
in mnenji iz občinstva, smo sklenili z okroglo mizo. Razprave udeležencev lahko strnemo v nekatere skupne ugotovitve, kot je ocena, da alternativni finančni mehanizmi za ukrepe URE niso zaživeli
zaradi obilice nepovratnih sredstev. Prijavitelji se niso ukvarjali z
zahtevnejšimi organizacijskimi oblikami financiranja projektov, niti s
privabljanjem zasebnih investitorjev, ker je bilo preprosteje počakati
na razpise za nepovratna sredstva in na ta način izvesti zastavljene projekte. Pri tem upravičencem ni mogoče ničesar očitati, saj so
izpeljali načrte skozi ponujene možnosti, je pa to povzročilo zastoj
pri razvoju finančnih mehanizmov za ukrepe URE. Predvidevamo, da
bodo bistveno nižja sredstva predvsem za infrastrukturne projekte v
aktualni finančni perspektivi omogočila večjo uveljavitev alternativnih načinov financiranja v povezavi z zasebnim kapitalom.
Sklepna ugotovitev okrogle mize je, da bo za razvojni preboj regije
potreben bolj izrazit konceptualni preskok od komunalnega k razvojnemu razmišljanju, ki sledi evoluciji razvojne politike. Le-ta se izraža
tako v prioritetah bodoče kohezijske politike kot v osnutku razvojne
strategije Slovenije. Sinhronizacijo razvoja »od spodaj navzgor« morajo
občine iskati v iskanju kritične mase za razvojne projekte, ki od območja zahteva višjo stopnjo samoorganiziranja. Brez dvoma pa bo takšen
pristop omogočil, da bomo imeli skupaj več, kot če bi se vsak trudil po
svoje. In v duhu trajnostne lokalne samooskrbe omogočil, da ostane
več denarja doma. G
Strokovne prireditve GI ZRMK na sejmu MOS, Celjski sejem,
dvorana L, Celjanka in sejna soba E2,
od 10. do 15. septembra 2014 v Celju
Za obiskovalce 47. sejma MOS v Celju tudi letos Gradbeni inštitut
ZRMK pripravlja v okviru dejavnosti ENSVET neodvisna, strokovna in
brezplačna energetska svetovanja in predavanja.
Svetovanja za obiskovalce sejma bodo izvajali energetski svetovalci
mreže ENSVET (www.ensvet.si) vsak dan od 10. do 18. ure. Svetovanje
bo na razstavno-svetovalnem prostoru Eko sklada v dvorani L.
Poleg brezplačnih in neodvisnih energetskih svetovanj bodo v Celjanki in sejni sobi E2 potekala brezplačna strokovna predavanja, ki jih bodo
izvajali energetski svetovalci mreže ENSVET (www.gi-zrmk/novice).
Nasveti o učinkoviti rabi energije (URE) in rabi obnovljivih virov energije (OVE) bodo v pomoč vsem, ki jih zanima, kako svoja sredstva učinkovito in dolgoročno ustrezno uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše,
stanovanja ali naprav. Razmislek
o rabi energije se dolgoročno
obrestuje, saj cene energije nezadržno rastejo.
Energetski svetovalci mreže ENSVET bodo obiskovalcem sejma v
pomoč pri odločitvah, kako zmanjšati ali čim bolj racionalno načrtovati rabo energije za ogrevanje in
pripravo sanitarne tople vode, kakšen sistem ogrevanja ali hlajenja
Brezplačna strokovna svetovanja
in predavanja GI ZRMK v okviru
je pametno izbrati, kakšna naj bo
dejavnosti ENSVET so vedno dobro
toplotna zaščita stavbnega ovoja
obiskana (fotografija iz letošnjega
in kakšno stavbno pohištvo izbrati
sejma Agra).
in kako ga vgraditi ter kakšna je energijsko učinkovita razsvetljava, raba
in varčevanje z električno energijo.
Na predavanjih bodo tako lahko izvedeli, kako načrtovati energijsko
učinkovito hišo in instalacije v njej, kakšna toplotna zaščita je potrebna,
kakšne so cene posameznih energentov, kakšne so prednosti sodobnih
kurilnih naprav, solarnih sistemov, obtočnih in toplotnih črpalk in kako
jih vzdrževati, pa tudi o rabi obnovljivih virov energije, sodobnih načinih
prezračevanja in o tem, kakšna je pot do biološke čistilne naprave. Seznanili se bodo lahko tudi z izbranimi praktičnimi primeri pri obnovi hiše,
pripravi lesa za kurjenje in o vzdrževanju peči in dimovodov.
Na voljo bodo tudi osnovne informacije in individualna svetovanja o
izvedbi ukrepov pri javnih pozivih za sofinanciranje izvajanja ukrepov
učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije na stanovanjskih
stavbah, ki jih razpisuje Eko sklad. Podrobne informacije o aktualnih pozivih so dostopne na spletnih straneh (www.ekosklad.si).
GRADBENIK 9/2014
31
`