Slovensko kmetijstvo in živilstvo pred novimi izzivi

BARVA CMYK
Pomagajmo (v)si
Horvatovi iz Murske Sobote
Uspeli sta
pripadnost in
dobrodelnost
Zbrali skoraj 36 tisoč evrov
Poslušati,
si zaupati
in povedati
da ali ne
Stran 2
Stran 17
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
stran 1
26. avgusta 2010
Murska Sobota, leto lxii, št. 34, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 €
AGRA 2010 danes zapira svoja vrata
V premislek
Slovensko kmetijstvo in
živilstvo pred novimi izzivi
Sejmišče Pomurskega sejma v Gornji
Radgoni je danes še zadnji dan prizorišče 48. mednarodnega kmetijskoživilskega sejma AGRA. Če naj bi držalo pravilo, da je ta sejem ogledalo
stanja v slovenskem kmetijstvu, potem za letošnjo sejemsko prireditev
to ne velja. Krize, ki ni obšla niti kmetijstva in je tako rekoč v vseh dejavnostih, letošnji sejem v Gornji Radgoni
posebej ne čuti. Res, da je spet za dan
krajši, vendar so razstaviščni prostori razprodani, število razstavljavcev se
ni zmanjšalo, na ogled pa so najnovejši dosežki kmetijstva in živilstva ter
vsega, kar kmetijstvo potrebuje.
Odziv razstavljavcev in obiskovalcev dokazuje pravilnost programske
usmeritve sejma, posebno težo prireditvi dajejo mednarodna strokovna
ocenjevanja kakovosti izdelkov ter tudi
obiski najvišjih predstavnikov domače
in tuje politične in strokovne javnosti.
Sejem je odprl predsednik države dr.
Danilo Türk, kar je dalo prireditvi še
večjo težo. Po njegovih besedah je ta
sejem več kot le sejemska in gospodarska prireditev. Je praznik kulture, praznik agrikulture, najstarejšega in zgodovinsko najbolj utemeljenega vidika
človeške kulture.
Letošnji sejem AGRA je v času, ko je
slovensko kmetijstvo pred novimi izzivi. V javno razpravo prihaja razvojna strategija slovenskega kmetijstva
do leta 2020. Dva dni pred začetkom
sejma jo je potrdil svet za kmetijstvo
in podeželje pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Nadaljevanje na 3. strani
Nepreslišano
Fotografija Nataša Juhnov
Sejem v Gornji Radgoni je več kot le sejem, je praznik kulture in agrikulture
Čeprav so razmere v kmetijstvu še vedno težke, letošnji sejem AGRA posledic takšnega stanja
ni posebej občutil. Razstavni prostori so bili razprodani, število razstavljavcev se ni zmanjšalo,
na ogled je bilo vse najsodobnejše, kar potrebuje kmetijstvo, sejem pa je na razstavni prostor
privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Kot je v otvoritvenem nagovoru dejal predsednik
države dr. Danilo Türk, je AGRA več kot le sejemska in gospodarska prireditev. Je praznik
kulture, praznik agrikulture, najstarejšega in zgodovinsko najbolj utemeljenega vidika človeške
kulture. To je potrdil s svojim obiskom tudi predsednik vlade Borut Pahor.
Lokalne volitve 2010
Kalamar ostal brez podpore SLS-a
Karikatura Anton Buzeti
J. Votek
N
e mine dan, ko širša javnost, ta
ali oni medij ali organizacija ne bi
pozivali k zbiranju pomoči za to
ali ono skupino delavcev. Tudi Pomurje se
temu ni izognilo, vendar je zgodba že nekoliko pozabljena. Odziv je dober in ljudje
pomagajo. Ob zbiranju te neposredne pomoči delavca delavcu rastejo kot gobe po
dežju tudi fundacije kapitalskih mogotcev.
S svojo dobrodelnostjo se hvalijo podjetja,
ki so pomagala tej ali oni skupini otrok,
da je letovala na morju. Nekateri trgovci
svojo dobrodelnost celo brezsramno reklamirajo. Človek si ob tem postavi vprašanje,
kaj se dogaja s to družbo, ki ima v svojem
temeljnem aktu – ustavi – zapisano, da je
socialna država. S tem pa se razume, da
vsakemu državljanu zagotavlja socialno
pravičnost in možnosti za normalno življenje. Skratka, vse to bi mu moralo biti zagotovljeno z aktivno vključenostjo v družbo,
predvsem pa bi mu moralo biti dostopno
in tudi dostojno plačano delo. Tranzicijske
zgodbe zadnjega časa nam zgolj potrjujejo dejstvo, da je kapital zajahal socialno
državo in jo vedno bolj potiska na stranski tir. Človeka, ki je odvisen od svojega
dela, pa potiska na stranski tir in na rob.
Ne samo, da ga mizerno plačuje, v zadnjem obdobju ga ob vsej svoji arogantnosti sploh ne plačuje. Že v Muri smo videli,
Prevent in Vegrad pa samo še potrjujeta,
kako malo so pripravljeni storiti instituti države za zaščito malega človeka. V teh
v nebo vpijočih primerih »se ne da storiti
nič«. Kako hitro pa so ukrepali pred nogometno tekmo v ljubljanskih Stožicah, ko
je eden od neplačanih izvajalcev zagrozil z
zaprtjem dostopa do stadiona s tovornjaki? Zaradi »nevarnosti«, da se podre nadvoz v Tomačevem, je inšpektor prepovedal
promet tovornih vozil po severni obvoznici. Le reprezentančni vratar Handanovič je
»zaštekal zgodbo« in subtilno izjavil, da je
»stadion lep, še lepše pa bo, ko poplačajo
tiste, ki so delali na njem«. To ni nikomur
seglo do srca. In ko je država pristala na
zmanjšanje socialnih pravic pod minimum
preživetja, je odprla pot »dobrodelnežem«
– mislim na tiste, ki pihajo na naše duše.
Naročnik
Začetek »prerivanja«
za mesta kandidatov
Županski vrtiljak se vrti naprej. V Občini Moravske Toplice se je predstavil
Štefan Kodila kot županski kandidat
Stranke mladih Slovenije, podprla pa
ga bo tudi Slovenska nacionalna stranka. Prav tako SNS v Pomurju ustanavlja
nove odbore v Lendavi in Ljutomeru.
Za SMS bo v Gornji Radgoni za županjo
kandidirala Nataša Lorber. V Radencih
se bo za župana kot kandidat LDS-a po-
Dobrodelneži
tegoval Zlatko Mir. Aktivni so tudi pri
lokalni Neodvisni stranki Pomurja, ki
jo vodi soboški odvetnik Jože Korpič.
Stranka je tako predstavila prvo župansko kandidatko v Mestni občini Murska
Sobota. To bo ravnateljica soboške gimnazije Regina Cipot, ki je zaradi nezadovoljstva z načinom vodenja izstopila
iz stranke Zares.
Nadaljevanje na 13. strani
BARVA CMYK
aktualno
| Vestnik | 26. avgusta 2010
Sprejetje zakona res v rokah poslancev?
Vroč »državni zakon«
Zakon, ki je tik pred sprejetjem v državnem zboru, se
bo uporabljal za vse prostorske ureditve državnega
pomena, ki se bodo v prihodnje načrtovale v Sloveniji
Eden najbolj »vročih« zakonov, o katerem
se krešejo mnenja že kar nekaj mesecev, če
ne kar let, je Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Tako se imenuje od januarja letos, ko
so ga preimenovali zaradi številnih sprememb in dopolnitev, ki so bile posledica
medresorske obravnave. Prej se je imenoval bolj izzivalno: Zakon o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor.
Bistvo novega zakona je na kratko, da
naj bi država v prihodnje lažje umestila vse objekte državnega pomena v prostor, tudi če bo v ta namen morala poseči po skrajnem ukrepu in razlastiti
lastnika zemljišča. Sprememba zakona
je bila po pojasnilu pripravljavcev nujna, saj se je do sedaj izgubljalo preveč
časa in denarja zaradi muhavosti posameznikov in nesodelovanja med ministrstvi. Novi zakon vključuje določbe iz
več različnih zakonov (npr. zakon o varstvu okolja, o varovanju naravne dediščine idr.), s čimer so presegli nesodelovanje med posameznimi resorji, kar bo
prispevalo k hitrejšemu črpanju kohezijskih sredstev. Na direktoratu za prostor sicer zatrjujejo, da bo tudi v priho-
dnje vgrajenih dovolj mehanizmov, ki
bodo zagotavljali sodelovanje javnosti, navsezadnje to dovoljujejo in velevajo tudi ustava in mnoge mednarodne
pogodbe. Že v času pobude in priprave
načrtov bodo lahko državljani in občine
dajali pripombe in pobude, nato pa še
v fazi tridesetdnevne javne razgrnitve.
Okoljsko ministrstvo mora do vseh pripomb zavzeti stališče, kako se potem te
upoštevajo, pa je stvar strokovne obrazložitve pripravljavca načrtov.
Vlada Republike Slovenije je prvega
julija potrdila besedilo novega zakona
in ga poslala v Državni zbor Republike
Slovenije. Skladno s septembrskim terminskim planom državnega zbora bo
zakon 7. septembra obravnaval Odbor za
okolje in prostor. Od uspešnosti njegove
obravnave na matičnem delovnem telesu in od vloženih amandmajev pa so potem odvisni nadaljnje sprejemanje ter
dokončne vsebinske rešitve Zakona o
umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Glede na predvolilni čas pa lahko pričakujemo dodatno vročo razpravo o vročem državnem
zakonu.
Bernarda B. Peček
Praznik sv. Štefana
»Vera, poštenost
in domovina«
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dobrodelni koncert Pomagajmo (v)si
Uspeli sta pripadnost
in dobrodelnost
Za nakup magnetne resonance zbrali skoraj 36 tisoč evrov, veliko več, kot so upali
Koncert
Pomagajmo
(v)si, namenjen
nakupu magnetne
resonance, je
v organizaciji
murskosoboške
bolnišnice
pritegnil ogromno
ljudi.
Fotografiji Majda Horvat
2
datum: 26. 08. 2010
Obiskovali so se
ustavljali tudi
ob stojnici, kjer
so zdravstveni
delavci bolnišnice
merili krvni tlak in
sladkor v krvi ter
delili zdravstvene
nasvete.
Vsaj dva razloga za zadovoljstvo prekmurskih Madžarov
»20. avgust je dan, ko Madžari doma
in po svetu slavimo sv. Štefana, simbol
madžarske samobitnosti. Priklanjamo
se spominu ustanovitelja madžarske
države, izjemnega vladarja, pravičnega kralja, utemeljitelja krščanskega nauka … Svoj narod je spodbujal k
razumevanju, medsebojnemu spoštovanju, ljubezni do bližnjega, spodbujal
je sožitje in mir,« je na slovesnosti ob
dnevu madžarske državnosti v Lendavi uvodoma povedal Jozsef Kocon, ki
je v govoru poudaril tri kreposti, ki so
po njegovem mnenju bistvenega pomena v današnjem času, da bi človek
ostal človek: vero, poštenost in domovino. »Verovati moramo vase in v to,
kar počnemo, poznati moramo razumne meje, saj je to pomembno za obstoj, da bi bili deležni uspeha na katerem koli področju, kjer delujemo …
Tretja krepost je domovina, zanjo se
moramo, če je treba, tudi žrtvovati.
Vse življenje smo njeni dolžniki. Zakaj, ker nam je dala dom in čudovit
občutek pripadnosti.«
Če se ozremo v preteklo leto, torej v
leto od lanskoletne proslave ob dnevu
madžarske državnosti, bi lahko v tem
času zabeležili vsaj dve, če ne drugega,
vsaj moralni zmagi prekmurskih Madžarov. Kot prvo bi lahko šteli »priznanje« slovenske vlade glede višine in namena sredstev, ki jih slovenska država
namenja za madžarsko manjšino. Po
poslanskih vprašanjih Laszla Göncza
je bilo v dodatni obrazložitvi ob končnem znesku nekaj več kot 14 milijonov
evrov za večino postavk, ki sestavljajo
omenjeni znesek, zapisano, da gre za
sredstva, ki so namenjena dvojezičnemu območju in ne neposredno delovanju manjšine. »V slovenskem modelu
varstva narodnih skupnosti se varstvo
narodnih skupnosti neposredno nanaša tudi na pripadnike večinskega naroda,« smo lahko takrat prebrali v odgovoru vlade. Številke o financiranju so
spretno izkoriščali predvsem nekateri
slovenski politiki desne provenience,
ki so želeli dokazovati, koliko več slovenska država namenja za prekmurske
Madžare v primerjavi z zneskom, ki ga
Madžarska namenja za Porabske Slovence. Tovrstno obtoževanje pa je nato
kulminiralo na dveh novembrskih sejah madžarske in slovenske parlamentarne komisije, ko so eno od sej zaradi
ostrih besed poslancev Prijatelja in Pukšiča zapustili predstavniki madžarske
manjšine. Drugo pa bi morda lahko izluščili tudi iz Koconovega govora o sv.
Štefanu: »Imel je tudi izreden občutek
za diplomacijo in si prizadeval za pravičnost samostojne države, za neodvisnost madžarskega naroda in za napredek.« V tem kontekstu bi lahko videli
uresničitev predvolilne obljube zmagovite desnosredinske madžarske politične stranke Fidesz, ki je sprejela zakon, s katerim je razširila pravico za
pridobitev državljanstva na zamejske
Madžare, simbolično pa naj bi zakon
stopil v veljavo ravno 20. avgusta, na
dan Sv. Štefana. Nova madžarska vlada
tako spretno pelje politiko krepitve narodne identitete vseh Madžarov v Karpatskem bazenu (Panonski nižini), ki
jih je razdružila Trianonska pogodba.
Ta poteza je namreč gladko uspela tudi
zaradi spretnih diplomatskih prijemov,
ko je maja takrat še bodoči madžarski
zunanji minister Janos Martonyi predlog med drugim predstavil tudi predsedniku opozicijske SDS Janezu Janši in
tako glede na nekatere izkušnje, ki so
jih imeli pripadniki manjšine z Janšo
kot premierjem, tako je zaenkrat vsaj
videti, uspešno »nevtraliziral« potencialno nasprotovanje madžarski odločitvi. V preteklem letu prav tako ne
moreta ostati brez omembe obisk takratnega madžarskega predsednika
Laszla Solyoma (v začetku meseca ga
je zamenjal nekdanji olimpijski zmagovalec Pal Schmitt) in otvoritev novih
poslovnih prostorov Zavoda za kulturo
madžarske narodnosti.
Fotografije na Pomurje.si
Timotej Milanov
»Splačalo se je,« je dan po dobrodelnem koncertu Pomagajmo (v)si dejala
ena od delavk murskosoboške bolnišnice. S tem je mislila na ves trud, ki
ga je s sodelavci vložila v organizacijo prireditve, za katero so delali, ne
da bi vprašali za plačilo, in zanjo trepetali do popoldanskih ur, ko je postalo jasno, da bo uspela. Splačalo se
je, čeprav je zaradi prireditve preložila dopust, saj je bil ponedeljek dan
zadovoljstva za sto osemdeset prostovoljcev in prostovoljk, ki so delali
za to nedeljo. Šest tisoč ljudi, kolikor
jih je na rakičansko letališče privabila
prireditev, namenjena zbiranju sredstev za nakup magnetne resonance in
podpori bolnišnice pri tem, je prekosila pričakovanja tudi največjih optimistov, prav tako znesek zbranih sredstev. S prodajo srečk, pijače in hrane
ter zbiranjem prostovoljnih prispevkov so zbrali kar 35.850 tisoč evrov,
kar je veliko več, kot so upali.
»Pri srcu me je stisnilo, ko so prispevali ljudje, za katere vem, da skromno živijo. Povedali so mi, češ kdo pa
nam bo pomagal, če si sami ne bomo,«
je pripovedovala ena od delavk, ki je
skrbela za škatlice, kamor so obiskovalci spuščali prostovoljne prispevke.
Seveda na prireditvi niso bili vsi enakih misli.
Dobrodelni koncert je bil namreč
zanimiv tudi po preizkušanju dveh
mišljenj glede prireditve tudi med
zaposlenimi bolnišnice – individualističnega, ki ne bi dal roke v ogenj za
uspeh kolektivizma in še vedno motivacijsko moč dobrodelnosti, ter tistega, ki je stavil prav na dobrodelnost.
Dobesedno, saj so celo med najožjimi sodelavci prireditve padale prijateljske stave, čeprav nekateri še vedno mislijo, da je zbiranje denarja na
tak način, še posebej ker gre za drago
naložbo in velik denar, nepotrebno.
Kljub različnim konceptom je nedelj-
Spoštovani Pomurke in Pomurci,
v nedeljo, 22. avgusta 2010, smo na
letališču v Rakičanu uspešno izvedli dobrodelni koncert POMAGAJMO (V)SI. Udeležilo se ga je okrog
6.000 obiskovalcev. Za nakup magnetne resonance smo zbrali 36.104
evre.
Naša pričakovanja so izpolnjena,
veliko pa nam pomeni, da je to denar Pomurk in Pomurcev, ki so ne-
sebično, marsikdo v osebni stiski,
priskočili na pomoč in darovali.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nas
obiskali in prispevali k nakupu magnetne resonance, aparata, ki ga
v Pomurju zelo potrebujemo. Ponovno smo pokazali in dokazali, da
smo složni in znamo pomagati, se
odzvati, kadar je res potrebno.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
ski koncert uspel, organizator pa si je,
če ne drugega, pridobil naklonjenost
s tem, da je ljudem nekaj tudi dal, ob
zabavi predvsem priložnost za prijetno druženje, za mnoge tudi za družinski popoldanski izlet in srečevanje
z znanci in prijatelji
Značaj dobrodelnosti pa koncertu
brez vstopnine niso dali le obiskovalci, ampak tudi številni nastopajoči, ki
so se odpovedali honorarju, prišli pa
so tudi nenapovedani in sproti dopolnjevali program. Izvedbo koncerta je
omogočilo šestinpetdeset donatorjev
in oseminosemdeset takih, ki so prispevali nagrade za srečelov. Svoje sta k
uspehu prireditve dodala še lepo vreme
in izbrana lokacija. Skratka, splačalo se
je, pa ne samo zaradi denarja, ampak
zaradi ustvarjenega vzdušja pripadnosti in spet slišanih besed med ljudmi,
da gre vendar za našo bolnišnico.
Prireditev sta obiskala tudi škofa obeh cerkva, evangeličanski mag.
Geza Erniša in katoliški dr. Peter
Štumpf, posebni gost večera pa je bil
ljubljanski župan Zoran Jankovič, prijatelj direktorja Bojana Korošca še iz
mladih let in nogometa, ki ima tudi
največ zaslug za nastop znanega pevca Petra Graše. Vabljenega ministra za
zdravje dr. Dorijana Marušiča na prireditev ni bilo. Kako tudi bi prišel, saj
je bila prireditev posredno kritika države ob prepričanju ljudi, da bi za nakup aparata morala dati več denarja.
Direktorju bolnišnice je poslal le sporočilo, da je zadržan.
Majda Horvat
BARVA CMYK
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
26. avgusta 2010 | Vestnik |
Nova podoba mesta na območju nekdanjih »provizorijev«
stran 3
3
Komantar
Naj živi … center
Otvoritev oskrbovanih
najemnih stanovanj
Majda Horvat
Č
eprav nam ves čas tolče po glavi, da sta si vlada in sindikat zdravnikov Fides
v pogajanjih za talca vzela ljudi ali, to pa je še hujše, bolnike, se s tipanjem
v podkožje razkrije, da je spor v bistvu zaradi koncentracije in centralizacije
zdravstvenega sistema. Zakaj mislim tako? Slabšanje zdravja ljudi bi
namreč blatilo sloves tako slovenske medicinske stroke kot države, kar pa bi tvegali le
bedaki. Ali drugače: še tako blesteči posamični dosežki medicinske stroke ne bi mogli
prekriti tega, da je na drugi strani z zdravjem ljudstva vse slabše. Evropsko in tudi
svetovno oko tega ne bi spregledalo. Zato je po svoje tudi res, kar trdijo predstavniki
Fidesa, da bodo kljub vsemu zdravniki poskrbeli za bolnike.
Osemnajst od enaindvajsetih varovanih stanovanj je že zasedenih
Beremo: čeprav se težave zaradi umika soglasij obetajo vsem, bodo manjše bolnišnice
v bistveno težjem položaju. Srš plačila za nadurno delo zdravnikov se torej preslikava
prav v organizacijo dela, ki pa ga majhni zavodi v novih okoliščinah ne bi mogli
organizirati tako kot doslej. Zaradi manj opravljenih zdravstvenih storitev bi
bilo nižje tudi plačilo, to pa bi za sabo potegnilo plaz, ki lahko vodi le v eno smer,
zapiranje neracionalnih majhnih bolnišnic ali oddelkov. Nerešeni spor bi torej v
trenutku in drastično zamajal mrežo zdravstvenih ustanov na periferiji.
Fotografija Timotej Milanov
V središču Murske Sobote so v Ulici
Staneta Rozmana, na območju nekdanjih t. i. »provizorijev«, slovesno
odprli stavbo z oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Za osemnajst od
enaindvajsetih stanovanj, ki so na
voljo, je bila že podpisana pogodba z
bodočimi stanovalci, katerih imena so
že na vratih njihovega novega doma.
»Slovenke in Slovenci živimo vedno
dlje, daljša življenjska doba pa ima
tudi temnejšo plat,« je povedal direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Florijan Bulovec. S tem je mislil predvsem na težave pri gibanju, s katerimi se spoprijemajo nekateri starejši
ljudje, tem pa so tovrstna stanovanja predvsem namenjena. Stanovalcem je omogočena pomoč pri gospodinjstvu in osebni negi. Opremljena
so z napravo za klic v sili 24 ur dnevno. Gradnja objekta je trajala 14 mesecev, pogodbena vrednost pa znaša
1.232.000 evrov. Mestna občina je za
99 let ustanovila neodplačno stavbno pravico nad zemljiščem v korist
nepremičninskega sklada, ker gre za
gradnjo stanovanj z neprofitno najemnino, pa je občina investitorja opro-
datum: 26. 08. 2010
Večina stanovanj je zasedenih, prihajajo pa že nove vloge, zato na
Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja verjamejo,
da bo objekt kmalu v celoti zapolnjen. Več fotografij na Pomurje.si.
stila tudi plačila komunalnega prispevka. Pri najemu imajo prednost
občani Mestne občine Murska Sobota.
Stanovanja so velika od 32 do 61 kvadratnih metrov, najemnina pa znaša
od 160 do 250 evrov. Kmalu bo tudi
otvoritev sosednje stavbe, podružnice Doma starejših Rakičan, kjer bo na
voljo 66 postelj.
T. M.
Ni naključje, da ravno v tem času iz zdravniških vrst spet slišimo, da zapiranje na
primer porodnišnic ne pomeni ukinjanja. Delo bi prevzeli in opravili večji centri,
več opravljenih storitev pa naj bi pomenilo več izkušenj in več strokovnosti. (Večna
dilema v zdravstvu, ali je več boljše in manj slabše.) Z delom pa bi se v centre
premaknilo tudi plačilo storitev in z njim zdravniki. Brez pomisleka bi šli mladi.
Prav med njimi so tudi najglasnejši zagovorniki nepopuščanja pri plačevanju
zdravniškega dela in že doslej so ob konfliktih z delodajalcem radi potegnili iz
rokava tisto znano: potem bom pa šel delat drugam.
Scenariji za novo organizacijo dela, ki so jih v primeru neuspešnih pogovorov
pripravili v manjših zdravstvenih zavodih, torej za obstoj zdravstvene meže na
periferijah, ne prinašajo nič dobrega. Tudi za oblast ne, ki bo morala nase prevzeti
odgovornost za zaklepanje vrat podeželskih ambulant in ugašanje majhnih
bolnišnic. Že res, da si je nekaj od tega z napovedano zdravstveno reformo zamislil
tudi sam zdravstveni minister Dorjan Marušič, vendar ga je Fides prehitro stisnil
v kot. Iz rok mu je izbil prav potreben čas, v prazno pa so zato leteli tudi pozivi
kolegom, da naj mu dajo več časa za pripravo zdravstvenih reform, vsaj do novega
leta. Pa to, da tako kot velika ladja tudi zdravstveni sistem ne prenese hitrih
zasukov, vesta obe strani. Zaradi njih se lahko le potopi. Zato pa so tudi pogajanja,
ki se že sprevračajo v prepir, tako žolčna.
AGRA 2010 danes zapira svoja vrata
Občina Rogašovci
Slovensko kmetijstvo in
živilstvo pred novimi izzivi
Rumene vreče tudi na Goričkem
V Občini Rogašovci so pred dnevi začeli zbirati in odvažati embalažo po
sistemu rumene vreče od vrat do vrat.
Gre za eno od treh občin v Pomurju in
prvo na Goričkem, ki se je vključila v
ta projekt.
Kot je povedal direktor podjetja
Saubermacher - Komunala M. Sobota
Sejem v Gornji Radgoni je več kot le sejem, je praznik kulture in agrikulture
Nadaljevanje s 1. strani
Lokalne volitve 2010 – Vestnik
Fotografija Jure Zauneker
Hkrati jo je preimenoval v Resolucijo o
strateških usmeritvah kmetijstva in živilstva v Sloveniji, s čimer se daje tej panogi še dodatni poudarek. Resolucija bo
dva meseca v javni razpravi in k iskanju
novih smeri in novih idej v kmetijstvu
so vabljeni vsi, ki imajo interes, da se
razmere v kmetijstvu izboljšajo. Evropska kmetijska, prehranska in celotna
politika je več ali manj znana, slovensko kmetijstvo se mora vključiti v te tokove, hkrati pa iskati svoje izvirne poti
ter se boriti za svoje posebnosti.
Osnova za slovensko pridelavo hrane je slovenska kmetijska zemlja, ki je
imamo zelo malo, zato je skrb za njeno
ohranitev prednostna naloga. Proizvodnja hrane je v Sloveniji strateškega pomena, vendar mora potekati na trajnostni način. To pa zahteva proizvodnjo, ki
bo skrbela za ohranitev krajine, naravnih virov in biotske raznovrstnosti.
Proizvodnja hrane je za Slovenijo strateškega pomena tudi zato, da si zagotovimo boljšo samooskrbo. Na področju
samooskrbe s hrano je Slovenija v preteklih letih nazadovala. V nekaterih dejavnostih je že padla na raven, ki lahko
ogroža našo prehransko varnost. Nazadovanja si ne moremo več dovoliti, tudi
zato ne, ker imamo možnosti za večjo
samooskrbo. Tudi finančna sredstva za
to obstajajo. Slovenija je bila že doslej
uspešna pri črpanju evropskih sredstev
za razvoj kmetijstva, v prihodnje pa ga je
treba še izboljšati. In prav razvojna strategija je tista, ki mora poiskati najboljše
Drago Dervarič, je namen tega projekta ločiti od mase mešanih komunalnih odpadkov tiste surovine, ki lahko gredo v nadaljnjo predelavo. Na ta
način se med drugim prihrani prostor
na zbirnih mestih in prostor v posodah za komunalne odpadke.
C. K.
Sejem AGRA je odprl predsednik države Danilo Türk, obiskali in ogledali pa so si
ga tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine.
praktične rešitve za to, da s sredstvi, ki so
na voljo, dosežemo čim boljši razvoj.
Geslo letošnjega sejma je Naravnost
na mizo, kar pomeni, da naj bo pot od
pridelave do mize čim krajša. Kot pravi predsednik države, bi to geslo lahko
predstavljalo tudi zaščitno znamko slovenskega kmetijstva, saj izraža našo željo
po izboljšanju samooskrbe. K izboljšanju
te pa lahko veliko prispevajo potrošniki, ki bodo v trgovinah kupovali slovensko hrano. S tem bodo pomagali razvijati
domače kmetijstvo in živilsko industrijo,
prispevali bodo k odpiranju novih delov-
nih mest, večji zaposlenosti in večji blaginji vseh v tej državi. Seveda morajo proizvajalci hrane ustrezno komunicirati s
svojimi potrošniki, k temu pa naj bi prispeval tudi zakon o promociji slovenskih
pridelkov in hrane, ki je v javni razpravi.
Akcija Kupujem slovensko ne sme ostati
le enkratna akcija, pač pa se mora usidrati v našo zavest.
Slovensko kmetijstvo je v tem trenutku
še v težkem položaju, vendar se prvi znaki izboljšanja že kažejo. Po slabih časih so
še vedno prišli boljši, zato upanje ostaja.
Ludvik Kovač
V skladu z Zakonom o volilni kampanji uredništvo časopisa Vestnik objavlja pravila, ki bodo upoštevana v
volilni kampanji za redne volitve v občinske svete in volitve županov, ki bodo
10. oktobra 2010. V skladu s programsko zasnovo, ki medij opredeljuje kot
strankarsko neodvisen in nevtralen, bo
Vestnik informativno in problemsko
spremljal predvolilno dogajanje tako,
da nobena politična stranka oziroma
kandidati ne bodo v privilegiranem ali
kakršnem koli neenakopravnem položaju. Selekcija spremljanja dogodkov in
izbor predvolilnih tem in sogovornikov
bo v presoji uredništva oziroma odgovornega urednika medija.
Medij bo v celoti spoštoval določila
Zakona o volilni kampanji.
Od začetka volilne kampanje do dneva volitev se kandidati ne morejo pojavljati v časopisu v kakršni koli drugi vlogi (npr. kot poslanci, direktorji,
predsedniki raznih organizacij itd).
Nenovinarskih člankov v povezavi z
volitvami, z izjemo popravkov oziroma odgovorov, ki smo jih dolžni objavljati po zakonu o medijih, ne bomo
objavljali. Pri odgovorih bomo vztrajali, da se ne smejo zlorabljati za volilno
kampanjo. Med njo tudi ne bomo ob-
javljali pisem bralcev z očitno opredeljeno vsebino o volilnem odločanju.
Političnim strankam in kandidatom
medij zagotavlja vse možnosti za ustrezno predvolilno promocijo v skladu z
veljavnim cenikom. Medij v času predvolilne kampanje ne bo objavljal strankarskih ali sporočil kandidatov za javnost. Politične stranke ali kandidati
imajo možnost, da za tovrstna sporočila zakupijo časopisni prostor. Oglase, ki
morajo biti v skladu z zahtevami zakona o volilni kampanji, bomo objavljali
v skladu s cenikom oglasnega prostora,
vendar z omejitvijo velikosti na prvi in
zadnji strani Vestnika, kjer oglas ne sme
presegati osmino časopisne strani.
Naročniki volilnih propagandnih
sporočil so objavo dolžni naročiti z
ustrezno opremljeno naročilnico in
vnaprej poravnati celotni znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo izvedeno, sporočila ne bodo
objavljena.
Naročila sprejema: Agencija za trženje Venera, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Telefonska številka je: 02 538 17 19, e-pošta:
[email protected]
Janez Votek,
v. d. odgovornega urednika Vestnika
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), Majda Horvat (namestnica odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda
Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične
osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900
0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom
o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
4
gospodarstvo
| Vestnik | 26. avgusta 2010
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
stran 4
www.vestnik.si | e: [email protected]
Robert Kuzmič, direktor Skupine Iskratel v Ruski federaciji, o aktualnih razmerah v Moskvi in Rusiji
Še neizkoriščena poslovna priložnost
Januarja 2007 je prevzel funkcijo direktorja prodaje za centralno federalno regijo, oktobra 2009 pa je
postal direktor predstavništva Iskratela v Ruski federaciji – Ruski investitorji bi vlagali tudi v Sloveniji
Svetovna kriza je lani zajela tudi Rusijo in rusko gospodarstvo, kakšne
so razmere danes?
»Kriza je močno vplivala na razvoj
in investicije v telekomunikacijskem
sektorju in to se je žal poznalo tudi
pri nas. Rezultat poslovanja Iskratela
v Rusiji v letu 2009 je eden slabših po
1998. letu, ko se je v Rusiji zgodila devalvacija rublja. V letu 2010 so se zadeve nekoliko umirile, rubelj se je nekoliko okrepil in gospodarstvo se počasi
prebuja, a z bistveno počasnejšim tempom kot pred krizo. Vsi pa vemo, da
rusko gospodarstvo temelji na nafti in
plinu, katerih cene so dokaj ugodne,
napovedi pa so optimistične.«
S čim se prav zdaj ukvarjate v Skupini Iskratel v Rusiji?
»V Rusiji ima Iskratel svoje predstavništvo v Moskvi. Je nekomercialna organizacija, vse poslovanje pa poteka v
okviru skupnega podjetja Iskrauraltel,
ki se ukvarja s prodajo, razvojem, proizvodnjo, projektiranjem, šolanjem in
servisno podporo po vsej Rusiji. Ustanovljeno je bilo 1994. leta v Jekaterinburgu. Glede na gospodarsko situacijo
smo se lani lotili optimiziranja organizacije in poslovnih procesov v pod-
jetju, kljub temu pa smo zadržali večino kadrov in jih uspeli motivirati,
tako da smo optimistično zakorakali v leto 2010. Rezultati letošnjega prvega polletja so zadovoljivi in že zdaj
lahko napovem, da bomo letošnji prodajni načrt izpolnili in pripravili dobro
izhodišče za leto 2011, saj sta se načrtovanje in odobritev proračuna za projekte v letu 2011 že začela.«
Robert Kuzmič,
po rodu iz
Vidonec, je
konec 2009. leta
prevzel funkcijo
direktorja
Skupine Iskratel v
Rusiji.
radi organiziranja seminarjev in konferenc na Bledu, v Portorožu, Olimju
in drugih kongresnih centrih. Tudi mi
smo jih že organizirali za svoje ruske
partnerje, Krka pa zakupi za te namene tudi po dva ali tri čarterske letalske prevoze.«
Zadnje tedne so mediji omenjali Moskvo predvsem zaradi požara, ki je
izbruhnil na poljih menda že sredi
julija? Kako ste vi osebno doživljali
to katastrofo?
So kakšni ukrepi ruske vlade povezani tudi z Iskratelom?
»Moja osnovna strategija nastopa Iskratela v Rusiji je diverzifikacija
kupcev, postati sistemski integrator,
sodelavci pa naj bi bili maksimalno
motivirati in strokovno usposobljeni. Ruska vlada se je leta 2009 odločila, da bo podprla domače proizvajalce tudi na področju telekomunikacij.
Razna ministrstva so pripravila vrsto
ukrepov in prav sedaj je v pripravi izdaja kriterijev, ki opredeljujejo ruske-
Zgorele so površine v
velikosti petih Slovenij
in to bo vsekakor imelo
hude posledice.
ga proizvajalca. Temu je sledil tudi
Iskratel, tako da smo že lani začeli
načrtovati prenos nove tehnologije in
znanja v Iskrauraltel, sedaj pa smo v
fazi implementacije. S tem namenom
smo maja letos ob prisotnosti našega
ministra Gregorja Golobiča z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ruskega ministra za zveze
in množične komunikacije Igorja Shegoleva podpisali memorandum med
Iskratelom in Iskrauraltelom. Dobro
pa sodelujemo z drugimi ministrstvi
in institucijami, kar je zalo pomembno, saj smo na izredno konkurenčnem
Fotografija Bernarda B. Peček
Kuzmičeve smo prvič predstavljali v
Vestniku pred slabima dvema letoma
kot mlado družino, ki se je odločila za
novo poslovno in življenjsko pot v Moskvi. Tokrat smo navezali stike z Robertom Kuzmičem zaradi aktualnih
dogodkov, ki polnijo medije, da iz prve
roke izvemo, kakšne so razmere v tem
velemestu. Robert je medtem napredoval, saj je postal direktor predstavništva Iskratela v Rusiji, to pa je bilo v
teh najbolj kriznih letih vsekakor velik
izziv in napor. Njegov delavnik traja ne
le do 18.00, ampak večkrat tudi do poznih nočnih ur, saj je bilo treba pripraviti nov prodajni načrt za leto 2010 ter
ustvariti motivirano, uspešno in ambiciozno prodajno ekipo.
trgu, kjer so na eni strani zelo močni
kitajski proizvajalci z nizkimi cenami
in politično podporo, na drugi strani
pa domači ruski proizvajalci, tehnološko sicer manj konkurenčni, toda
podpira jih ruska vlada.«
Vse več ruskih turistov prihaja na
Jadran in druge turistične kraje, si
to lahko privoščijo mnogi ali le nekateri?
»Slovenska podjetja so hkrati tudi
predstavniki slovenske države v Rusiji. Tako tudi naše podjetje v marsičem
pomaga vsem, ki želijo obiskati Slove-
nijo. Sam sem pripeljal v Slovenijo in
tudi v Prekmurje že veliko ruskih poslovnežev. Pomagamo jim na primer
pri pridobitvi viz, tako smo jim pridobili že okrog 400 viz. Že od 2003. leta
spoznavajo Slovenijo in vse več se jih
vrača v našo državo, saj imajo radi pristnost Slovenije, pestrost in sorodno
slovansko dušo. Po investicijski evforiji v Črni gori se zdaj začnejo ozirati
po možnosti vlaganja v Sloveniji. Mislim, da je to lahko dobra priložnost
za marsikoga. Slovenija pa je zaradi
nižjih cen (Moskva je tretje najdražje mesto na svetu) zanimiva tudi za-
»Zgorele so površine v velikosti petih Slovenij in to bo vsekakor imelo
velike posledice tako za klimo celotne Zemlje kot tudi za gospodarstvo
in cene v kmetijstvu. Požar je izbruhnil že sredi julija, ko začne goreti šota,
je to težko pogasiti. Vsekakor niso bili
dovolj pripravljeni, predolgo so čakali, v začetku niso sprejeli pomoči od
drugod. Zgorele so cele vasi, pa tudi
telekomunikacijski objekti. Iskratel
pomaga pri vzpostavitvi telekomunikacij z akcijskimi cenami.
Razmere so bile res neznosne, saj
je onesnaženost zraka tudi do sedemkrat presegla dovoljene meje. Večja
je bila umrljivost starejših, bolnih in
otrok, povsem nedolžne bolezni je sedaj težje pozdraviti, saj se je odpornost ljudi zmanjšala. Tudi sam sem se
skorja zastrupil v tem dimu, saj sem
bil preveč zunaj, tako da me je dva
dni bolela glava, pa še bruhal sem.
Vsekakor nikoli v zgodovini Rusije še
ni bilo tako visokih in tako dolgotrajnih temperatur. Ali je to umetno povzročeno ali zgolj posledica vremenskih razmer, ne vem, vem pa, da so
že v preteklosti znali razbiti fronto
in pregnati oblake, če so potrebovali
lepo vreme za parado. Hčerka in noseča soproga sta bili v tem času doma
v Sloveniji, zdaj pa, ko so se razmere
umirile, se vsi vračamo v Moskvo, saj
bi bil kljub obilici dela rad ob rojstvu
drugega otroka.«
Bernarda Balažic Peček
Ljutomerski Farmtech dobil dve zlati medalji Za Stavbar gradnje izglasovana prisilna poravnava
Kaže, da krizi
pojema moč
Pomurskim upnikom
priznanih milijon evrov
V zadnjih mesecih pozitiven obrat in nove zaposlitve
Stanovanja v Gornji Radgoni in Lendavi še vedno čakajo na dokončanje
Na sejmu Agra v Gornji Radgoni se tudi
letos s svojimi izdelki predstavlja ljutomersko podjetje Farmtech. Najprej
zato, ker je sejem v bližnji okolici in z
vsebino neposredno povezan z njihovim proizvodnim programom, njegov
pomemben del pa je tudi mednarodno
ocenjevanje kakovosti kmetijske mehanizacije in opreme, kjer vsako leto dobivajo nagrade. Letos so dobili dve zlati
medalji za nova proizvoda – mulde prikolico Durus 1600 in triosno prikolico
DDK 2400. Sejem pa je tudi priložnost,
da jih obišče veliko kupcev in poslovnih partnerjev. »Iz teh razlogov nam je
v veselje biti del te priložnosti, kjer se
združujejo interesi, izmenjajo znanje,
potrebe in porajajo ideje ter sklepajo
novi posli. In vse to v prijetnem razpoloženju,« je povedala direktorica podjetja Sonja Rajh.
Gospodarska in finančna kriza je konec lanskega in v začetku letošnjega
leta prizadela tudi ljutomersko podjetje. Najprej so jo občutili pri okoljskem
programu, saj izdelke prodajajo na širšem svetovnem trgu, kjer se je kriza tudi
Za podjetje Stavbar gradnje je bila
prve dni avgusta na Okrožnem sodišču v Mariboru izglasovana prisilna poravnava. Med 243 upniki, ki
jim je prisilni upravitelj priznal blizu 14,5 milijona evrov terjatev, je tudi
27 pomurskih s priznanimi terjatvami v skupnem znesku milijon evrov.
Prisilna poravnava pomeni, da lahko
upniki v štirih letih pričakujejo največ
30-odstotno poplačilo terjatev, če bo
imel seveda dolžnik dovolj projektov
in uspešno posloval.
O tem pa dvomijo celo upniki, ki so
sicer glasovali za prisilno poravnavo.
Dolžnik ima sicer zasedene vse zmogljivosti, a pri poslovanju ne dosega
vseh rezultatov, predvidenih v načrtu
finančnega prestrukturiranja, pa je na
seji upniškega odbora zadnje dni junija ugotovil tudi prisilni upravitelj.
Podjetje nima večjih poslov, s skupino
podjetij MG pa tudi ni uspelo dobiti
gradnje medicinske fakultete v Mariboru, ki jo je ustavila državna revizijska komisija.
prej pojavila, kmetijski program pa je
zapadel v njene pasti kasneje. S tem so
učinke krize v podjetju tudi lažje prenesli. »V zadnjih mesecih pa je prišlo do
pozitivnega preobrata na obeh programih in nekaj delavcev je na novo dobilo zaposlitev,« ugotavlja Rajhova. Čeprav
razmere še vedno ne dopuščajo dolgoročnih obetavnih napovedi, v ljutomerskem podjetju verjamejo v svoje proizvode, njihovo kakovost in koristnost
za kupca.
S proizvodnjo tudi sledijo gibanjem v
kmetijski dejavnosti, torej usmeritvam v
biološko pridelavo hrane, pa tudi trendom predelave biomase. To pa zahteva razvoj novih proizvodov večjih zmogljivosti, pri ponudbi pa usmerjenost h
kupcu in njegovim potrebam. »V teh zaostrenih gospodarskih razmerah smo se
še bolj usmerili v razvoj, ki je v celoti
plod domačega znanja. Tako prihajamo
na trg z novimi proizvodi mulde, triosnimi in potisnimi 30-tonskimi prikolicami, ki so namenjeni sodobni kmetijski
proizvodnji,« je povedala Sonja Rajh.
Majda Horvat
Neplačan izvršni direktor
Med priznanimi terjatvami je četrto najvišjo v višini 65 tisoč evrov
prijavila družba Stavbar Lendava,
hčerinsko podjetje dolžnika, ki na
lendavskem koncu upravlja osemsto stanovanj. Stavbar Lendava, d.
o. o., je imel s podjetjem Stavbar
gradnje, d. d., sklenjeno Pogodbo o
dolgoročnem poslovno-tehničnem
sodelovanju, po kateri naj bi podjetje Stavbar gradnje zagotavljalo
plačo in plačilo drugih stroškov za
izvršnega direktorja družbe Stavbar Lendava, d. o. o. Njegova naloga naj bi bila zagon nove dejavnosti
podjetja, to je gradbeni inženiring
in nadzor, ki pa ni zaživela. Izvršni
direktor je bil zaposlen slabo leto,
do prvega maja 2010, prijavljena
terjatev pa je v celoti povezana z izplačevanjem njegovih plač, potnih
stroškov in nakupom opreme, ki jo
je potreboval.
Usoda podjetja pa je za Pomurje pomembna ne le zaradi poravnave dolga upnikom, ampak tudi dokončanja začetih projektov. Stavbar
gradnje v Murski Soboti gradi večnamensko dvorano, po zagotovilih
vodje gradbišča, ki jih je prve dni
avgusta dal županu Antonu Štihcu,
bodo pogodbena dela končali do 16.
septembra.
V Lendavi nadaljuje tudi zadnji
sklop obnove osnovne šole, ki zajema ureditev sanitarij v vrednosti blizu 400 tisoč evrov, dela pa naj bi bila
končana do začetka šolskega leta. Še
najbolj pa je v zraku dokončanje stanovanj v Gornji Radgoni in Lendavi.
Kljub napovedim dolžnika, da se bo
iz težav izvlekel tudi z dograditvijo stanovanj, ta gradbišča še vedno
samevajo. Na slednjem v Lendavi je
novo le to, da so odpeljali žerjav. Dokončanje stanovanj je namreč odvisno od pripravljenosti bank, da dajo
garancije.
Majda Horvat
BARVA CMYK
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
26. avgusta 2010 | Vestnik |
Družba Mura – evropska hiša mode
Sum korupcije
Vzpostaviti temelje za uspešno
dolgoročno poslovanje
Puconska
občina v
primežu
energetskih
lobijev
Med delujočimi hčerinskimi družbami,
ki po stečaju Mure, d. d., nadaljujejo
proizvodnjo, je tudi Mura – evropska
hiša mode, družba, ki je začela samostojno delovati aprila 2005, ko so vanjo prenesli dejavnosti, ki so se ukvarjale z razvojem in trženjem kolekcij
lastnih blagovnih znamk ter s samostojnim upravljanjem teh znamk. Ker
je družba v stoodstotni lasti matične
družbe, ki je v stečaju, prej pa je bila
močno vpeta v poslovne tokove celotne skupine, se sedanje stanje kaže v
njenem poslovanju. Mura – EHM nima
možnosti priti do virov financiranja in
ne more pridobivati jamstev za nadaljnje posle, zato v zadnjih dveh sezonah
ni mogla financirati in realizirati vseh
naročil, posledica pa je zmanjšanje prihodkov.
Direktorica Silvana Brenčič priznava, da je družba v težki likvidnostni situaciji in kljub racionalizaciji poslovanja v rdečih številkah. Da bi zmanjšali
stroške, so ukinili določene poslovne aktivnosti, reorganizirali družbo
in zmanjšali število zaposlenih. Kljub
zmanjšanju stroškov jim ni uspelo zagotoviti pozitivnega poslovanja, saj so
se zmanjšali tudi prihodki, medtem ko
nekateri fiksni stroški ostajajo. V družbi je trenutno 83 zaposlenih, 39 jih je v
maloprodajnih trgovinah, drugi opravljajo različne funkcije na sedežu družbe, od nabave, kreacije do skladiščenja
in trženja.
Družba je ustvarila v letošnjem prvem polletju tri milijone evrov prihodkov, kar je manj kot v enakem lanskem
obdobju, izdelava in prodaja lastnih
blagovnih znamk pa sta se v primerjavi s preteklostjo prepolovili. Polovico
prihodkov dosegajo s prodajo v lastnih
trgovinah, ki jih je v Sloveniji enajst, s
svojimi izdelki so prisotni še v drugih
slovenskih modnih trgovinah, Murine
blagovne znamke pa ostajajo prepoznavne tudi na tujih trgih, predvsem
na hrvaškem in na trgih nekdanje Jugoslavije. V Muro še vedno prihajajo
tudi kupci iz Rusije in nekaterih drugih
vzhodnih držav, njihove izdelke pa je
mogoče najti tudi v nekaterih avstrijskih in belgijskih trgovinah.
Fotografije Ludvik Kovač
Vpetost v dogajanja v matični družbi v stečaju jih ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev
Silvana Brenčič, direktorica: »Družba
Mura – EHM je močno vpeta v dogajanja v matični družbi v stečaju, kar jo
ovira v poslovanju. Ker ne moremo
pridobiti sredstev oziroma jamstev
za financiranje proizvodnje, v zadnjih
dveh sezonah nismo mogli realizirati
veh naročil, prihodki so se zato zmanjšali, družba pa posluje z izgubo.«
Jože Pucko, vodja prodaje:
»Racionalizacij se lotevamo na
vseh področjih, tudi v trgovini.
Maloprodajnih trgovin, ki so v lasti
Mure v stečaju, imamo v Sloveniji 11,
prav zdaj pa pripravljamo projekt za
združitev trgovin v Ljubljani, ki so na
treh lokacijah.«
Štefka Varga Radič, modna
oblikovalka: »Kolekcija za sezono
pomlad-poletje 2011 je pripravljena in
zdaj jo predstavljamo našim kupcem.
Pripravili smo po dve kolekciji Mura
in e.Mura ter kolekciji leOna in J. G.
Carniolus, kupci lahko izbirajo med
160 modeli, odziv pa je dober.«
Racionalizacije so se lotili tudi pri
prodaji, pravi njen vodja Jože Pucko, saj
pripravljajo združitev trgovin v Ljubljani, ki so zdaj na treh lokacijah. Pucko
se strinja z ugotovitvijo, da je pri razvoju in trženju lastnih blagovnih znamk
Mura največ zamudila v preteklosti, ko
je v to premalo vlagala, zdaj pa ni denarja. Pa tudi sicer je v tem trenutku
usoda družbe negotova, saj je stečajni
upravitelj Mure objavil njeno prodajo
z zavezujočim zbiranjem ponudb. Rok
za to se izteče konec prihodnjega meseca, in ko bo znan nov lastnik, bo verjetno bolj jasna tudi nadaljnja usoda
Mure – EHM. Do takrat so vse njihove
aktivnosti usmerjene v obvladovanje
trenutnega stanja, glavni cilj poslovanja v letu 2010 pa ostaja vzpostavitev
trdnih temeljev za dolgoročno samostojno in uspešno poslovanje družbe. Po besedah stečajnega upravitelja
Branka Đorđevića bi bila primerna rešitev, če bi Muro – EHM kupila druž-
ba Mura in partnerji, ki je prav tako
hčerinska družba Mure, d. d. v stečaju,
saj ta že zdaj opravlja dobršen del poslov zanjo. Ob izdelavi lastnih blagovnih znamk ji v družbi Mura in partnerji zagotavljajo tudi tehnološki razvoj,
izdelavo krojev in druge storitve. Mura
– EHM pa sodeluje tudi z Murino hčerinsko družbo Mura – unikat, saj ta zanjo prav tako opravlja dodelavne posle,
dobro pa je tudi sodelovanje z vsemi
drugimi delujočimi družbami in tudi
z Muro v stečaju.
Čeprav nimajo možnosti za pridobitev dodatnih sredstev za financiranje
proizvodnje in jo zato financirajo le iz
tekočih prilivov, jim je uspelo izdelati in dati na trg kolekcijo jesen-zima
2010, za katero so naročila zbrali že februarja, posamezni kupci pa še vedno
prihajajo z novimi naročili. Pripravljena je že tudi kolekcija pomlad-poletje
2011, ki jo prav zdaj predstavljajo svojim kupcem. Modna oblikovalka Štefka
Varga Radič pravi, da so pripravili po
dve kolekciji Mura in e.mura ter kolekciji leOna in J. G. Carniolus, odziv kupcev pa je dober. Za kolekcijo pomladpoletje 2011 so pripravili 160 modelov
v različnih barvah, v prejšnjih sezonah
je bilo njihovo število večje, vendar je
zdaj tudi kupcev manj. Posamezne modele izdelajo v različnih serijah, od 50
kosov pa vse do 250.
Ali si bodo Murine blagovne znamke povrnile in še bolj utrdile svoj položaj na trgu, je seveda odvisno od tega,
kako se bo odigral scenarij stečaja matične družbe. V njeni lasti so namreč
tudi Murine blagovne znamke, ki jih
ima Mura – EHM zdaj v brezplačnem
najemu. V lasti Mure, d. d., pa so tudi
proizvodni prostori, za katere zdaj delujoče družbe plačujejo minimalno
najemnino. In dokler ne bo znan nov
lastnik, bo negotova tudi usoda teh
družb.
Ludvik Kovač
stran 5
5
Civilna iniciativa in
župan posredovali
pri pristojnih
In zakaj sumijo, da gre pri umeščanju
spornega daljnovoda DV 2 x 110 kV
Murska Sobota–Mačkovci, za katerega
okoljevarstveno soglasje in novelacijo
poročila o vplivih na okolje so pregledali, za koruptivno dejanje? Podobnih poskusov so bili namreč deležni
tudi krajani vasi Vaneča, Moščanci in
Dankovci, saj so predstavniki Elektra
Maribor na javni razgrnitvi kar neposredno ponujali materialne koristi, če
pristanejo na predlagano rešitev. Celotno vodenje postopka Agencije za okolje, ki traja že skoraj deset let, pa je bilo
opravljeno po mnenju lokalnih predstavnikov zelo pristransko in v korist
naročnika Elektra Maribor. Poudarjajo, da krajani vasi Vaneča, Moščanci
in Dankovci nikoli niso zavračali gradnje daljnovoda, saj se zavedajo nujnosti izboljšanja oskrbe z elektriko in
elektrifikacije železniške proge, civilno
iniciativo so ustanovili, da bi zgradili
daljnovod na takšen način, kakšnega
zahteva večina prebivalstva, lokalna
skupnost, svetniki in župan: s kabli,
pod zemljo. Tega načina izvedbe pa
kljub večkratnim zahtevam načrtovalci niso objektivno ovrednotili, ampak
ga ves čas vztrajno zavračajo. Ustrezna vizualizacija prostozračne trase
daljnovoda bi zelo nazorno pokazala,
kakšen bi bil videti ta daljnovod v goričkem okolju, prav tako pa zahtevajo
dodatno vrednotenje vpliva niozkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja pri objektu Moščanci 24 a, ki se
mu daljnovod najbolj približa, in pri
Športnorekreacijskem centru Vaneča,
kjer je tudi otroško igrišče.
Skratka: temeljna nesoglasja s krajani prizadetih vasi niso bila rešena,
pravzaprav so jih ignorirali, zato so
prepričani, da je tudi predlog pozitivnega okoljevarstvenega soglasja
Agencije RS za okolje napačno, neodgovorno ter družbeno škodljivo dejanje, saj negira ugotovitve poročila.
B. B. P.
Kako je mogoče brez morja prav prijetno preživeti poletje
Gramoznica, biser sredi Prekmurja
Zapis kopalca v gramoznici pri Bakovcih, ki obiskuje to umetno jezero pri Murski Soboti že dve desetletji
Poletje je že na polovici svoje poti in z
njim dopusti ter kopalna sezona. Mnogi potujejo na počitnice in rekreacijo
proti morskim obalam in s tem tudi
tvegajo, ali bodo srečno prišli do cilja
ali pa jih bodo doletele ovire in zastoji
na cestah ter moreče čakanje na mejnih prehodih in cestninskih postajah.
Kar precej pa nas ostaja doma in za
osvežitev uporabljamo bližnja kopališča ali gramozne jame.
V gramoznico – kamenšnico pri Bakovcih se hodim kopat že dve desetletji. Od tedaj, tj. od leta 1992, me na
morje niti ne vleče preveč, saj imam
sonca in čiste vode dovolj v Bakovcih.
Kamenšnica pri Bakovcih je še aktivna, saj SGP Pomgrad iz nje izkopava
gramoz, ob jezeru pa sta tudi separacija in betonarna. Jezero se razprostira
nekako od ceste Bakovci–Murska Sobota (Market Tuš) na zahodu do rakičanske bolnišnice oz. rakičanskih njiv
na vzhodu. Če ga primerjamo z Blej-
skim jezerom, menim, da ga je vsaj za
polovico, saj je najdaljši premer že blizu 1000 metrov. Ob lepem vremenu je
voda modro zelena in kristalno čista,
njena globina pa seže do 30 metrov.
Voda je tudi bogata z ribami in poznavalci trdijo, da so v njej tudi 30-kilogramski somi in krapi, ob obali pa
uspevajo lokvanji s prelepimi cvetovi.
Kamenšnica je priljubljena lokacija ribičev in Ribiška družina Murska Sobota vsako leto v začetku avgusta priredi
tradicionalni ribiški piknik, ki ga obiščejo tisoči.
Temperatura vode se lahko primerja z morjem, saj je v letošnjem juliju
dosegla že 29 stopinj Celzija, le v začetku poletja so spodnje plasti vode
hladnejše kot zgoraj, kar je za občutljive ljudi malo nevarno. Sem prihajajo deskarji in kajakaši, kopalci pa
predvsem iz Murske Sobote in okoliških krajev. Sedaj, ko je urejeno parkirišče za kamione ob Petrolovem
servisu, pa se prihajajo hladit tudi tovornjakarji raznih narodnosti, predvsem z vzhoda.
Prav tako mnogi pripeljejo okopat
svoje hišne štirinožne ljubljenčke in
prav veselo jih je gledati, kako uživajo v vodi. Pri ribiškem domu je sicer
dolgo časa stala tabla z opozorilom, da
je kopanje zaradi higiensko oporočne
vode prepovedano, vendar so sedaj ta
nesmisel odstranili. Nekoč sem srečal
na obali ribiča, ki je bil zdravstveni inšpektor, in mi je na to opozorilo mirno
dejal: »Ti se kar kopaj v tej vodi, gotovo
je bolj čista od bazenske, pa še klorirana ni.« Motijo me edino prah z bližnjih
makadamskih cest in kmetijskih površin ter razno cvetje priobalnih dreves.
Seveda gramoznica ni primerna za neplavalce, ker se strmo spušča in po treh
metrih je voda že nad glavo.
Čeprav se z izkopi gramoza izgubljajo kmetijske površine, je pozitivno, da
so te vode odličen vir za namakanje.
Sicer pa je najbolj pomembno, da je
ta lokacija zelo primerna za ureditev
turističnorekreacijskega centra v stilu
sosednje Avstrije, ki je gramoznice že
pred časom uredila v ta namen. Žal je
obala posejana s številnimi odpadki, ki
jih puščajo malomarni ljudje po prirejanju raznih piknikov, pod restavracijo
pa je obala urejena in vzdrževana. Narejena sta lepo igrišče za odbojko na
mivki ter pomol za čolne in deske.
Tega prispevka ne pišem samo zato,
da bi privabil še več ljubiteljev svobodnega plavanja, ampak predvsem zaradi tega, ker je bakovska kamenšnica lepa priložnost za poslovneže ali
skupine, da nekaj koristnega in seveda dobičkonosnega naredijo iz tega.
Saj niso potrebna milijonska vlaganja.
Prvo in zelo pomembno pa je, da se ta
lepi umetni biser zaščiti kot krajinski
park, nato pa v skladu z naravovarstvenimi merili uredi okolico in obalo.
Andrej Černe
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih več
kot 120 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje potrebe v
gradbeništvu, storitvah in gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
osnovnošolska izobrazba – 43, gradbeni delavec – 30, strojni tehnik – 5,
ekonomski tehnik – 4, kuhar – 4, ekonomsko-komercialni tehnik – 3, doktor medicine, specialist splošne medicine – 2, elektrotehnik – 2, natakar
– 2, obdelovalec kovin – 2, oblikovalec
kovin – 2, živilski tehnik – 2.
Iščejo se tudi:
doktor dentalne medicine – 1, prof.
kemije – 1, prof. kemije in biologije –
1, prof. likovne vzgoje – 1, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike –
1, univ. dipl. inž. elektrotehnike – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 26. avgusta 2010
pobirki
paberki
Čim bolj se povečujeta kriza in
zadolženost občin, tem bolj se
vzgojiteljice in drugo osebje v
vrtcih bojijo, kaj bo z njihovimi
plačami. Menda so ponekod, kjer
so občine prezadolžene, že veliki
problemi z izplačevanjem plač, saj
jo nekateri dobivajo z odlogom.
Sedaj se bojijo, da bodo denar za
njihove plače, ki ga dobijo občine
iz državnega proračuna, porabili
za druge namene. Zato si želijo, da
bi čim prej prešli na neposredno
državno financiranje, saj bi bilo s
tem konec negotovosti, pa tudi v
občini jih ne bi več gledali kot tiste,
ki jemljejo občinski denar.
Iz nakupovalnega centra Maximus
smo dobili nekaj dejstev v zvezi
z mladim Romom (poudarili so,
da ni mladoleten), ki se je večkrat
zadrževal pred vrati centra s
steklenico piva.
Pravijo, da je prijava kršitve
javnega reda in miru možna
le v primeru, če prijavljena
oseba pijana obleži, berači ali
besedno oz. fizično nekoga
nadleguje, nadlegovana oseba
pa ima za to tudi priče. Vodstvo
nakupovalnega centra Maximus
je s policijo že opravilo razgovor,
vendar policija pravi, da samo
v primeru postopanja ali pitja
alkoholnih pijač na javnem mestu
ne more storiti ničesar, saj bi bile
v nasprotnem primeru kršene
pravice osebe, ki to počne. Pri
nas namreč ni sprejetega zakona,
ki bi prepovedoval popivanje na
javnih mestih. Se pravi, še ena
razlika v naši zakonodaji: tako
kot smo že omenili, je v nekaterih
državah zahodne Evrope in v ZDA
prepovedano že samo postopanje
pred trgovinami. Očitno pa je
ukrepanje Maximusa vendarle
obrodilo sadove, saj mladi Rom
pred njegovimi vrati ni bil viden že
od prejšnjega četrtka.
stran 6
S kulturno ministrico Majdo Širca o aktualnih kulturnih projektih
Ni odvisno od centra,
kaj se dogaja izven njega
Z EPK-jem se vlada in ministrstvo resno ukvarjata – Je akademija za umetnost in balet na gradu splavala po vodi?
Vsesplošna kriza in recesija se kažeta
tudi na področju kulture in kulturnega udejstvovanja. Tudi v pokrajini ob
Muri čutimo te trende. Čeprav se že
nekaj časa govori o velikih projektih,
kot so evropska prestolnica kulture,
obnova in oživitev pomurskih gradov,
pa drugi manjši in tudi še manjši, a ne
manj pomembni kulturni projekti, se
ne izpeljejo, kot bi si morda želeli ali
so napovedali. O nekaterih aktualnih
vprašanjih in projektih v kulturi smo
se pogovarjali z ministrico za kulturo
Majdo Širca.
Skoraj 70 odstotkov vseh sredstev
(204 milijone evrov), ki jih kulturno
ministrstvo namenja za kulturo, gre v
osrednjo slovensko regijo, 30 odstotkov si razdelijo v preostalih regijah. V
Pomurje dobimo od te pogače le 1,77
odstotka.
Skoraj polovica sredstev proračuna
našega ministrstva gre za delo javnih
zavodov, tudi galerij in muzejev, ki so v
vašem koncu. Prav tako država plačuje
za plače, za stroške in druge dejavnosti
kulturnim ustanovam po vsej Sloveniji. Res je, da so nacionalne institucije, ki
so običajno v centru, močnejše, imajo
pa tudi določene obveznosti. Na neki
način osredotočanje institucij v glavno
mesto velja za vse države.
Kako decentralizirati kulturo in kako
spodbujati kulturno ustvarjalnost
izven centra?
Kulturna ustvarjalnost se nenehno
spodbuja z razpisi in drugimi dejavnosti. Menim pa, da so lokalne skupnosti
na področju kulture kar dejavne. Morda so amplitude, ko prihajajo ali se zamenjujejo generacije, enkrat močnejše, drugič pa manj izrazite. V bistvu
dogajanja na področju kulture pri nas
ne podcenjujem in ga zelo cenim. Moči
po krajih pa so različne. Odvisno je od
posameznih okolij, posameznikov, njihovih interesov, koliko pobud prihaja iz okolja. Kulturna ustvarjalnost in
utrip sta najbolj odvisna od njihove la-
Majda Širca,
ministrica za
kulturo: »Menim
pa, da so lokalne
skupnosti na
področju kulture
kar dejavne.
Morda so
amplitude, ko
prihajajo ali se
zamenjujejo
generacije,
enkrat močnejše,
drugič pa manj
izrazite.«
(Accademia Europeana), Občino Gornja Radgona in MK za najem prostorov na Negovskem gradu in vzpostavitev zasebne akademije za umetnost
in balet? Pogodba naj bi bila podpisana konec junija. Kako daleč je s podpisom?
Stane Jurgec se je zanimal za najem
negovskega gradu in prej tudi za nekatere druge slovenske gradove. Še bolj
intenzivno pa se je pogovarjal s predstavniki radgonske občine. Nam pa do
danes ni poslal nobenega poslovnega
načrta ali kakšnega programa. Podpis pogodbe pa je vezan na trdno zastavljen projekt, saj je tudi to osnova,
koliko je njegovo povpraševanje resno.
Občina Gornja Radgona oziroma lokalna skupnost pa se zanima za prevzem
pristave. Seveda bomo pripravili tudi
javni razpis za najboljšega upravitelja,
res pa je, da sem upala in želela, da bi se
to zgodilo čim prej. Preden damo prostore gradu v najem in mu damo pravo vsebino, moramo urediti še tehnične detajle.
Negovski grad še vedno nima uporabnega dovoljenja.
resorje, tako da dogovori potekajo. Prizadevamo si, da bi angažirali čim več
sredstev. Interesov in želja ni malo,
tako kot se v tem času, ko so bistveno
težji pogoji, moramo prebiti skozi življenje, zato bo tudi EPK moral izbrati
prioritetne projekte. Kulturno ministrstvo je dalo sredstva na račun javnega
zavoda, ki ga je ustanovila Mestna občina Maribor, verjamem pa, da se Sobota
uspešno vključuje znotraj programov.
Župani vseh partnerskih mest so določili svoje prioritete, svoje investicije in
njihova naloga je, da jih tudi pravočasno izpeljejo. Tudi od tega sta odvisna
uspeh in učinek evropske prestolnice
kulture.
stne angažiranosti in kolikor se zavedajo, da je treba nekaj narediti. V takih koncih je lahko te produkcije več.
Ni odvisno od centra, kaj se bo dogajalo izven njega.
Še dobro leto je do Evropske prestolnice kulture 2012, kamor je vključena
tudi Murska Sobota. Glede na to, da
je EPK med prednostnimi nalogami
kulturnega ministrstva, zakaj se temu
ne posveča več pozornosti in več sredstev? Ali sploh lahko resno računamo
na uresničitev ciljev EPK-ja?
S projektom evropske prestolnice
kulture se vlada in ministrstvo zelo resno ukvarjata. Sredstva za izvedbo poskušamo pridobiti v vseh kotičkih, v
času recesije pa to ni enostavno. K temu
smo pritegnili tudi druga ministrstva in
Kako je s podpisom tripartitne pogodbe med mag. Stanetom Jurgcem
Gornjepetrovski praznik
Država je lastnica negovskega gradu,
skupaj s pristavo je restavrirane in obnovljene približno tri četrtine te izjemne graščine. Obnovo sem si ogledala
in prepričana sem, da je grad izjemno
lepo obnovljen. Sedaj dobivamo še dovoljenje za tehnični prevzem. Vsekakor
si država želi dobrega najemnika. Mnogo je takih, ki jih najem zanima, ampak
v najem ga bomo dali tistemu ponudniku, ki bo imel načrte in mu bo dal pravo vsebino. Ker so gradovi objekti, ki
za občino in državo pomenijo nove izdatke, bi upravljavcu, ki bi se odločil za
najem, ponudili ugodnejše pogoje, saj
gre za specifičen objekt, ki je tržno zanimiv, v njem pa ne moremo osnovati
neke gardalandsko privlačne vsebine.
Gre za elitne prostore in tudi vsebina
mora biti temu primerna.
A. Nana Rituper Rodež
Ministrstvo pisalo v Rakičan in Lendavo
Kateri dom bo prevzel
domsko varstvo na Hodošu
V Gornji Radgoni bodo kmalu
organizirali zabavno in družabno
kolesarjenje po Sloveniji in Avstriji z
imenom Osmica. Glede na naravo
prireditve se bojimo, da po njenem
koncu kolesarji ne bodo vozili
kratkih osmic.
Svet zavoda naj ponovno odloča o tem,
ali bodo upravljali še dom na Hodošu
Fotografija: Sonja Kerčmar
Govori se, da naj bi več prebivalcev
Goričkega že izrazilo željo, da
bi Grad spet postal nekdanja
prestolnica, kot je bil v času,
ko se je še imenoval Gornja
Lendava. Turisti tako ali tako
derejo tja na prireditve vsako
leto v vedno večjem številu, zdaj
pa je imel še Nogometni klub
Grad na svoji tekmi v tretji ligi
900 gledalcev, kar je več kot pri
večini prvoligaških in pri vseh
drugoligaških klubih. Župan Daniel
Kalamar si že mane roke.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
Fotografija: A. Nana Rituper Rodež
6
datum: 26. 08. 2010
Minulo sredo, 18. avgusta, je bila v občinskem kulturnem domu v Stanjevcih v
okviru 13. občinskega praznika Občine Gornji Petrovci slavnostna seja Občinskega
sveta Občine Gornji Petrovci. Na njej so podelili tudi priznanja za najlepše urejene
balkone (najlepši je bil v Neradnovcih lastnice Jožice Balek, nato balkon Brigite
Hari v Križevcih in Majde Kučan v Gornjih Petrovcih) in za najlepše urejeno hišo:
v gornjepetrovski občini je najlepše urejena hiša Ivanke in Vladimirja Hozjana
iz Šulinec, Brigite in Alojza Andrejka iz Martinja ter Estike in Karla Šušleca iz
Neradnovec. Na posnetku so letošnji prejemniki občinskih priznanj: Silvester
Lepoša je prejel v imenu Športnega društva Lucova srebrno plaketo, Jože Kovač
iz Kukeča je prejel za vzorno kmetovanje bronasto plaketo, doktorica znanosti
Tanja Bagar iz Gornjih Petrovec je prejela zlato plaketo, Marija Ambruš je v imenu
Ljudskih pevcev in godcev TD Vrtanek prejela diplomo, diplomo pa je prevzel tudi
Aleksander Kerčmar v imenu Društva upokojencev Občine Gornji Petrovci. B. B. P.
Gradnja doma starejših občanov na Hodošu za dvainpetdeset stanovalcev bo
po napovedih končana oktobra, vendar
država, ki ga gradi, zanj še vedno nima
rešenega vprašanja, kdo bo prevzel dejavnost institucionalnega varstva starejših. Poskusi, da bi ga kateri od javnih zavodov, bodisi Dom starejših Rakičan ali
Dom starejših občanov Lendava, sprejel pod svojo streho, so spodleteli, kljub
temu da sta bili direktorici Vijola Bertalanič in Angela Hozjan s sodelavci zaradi tega večkrat klicani v Ljubljano.
Ne prvi niti drugi dom širitve dejavnosti ni pripravljen prevzeti, saj bo rakičanski kmalu odprl novo enoto v Murski
Soboti, lendavski, ki je za organizacijo
dejavnosti na Hodošu ponudil strokovno pomoč, pa je pred kratkim odprl nov
prizidek. Ključni razlog pa je seveda v
tem, da je ponudba prostih mest z novimi domovi že presegla potrebe regije.
Pred dnevi pa sta domova v Lendavi
in Rakičanu spet prejela dopis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
z naročilom, da na prvi seji sveta zavoda
ponovno odločajo o tej možnosti. Poziv
po ponovnem odločanju na svetu zavoda pa, zanimivo, sovpada s časom, ko sta
obe direktorici napovedali svoj odhod s
tega mesta.
Dopis ministrstva pa je mogoče razumeti tudi v tem smislu, da država dejavnosti ne želi prepustiti kateremu od
zasebnih domov s koncesijo, ki naj bi se
po nekaterih informacijah za to že zanimali, ogrela pa se ni tudi za drugo možnost, in sicer da bi vlagatelji, to pa so
Občina Hodoš, evangeličanska cerkvena občina in ministrstvo, ustanovili nov
javni zavod. Investicijo, vredno 3,5 milijona evrov, je namreč v celoti prevzela
država, cerkvena in lokalna občina pa
sta za gradnjo doma prispevali zemljišče in prevzeli obveznost opremljanja
doma v 70-odstotnem deležu. A dokler
ne bo znano, kdo bo v Centru starejših
Hodoš prevzel dejavnost, občina, ki ima
za opremljanje v proračunu zagotovljenih 400 tisoč evrov, ne more izpeljati
postopkov.
Majda Horvat
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: [email protected]
oglas
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
26. avgusta 2010 | Vestnik |
stran 7
7
BARVA CMYK
8
kultura
| Vestnik | 26. avgusta 2010
Osmi dan o kulturi
Oddaja na nacionalni televiziji RTV Slovenija o kulturi Osmi dan se s
septembrom seli na 1. program, ogledali pa si jo bomo lahko vsak ponedeljek ob 21.25. Na novosti o slovenskih in svetovnih kulturnih dogajanjih ne bo več treba čakati do poznih nočnih ur. Morda bodo po
novem bolj naklonjeni kulturi in ustvarjalnosti izven središča in bodo
kulturno dogajanje izven slovenske prestolnice pogosteje uvrstili v svoj
program.
Začenja se 5. festival [email protected]
sodobnega plesa
Razstava v Galeriji - Muzeju Lendava
stran 8
Razcvet kulture
Zadnje počitniški dni se v pokrajini ob Muri obeta pravi razcvet kulturnih dogodkov in dogajanj v vsej
pestrosti, od plesnih predstav,
koncertov saksofonistov, kitaristov
in drugih glasbenikov, filma, lutk
… Izberite kaj!
Francoise Gilot je
izjemna umetnica
Vprašanja o našem
svetu in bivanju
Petdeset dogodkov in plesnih predstav – Festival,
ki Soboto umešča na kulturni zemljevid Evrope
Prodorna predstavnica pariške šole in moderne umetnosti
V Galeriji - Muzeju Lendava je na ogled
razstava olj in grafik francoske slikarke
Francoise Gilot Prostor in čas: popotovanje v neznano. Čeprav mnogi najprej
pomislijo na njeno razmerje s Pablom
Picassom, velja Francoise za eno najprodornejših predstavnic pariške šole
in moderne umetnosti 20. stoletja.
S svojimi slikarskim deli se umetnica
v Sloveniji predstavlja prvič. Pričujoča
razstava nam ne ponuja retrospektivnega vpogleda v njeno umetniško dejavnost, lahko pa si ustvarimo relevantno sliko njenih del, ki so nastala
v sedemdesetih letih in kasneje. Okoli sto razstavljenih umetnin je izposojenih iz samostojnih zbirk in iz zbirke
Galerije Varfok na Madžarskem.
Podrobneje je avtorico in dela predstavila kustosinja Borbala Kalman iz
Galerije Varfok na Madžarskem, ki je
med drugim dejala, da je lendavska
razstava dober vpogled v slikarstvo več
kot sedemdeset let obsegajoče umetniške poti umetnice, v delih katere čutimo moč narave, čas in prostor. Gilotova je znana predvsem kot koloristična
slikarka, o čemer sama pravi, da jo kot
umetnico, ki izvira iz zahodne Francije in je zvesta tradiciji, zanimajo barve, formo pa prepušča »južnjakom«.
Na njenih delih zasledimo tudi skupne
poteze s Picassom. Vendar je Francoise
Dela Francoise
Gilot si lahko
ogledamo v
galeriji na
lendavskem
gradu.
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
prestolnice kulture v Murski Soboti
povezati s partnersko organizacijo in
olimpijskimi igrami v Londonu.
Vrednost dogodkov na festivalu je
47 tisoč evrov, dobro polovico je prispevalo ministrstvo za kulturo, 3,6
odstotka Mestna občina Murska Sobota, drugo pa so sredstva Evropske
kulturne fundacije in sredstva programa Kultura Evropske komisije.
Na festivalu pričakujejo od dva do
tri tisoč obiskovalcev, avtobus pa bo
gledalce pripeljal tudi iz Oberwartna,
Zagreba in Budimpešte.
Na festivalu je iz leta v leto več
obiskovalcev, čeprav gre za umetniški festival, ki predstavlja zahtevnejše vsebine in zahteva večjo udeležbo
gledalcev.
»Tudi sodobni ples je namreč zašel
v slepo ulico,« razmišlja Farič. Nadaljuje pa, da »prav zaradi predsodkov,
da moraš imeti predznanje za ogled
sodobne plesne predstave. Ampak
to je napačno razmišljanje, saj so po
naših izkušnjah najzahtevnejše predstave naletele na največje odobravanje pri publiki v Murski Soboti. Torej,
odziv ni le vprašanje predznanja, bolj
je vprašanje kakovosti plesne produkcije in komuniciranja z ljudmi.«
Pri tem je omenil knjigo Emancipirani gledalec avtorja Jacquesa Rancierea, ki govori o predstavah sodobnega gledališča in umetnosti ter meni,
da koreografi in režiserji velikokrat
podcenjujejo publiko in jo želijo na
neki način izobraževati ter se postavljati nad njo, da ji dopovejo, kaj je
treba gledati. Trdi, da vsak gledalec
prinaša s sabo izkušnje iz življenja in
skozi te doživlja predstavo.
A. Nana Rituper Rodež
veliko blažja, bolj čutna, struktura njenih slik pa je bolj zadržana.
Razstavo je odprla ministrica za kulturo Majda Širca, ki je bila zadovoljna,
da si je lahko dela te izjemne umetnice prvič ogledala tudi neposredno, saj
gre za prodorno, eruptivno in zanimivo sooblikovalko sodobne umetnosti
prejšnjega in sedanjega stoletja. Spomnila je tudi na njeno knjigo Življenje
s Picassom (imata tudi dva otroka Clauda in Palomo) in spregovorila o pogosto zapletenih in fatalnih odnosih
med umetnikoma, ko se obojestranska potenca ustvarjalnosti velikokrat
ne združuje in dopolnjuje. Nemalokrat se v takih sožitjih, meni Širčeva,
umakne ženska.
Sicer pa njena dela hranijo v zbirkah
po vsem svetu, med drugim tudi v Metropolitanskem muzeju in v muzeju
MoMA v New Yorku, Muzeju sodobne
umetnosti v Parizu in drugje. Za svoja
dela je prejela številna priznanja in nagrade. Danes 89-letna umetnica živi in
ustvarja v New Yorku.
Razstavo si lahko ogledate do 28. oktobra, to pa je v kratkem času že tretja
razstava svetovno priznanega umetnika, ki jo je pripravila Galerija - Muzej
Lendava. Pred tem smo si lahko ogledali grafike Oskarja Kokoschke, lani pa
dela Victorja Vasarelyja.
A. Nana Rituper Rodež
Deseti mednarodni lutkovni festival
V lendavskem lutkovnem pristanu
Avgusta lutkovne predstave lutkarjev iz šestih držav
Avgusta poteka v Lendavi deseti mednarodni lutkovni festival Lutkovni
pristan Lendava 2010, ki se je začel
6. avgusta z lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča Piki iz Slovaške z
naslovom O devetih mesecih, končali pa ga bodo v nedeljo, 29. avgusta, s
predstavo Pacotille, ki jo bo uprizorila francoska lutkovna skupina DE-CI,
DE-LA Theatre Company. Ob lutkarjih
iz Slovaške in Madžarske so nastopili
oziroma bodo nastopili lutkarji iz Madžarske, Švedske, Češke in Slovenije.
Organizator festivala je Zavod za
kulturo in promocijo Lendava v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem
Pupilla iz Lendave. Direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava Tanja Šimonka je povedala, da je
ogled vseh predstav brezplačen, igrajo jih na odprtem odru gledališke in
koncertne dvorane, ob slabem vremenu pa v dvorani. Lutkarje iz različnih držav Evrope v Lendavo povabijo
v sodelovanju z organizatorji podobnih lutkovnih festivalov, ki potekata v
Mariboru in Ljubljani.
Lutkovno gledališče Pupilla iz Lendave, ki ga vodi Sabina Šinko, je letos na
festivalu premierno uprizorilo predsta-
vo Papirnati vojak po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka H. C. Andersena. Predstava je nastala v sodelovanju
lutkovne skupine ter Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, podprlo pa
jo je tudi ministrstvo za kulturo. Režiserka predstava je Andreja Kovač, avtorica likovne podobe Sabina Šinko, za
kostume je poskrbela Ivana Matuzovič, za izdelavo sceno Jože Pal, nastopajo pa Petra Kavaš, Denis Soldat, Vito
Vratarič in Miha Malek, v tehnični ekipi
Predstava
Papirnati vojak
Lutkovnega
gledališča Pupilla
iz Lendave
Fotografija Ladislav Meselič
Fotografija arhiv [email protected]
Sodoben ples je treba ljudem približati tudi z drugimi mediji, ne le zgolj s plesnimi
predstavami. To je bilo tudi torkovo otvoritveno vodilo in povabilo na letošnji
festival sodobnega plesa Fronta. S kratkima plesnima predstavitvama sta se v
Galeriji Murska Sobota predstavili britanski skupini 2Faced Dance Company in
Company Decalage, ogledali smo si pa tudi videoplesni prispevek Video colour
lab avtorjev Maše Kolar in Zorana Markoviča, ki sta se kasneje predstavila še s
kolažem plesnih miniatur, zgodbo Rosane Hribar in Gregorja Luštka pa smo si
lahko ogledali v kratkem plesnem filmu in plesni predstavi Duet 012, odprli pa so
tudi razstavo plesnih fotografij Mihe Frasa z naslovom Skriti jezik. Kajti medtem
ko lahko plesna predstava hitro izgine iz našega spomina, so videoposnetki in
fotografije tisti, ki so trajni, če ne večni.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dnevi poezije
Predfestivalski dogodki Pesniškega festivala Dnevi poezije in vina se letos
razširjajo tudi v naše konce. Tako so na Negovskem gradu pripravili literarni večer z gosti Kanadčanom Scottom Jordanom, Singapurčanom Alvinom
Pangom, Romunom Iulianom Tanasjem in slovensko pesnico Kristino Hočevar. Na Ptuju pa so v šolski telovadnici odprli instalacijo Telo vadnico Mateja
Andraža Vogrinčiča, kot pesniška gosta pa sta bila Dušan Šarotar in Andrej
Brvar. Letos poteka festival na Ptuju, sodeluje pa 27 pesnikov iz 20 držav.
V Murski Soboti poteka od torka do
sobote peti mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, ki ga organizira zavod Flota. V petih dneh se bo
zvrstilo okoli petdeset različnih dogodkov, plesnih predstav, dve premieri in predstave, ki so rezultat mednarodnih plesnih koprodukcij, bogat
pa je tudi spremljajoč program. Nastopili bodo plesalci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Velike
Britanije. S tem festivalom želimo sodoben ples približati publiki na obrobju, je med drugim poudaril Matjaž
Farič, umetniški vodja festivala Fronta, ki je prerasel v največji mednarodni plesni festival v Sloveniji, kot o
primeru dobre prakse pa o njem govorijo tudi v tujini.
Na štirih prizoriščih – na osnovni
šoli I, v grajski dvorani, na platoju
pred gradom in v galeriji – si bomo
ogledali plesne predstave in premieri, ki sta nastajali v mednarodni koprodukcijski plesni mreži Beyond
Fronta To whom it may concern in
slovensko-hrvaški koprodukciji, A
kind o magic, potem Improvizacijski
napad plesalcev iz sodelujočih držav,
kjer gledalci neposredno spremljajo
rojevanje idej in prepletanje plesa,
predstavile pa se bodo tudi šole sodobnega plesa.
V okviru festivala bo potekal tudi
forum nevladnih organizacij, kjer se
bodo ukvarjali s statusom nevladnega sektorja v kulturi.
Letos je vrhunec delovanja mednarodne plesne mreže Beyond [email protected],
saj bo z območja srednje Evrope, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, dejavnost razširila še na Veliko Britanijo.
Leta 2012 pa želijo program Evropske
datum: 26. 08. 2010
pa sta Nikolaj Bažika in Ludvik Gönc. V
zgodbi o papirnatem vojaku deček za
rojstni dan prejme prav posebno darilo – vojake. Eden izmed njih ima le eno
nogo in prav ta se zaljubi v krhko podobo plesalke. Nočno sanjarjenje prekine
jutro in otroška igra se nadaljuje. Vojaček pade skozi okno na cesto. Od tod
se v papirnati ladjici poda na dolgo pot
iz obcestnega jarka v kanalizacijo in od
tam na širno morje.
Jože Gabor
BARVA CMYK
datum: 26. 08. 2010
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
26. avgusta 2010 | Vestnik |
Madžarski kleparji po črki zakona (III.)
Že prejšnji torek ni bilo domov 50-letnega Ivana Krajnca z Mote 14. Kot je pojasnil Jožef Prša, uradni govorec pomurske
policije, so pogrešanega nazadnje videli, ko je oblečen plaval v reki Muri. Kljub
številnim aktivnostim policije Krajnca še
vedno niso našli. Zato so medije zaprosili, da objavijo osebni opis in fotografijo
pogrešane osebe, ki je visoka okrog 180
centimetrov, močnejše postave, ima kostanjeve rahlo valovite lase, ki so kratko
pristriženi, je neobrita, oblečena v kav-
Vsiljivi madžarski
kleparji so znali
slovenske besede in
se tako dogovarjali
s strankami za delo,
ko pa je prišlo do
prepira zaradi visokega
računa, so se začeli
izgovarjati, da ne
razumejo slovenskega
jezika.
Fotografija PU MS
jih nameravajo najeti za opravljanje
storitev, zakonito delajo v naši državi in ali imajo vse zahtevane dokumente. Sami opažamo, da se je delo
na črno zelo razmahnilo. Pri tem ne
mislimo samo na delavce iz Madžarske, ki v Sloveniji opravljajo dela brez
papirjev, ampak tudi na osebe iz domače pokrajine, ki krovsko-kleparska
in druga gradbena dela opravljajo na
črno.«
Šinko vsem uporabnikom kleparsko-krovskih storitev še priporoča,
da si pred naročilom določenih storitev zagotovijo pisne ponudbe, jih pregledajo in se šele nato odločijo za izvajalca: »V primeru pisne ponudbe je
namreč manjša možnost, da pride do
nesoglasij in nesporazumov.«
Andrej Bedek
bojke in belo majico s kratkimi rokami.
Policisti vse, ki bi kar koli vedeli o Ivanu
Krajncu, prosijo, da jih o tem obvestijo po
telefonu na številko 113 ali po anonimnem
telefonu, številka je 080 1200.
Slovencu trikrat
več kot Madžaru
Ovadba rejca perutnine
Policisti so ovadili rejca perutnine iz
Kuštanovec. Razlog: kaznivo dejanje ogrožanje varnosti veterinarskega inšpektorja.
Veterinarski inšpektor je lastnika perutnine obiskal na njegovo željo, saj je ta hotel
živali oddati v zakol. Ker se podatki o perutnini niso ujemali, je inšpektor lastniku
izrekel opozorilo. To je moškega tako razjezilo, da je začel najprej groziti, nato pa
je v veterinarja nameril puško. Dogodek
je murskosoboška veterinarska uprava
prijavila policiji, ki je kmetovalcu zasegla
zračno puško in past za glodavce. Lastnik
perutnine je sicer pojasnil, da je bil njegov
strel namenjen kuni in ne veterinarju ter
da veterinarju tudi ni grozil. Z lažno bombo pred avtohišo
Fotografija Andrej Bedek
Predsednik sekcije krovcev in
kleparjev pri Območni obrtnopodjetniški zbornici Murska Sobota Ludvik Šinko apelira na vse,
ki bodo potrebovali storitve kleparstva in krovstva, da »če je le
možno izberejo domače podjetje,
pomursko ali slovensko, tudi če
so ta nekoliko dražja«. Po Šinkovih besedah slovenski klepar oziroma krovec zasluži med 800 in
1000 evri na mesec, madžarski pa
300. Zneski so v neto. »V Sloveniji je posledično treba plačevati
višje prispevke in tudi zaradi tega
so storitve kleparstva in krovstva
v Sloveniji dražje kot na Madžarskem. Vsi potrebni prispevki so
plačani v slovenski proračun, kar
pomeni, da se s tem podpira slovensko gospodarstvo. Navsezadnje pa za izvedena dela dobite
tudi garancijo, kar pomeni, da
mora izvajalec v garancijskem
roku morebitne napake odpraviti na svoje stroške,« je še dejal
Ludvik Šinko.
Zakonca iz Ivanovec najprej nista pristala, da bi dela opravili vsiljivi Madžari. Prvič so ponujali ceno deset evrov za meter
žlebov, po več obiskih pa sta popustila, ko so se dogovorili za ceno sto evrov za celo gospodarsko poslopje.
Incident na nogometni tekmi v Lendavi
Brata nad može postave
Tridesetletnik in njegov starejši brat sta se najprej
spravila nad varnostnika, nato pa nad policiste
Sobotne prvoligaške tekme v Lendavi si gledalci ne bodo zapomnili le po
povprečni nogometni predstavi, ampak tudi po incidentu dveh bratov z
varnostniki in policisti. Začelo se je v
premoru med polčasoma, ko je 30-letnik mimo varnostnika, ki je varoval
tekmo, na tribuno nesel pločevinko
piva. Varnostnik je obiskovalca tekme opozoril, da to ni dovoljeno, kar
je tridesetletnika očitno tako razjarilo, da je varnostnika s pivom najprej
polil in nato napadel.
V dogajanje se je vmešal tudi njegov
pet let starejši brat, ki je pritekel in
zamahnil po varnostniku. Seveda so
vse opazili policisti, ki so tudi varovali tekmo in ki so oba predrzneža takoj
pospremili s prireditvenega prostora.
Kljub vsem ukrepom policistov brata
nista odnehala.
9
Kje je Ivan Krajnc?
Predsednik sekcije krovcev in kleparjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota
je prepričan, da izvajajo inšpekcijske službe pomanjkljiv nadzor nad tujimi kleparji
liciji pa so se izgovarjali, da jezika ne
obvladajo.
Oglasili so se tudi tukajšnji krovci
in kleparji. Predsednik sekcije krovcev in kleparjev pri Območni obrtnopodjetniški zbornici Murska Sobota Ludvik Šinko se sprašuje, ali ti tuji
delavci zadostijo vsem potrebnim pogojem za delo v Sloveniji. »Upoštevati je treba nacionalno delovnopravno
zakonodajo in spoštovati predpise s
področja varnosti in zdravja pri delu
ter s tem povezane evidence,« je jasen Šinko. Predsednika sekcije čudi
še nekaj: »Nobena pristojna služba se
ni odzvala na omenjena članka in Pomurcem svetovala, kako naj ravnajo v
podobnih primerih.
Menimo, da je prebivalce treba ozavestiti, da naj preverijo, ali delavci, ki
stran 9
okc poroča
Ludvik Šinko: Inšpekcijske
službe sedijo križem rok
Avgusta smo dvakrat poročali o madžarskih kleparjih, ki predvsem na
Goričkem popravljajo ali montirajo
žlebove. Pod drobnogled so jih vzeli
tudi policisti, ki so ugotovili, da gre za
samostojne podjetnike iz Madžarske,
ki lahko ob izpolnjevanju zakonskih
pogojev opravljajo delo tudi v Sloveniji. Ob izdaji računa je med izvajalcem del in naročnikom sicer večkrat
prišlo do vroče krvi, za katero so policisti skorajda prepričani, da je posledica nesporazumov zaradi nepopolne
komunikacije in nepoznavanja tujega
jezika.
Predstavili smo tudi zgodbo zakoncev Gergar iz Ivanovec, ki trdita, da so
madžarski kleparji, ko so se dogovarjali za posel, obvladali slovenski jezik,
po izdaji računa in v postopkih na po-
VESTNIK
Mlajši je začel groziti enemu od policistov, povrh vsega ga je želel udariti
še z nogo, zato so ga policisti vklenili.
Ker je odrinil policista, je enako usodo doživel tudi njegov brat. Oba sta
bila nato pridržana na lendavski policijski postaji, kjer je mlajši od njiju še
naprej izrekal grožnje.
Zaradi utemeljenega razloga za
sum poskusa storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali
maščevanja uradni osebi in kaznivega
dejanja napada na uradno osebo, ko
ta opravlja naloge varnosti, je bil v ponedeljek priveden k preiskovalnemu
sodniku, ki ga je strpal v pripor.
Pridanič je namreč v preteklosti že
večkrat končal v policijskih beležnicah, enkrat pa je bil celo obsojen prav
zaradi napada na uradno osebo.
Andrej Bedek
Končno le začetek sojenja v primeru
kopaliških vstopnic Term 3000
Molk dveh obtoženih,
tretji na dopustu
Na svojo roko menda prodala 26 tisoč vstopnic
za 200 tisoč evrov – Sojenje se nadaljuje oktobra
Sodnik Branko Palatin je končno zaslišal dva obtožena na sojenju za domnevno preprodajo kopaliških vstopnic Term 3000. Sojenje se je začelo
oktobra 2008, pred dnevi pa sta se
Boštjan Serec in Ervin Železen, dva
od obtoženih, branila z molkom. Tretji obtoženi Branko Ošlaj na sodišče
ni prišel, saj se je opravičil, ker je na
dopustu. Ošlaj se bo zagovarjal v začetku oktobra, ko se bo sojenje nadaljevalo. Tožilec Robert Stojko je obtožil Serca in Železna, da sta na svojo
roko prodajala vstopnice za kopanje
kopališkega kompleksa Terme 3000
v Moravskih Toplicah, Ošlaju pa je tožilec pripisal, da kot njun šef ni opra-
vil svojega dela, ko ni ugotovil, kaj
sta počela podrejena. Tožilec Stojko
je v obtožnici tudi zapisal, da je trojica s poneverbo in zlorabo položaja
pri naročanju in prodaji 26 tisoč kopaliških vstopnic Terme 3000 opeharila za 200 tisoč evrov.
Vse se je sicer začelo že decembra
2003, ko je v javnost pricurljal podatek o domnevnem preprodajanju
vstopnic za kopanje. V podjetju so
nemudoma sprožili preiskavo in kot
glavna krivca prepoznali Serca in Železna – oba so potem vrgli iz službe.
V pravdi na delovnem sodišču sta oba
tožbi izgubila.
Andrej Bedek
Pred dnevi je na tukajšnjo policijo poklical lastnik ene od avtohiš iz Murske Sobote. Povedal je, da so pravkar pred vhodom na dvorišče avtohiše opazili parkiran
in zaklenjen osebni avtomobil nezadovoljnega kupca, v katerem je verjetno bomba.
Klicatelj je še povedal, da so že pretekli
dan po telefonu prejeli grozilni klic najbrž istega kupca, ki je grozil z bombno
eksplozijo, ker menda ni bil zadovoljen z
opravljenim zaradi reklamacije. Policisti
so takoj po prihodu zavarovali kraj. Pregledali so zunanjost avtomobila, vendar
eksplozivne naprave niso našli. Pregledali
so še notranjost vozila. Potem so po telefonu poklicali tudi moškega, ki je grozil z
eksplozijo. Ugotovili so, da izrečena grožnja ni bila resnična, saj eksplozivne naprave v avtomobilu ni bilo. Moškemu so
policisti zaradi nepravilnega parkiranja
izdali plačilni nalog, zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pa ga bodo tudi
kazensko ovadili.
Pripni svoje življenje
V policiji si prizadevajo, da bi čim več
voznikov uporabljalo varnostni pas. Pri
najhujših prometnih nesrečah vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice
bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v
vozilu dosledneje uporabljali varnostni
pas. Varnostni pas je vez z življenjem, vendar se tega po besedah policistov še vedno
zaveda premalo udeležencev v prometu.
Prav skrb vzbujajoče je, tako policisti, da
je še vedno veliko ljudi pripravljenih tvegati svoje življenje, ker vozijo nepripeti,
s čimer ogrožajo svojo lastno varnost in
najpogosteje tudi varnost svojih najbližjih v prometu. Zapišimo še, da je uporaba
varnostnega pasu in zadrževalnih sistemov za otroke obvezna. Voznika ali potnika, ki ni pripet z varnostnim pasom, policija kaznuje z globo v višini 120 evrov.
BARVA CMYK
10
kmetijstvo
| Vestnik | 26. avgusta 2010
Na razstavi govedi v Gornji Radgoni
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
stran 10
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mlinarji in peki na pogovoru z ministrom
Zvonci podelili
najboljšim živalim
Za večjo samooskrbo
s kakovostno pšenico
Prikaz rejskih dosežkov pri lisasti, rjavi,
črno-beli in cikasti pasmi
Fotografija Ludvik Kovač
Včeraj sta se na sejmu AGRA sestala odbor za kmetijstvo in odbor za
gospodarstvo, sejem pa je obiskal tudi predsednik vlade Borut Pahor
Najboljšim živalim so podelili zvonce, rejcem pa priznanja za rejske dosežke.
Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska dejavnost. Reja krav
molznic in prireja mesa predstavljata
okrog 50 odstotkov vsega prihodka v
kmetijstvu, zato namenijo govedoreji
vsako leto posebno pozornost tudi na
sejmu AGRA.
Na letošnji govedorejski razstavi,
ki sta organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijski
institut Slovenije, so prikazali rejske
dosežke v selekciji. Obiskovalci so si
lahko ogledali breje telice lisaste, rjave, črne in cikaste pasme, na ogled pa
so bili tudi biki iz osemenjevalnega
centra. S kolekcijo lisaste pasme so se
predstavili tudi rejci združenja Rinderzucht Steiermark iz Avstrije.
Najboljšim živalim so podelili zvonce, rejcem pa priznanja za rejske dosežke. Med plemenskimi telicami listaste pasme je bila najbolje ocenjena
Cifra Franca Štuheca iz Spodnjih Ključarovec, druga je bila telica rejca Ale-
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano mag. Dejan Židan se je predvčeraj na sejmu AGRA srečal s predstavniki slovenskih pekov in mlinarjev, beseda pa je tekla o ceni in
količinah pšenice v Evropi ter seveda
o podražitvah kruha, ki so jih že pred
časom napovedali slovenski peki.
Kot je povedal minister Židan, so
predstavniki mlinarjev in pekov predlagali, da ministrstvo preuči dva dodatna operativna predloga: kakšna je
lahko pomoč z državnimi zalogami
pšenice v situaciji, če se zgodi, da bo
v Sloveniji morda nekaj tednov primanjkovalo pšenice, in drugič, ali lahko ministrstvo pomaga pri organizi-
ranem odkupu pšenice. Po Židanovih
besedah naj do pomanjkanja pšenice
v Sloveniji ne bi prišlo, oba ukrepa pa
naj bi prispevala k stabilizaciji cene
pšenice.
Predsednik uprave Žita Toni Balažic
je po sestanku povedal, da so mlinarji
in peki v precepu, saj se na eni strani intenzivno dviguje cena pšenice,
ki se je v dobrem mesecu na svetovnih borzah podražila za okoli 75 odstotkov, po drugi strani pa se zavedajo odgovornosti pri podražitvi kruha,
saj si tega nihče ne želi. Ustrezne rešitve bodo morali najti potem, ko se bo
cena pšenice normalizirala.
Mlinarji in peki od kmetijskega mi-
nistra pričakujejo, da vzpostavi takšno osnovo, ki bo zagotavljala dobro
sodelovanje vseh partnerjev, od pridelovalcev do pekov. Z usmerjanjem
kmetijske politike je po njihovem to
možno doseči, z bolj usmerjeno politiko na tem področju pa se lahko zagotovi tudi večja stopnja samooskrbe
s krušnimi žiti.
O aktualnih razmerah v slovenskem
kmetijstvu in agroživilstvu je včeraj
na sejmu AGRA tekla beseda tudi na
skupni seji odbora za kmetijstvo in
odbora za gospodarstvo pri državnem zboru, na kateri je sodeloval tudi
predsednik vlade Borut Pahor.
L. Kovač
LC Maribor usposobil dve letali za obrambo pred točo
ša Šmica iz Mlač pri Poljčanah, tretja
pa Rička Romana Belca iz Koračice.
Prvo mesto med telicami rjave pasme
je pripadlo Sviti Antona Pečečnika
iz Velenja, drugo Sari Nikolaja Pračka iz Dolge Poljane pri Vipavi in tretje Maci rejca Marka Lapanja iz Slapa
pri Idrijci.
Najboljša med črno-belo pasmo je
bila telica rejca Milana Brenceta iz
Gorenje vasi, na drugo mesto se je s
svojo telico uvrstil Jakob Kropivnik
iz Pšate na Gorenjskem, na tretje pa
Fani Jožeta Vogrinca iz Vrhnje.
Med cikasto pasmo je zmagala Cvetka rejke Cilke Povodnik iz Podgorja
pri Zabukovju, drugo mesto je pripadlo Lili Jožeta Božičnika iz Budne vasi,
tretja pa je bila Cilka Klemna Marolta
iz Koželj pri Kostelu. Podelili so tudi
priznanje za avstrijsko lisasto pasmo,
ki je pripadlo Walleriei rejca Gabriela
Kaufmana.
Ludvik Kovač
Z letali proti toči tudi v Prekmurju
Pogodbo o sofinanciranju končno podpisale vse prekmurske občine
Letalski center Maribor, ki že vrsto let
izvaja letalsko obrambo proti toči, je
končno začel pred to naravno nesrečo
braniti tudi Prekmurje. Pogoji za to so
bili izpolnjeni, ko je pogodbo o sofinanciranju podpisala še zadnja prekmurska občina, sicer pa so v mariborskem
vsak dan do konca septembra 2010, prihodnje leto pa naj bi tovrstno obrambo
nadaljevali.
V mariborskem centru deluje 20 posadk, ki so dežurne od jutra do večera,
medtem ko nočna protitočna obramba
zaradi tehničnih razlogov ni možna. Po-
povzroči veliko več škode, kot stane
sofinanciranje obrambe pred njo. Navsezadnje pa toča ne povzroča le škode
v kmetijstvu, pač pa tudi na objektih in
avtomobilih, zato bi se v sofinanciranje
obrambe morali vključiti tudi drugi.
L. Kovač
36. odprto državno ocenjevanje Vino
Slovenija Gornja Radgona
Podelili odličja najboljšim
Vinar leta je Jožef Prus iz Krmačine pri Metliki
vesnosti so razglasili tudi prvake vinskih turističnih cest in razglasili vinarja leta. Ta naslov je letos pripadel
Jožefu Prusu iz Krmačine pri Metliki,
posebno priznanje pa je prejel tudi
Stanko Čurin s Koga, ki je bil prvi vinar leta. Stanko Čurin je že pred 26
leti kot vinar z najbolj številnimi in
najvišjimi priznanji prejel turistični
nagelj, tokrat pa mu je priznanje podelilo Združenje turističnih novinarjev Slovenije za življenjsko delo v vinarstvu.
L. Kovač
Fotografija LCM
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano mag. Dejan Židan je ob
dnevu vinogradnikov na sejmu AGRA
podelil priznanja in nagrade najboljšim vinogradnikom in vinarjem, ki
so sodelovali na 36. odprtem državnem ocenjevanju vin. Letos je poslalo
v ocenitev 223 vinarjev iz šestih držav
679 vzorcev najbolj kakovostnih vin.
Z veliko zlato medaljo je komisija nagradila 33 vzorcev, 150 vzorcev
je prejelo zlato in 242 vzorcev srebrno medaljo, podeljenih pa je bilo tudi
deset šampionskih naslovov. Na slo-
Fotografija PS
Mariborski letalski center je za obrambo pred točo usposobil dve letali, s katerima bodo poslej branili tudi Prekmurje.
Ob dnevu vinogradnikov na sejmu AGRA so podelili odličja najboljšim vinarjem.
letalskem centru projekt Prekmurje poskusno začeli že pred dobrima dvema
tednoma. V boju s točo se bosta spopadali dve letali, ki sta ustrezno opremljeni, usposobljenih pa je več posadk,
ki bodo poslej branile območja več kot
60 občin, ki so vključene v ta sistem
obrambe.
Kot je znano, je eno letalo Letalskega centra Maribor doslej branilo le območje do Mure, letos, ko so se v projekt
obrambe vključile prekmurske občine,
pa so usposobili še eno letalo. Dve posadki in operativa bodo zdaj dežurali
seben problem je neustrezna radarska
podpora protitočni obrambi, saj center
nima svojega meteorološkega radarja.
Podatke, ki jih posreduje radar na Lisci, dobivajo z zamudo, zato uporabljajo radarske slike iz Avstrije, ki pa so tudi
»prepočasne«.
Ker je to eden od največjih skupnih
projektov v Sloveniji, so v mariborskem
letalskem centru prepričani, da ga bosta podprla tudi vlada in kmetijsko ministrstvo ter za njegovo delovanje zagotovila del sredstev tudi v prihodnjih
letih. Statistika namreč kaže, da toča
izobraževanje
kmetovalcev
27. 08. 2010: KGZS – Zavod M. S., Ulica
Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota,
ob 9.00, predavanje KOP – VVO, Uredba o
vodovarstvenem območju, Varstvo rastlin na
vodovarstvenih območjih – zadnja možnost
za izpolnitev zahtev KOP-izobraževanja za
pridelovalno/izobraževalno sezono od 1. 9.
2009 do 31. 8. 2010.
BARVA CMYK
datum: 26. 08. 2010
turizem
www.vestnik.si | e: [email protected]
26. avgusta 2010 | Vestnik |
Festivalski dnevi v Črenšovcih
Boben bovnjaša
oziroma malega
rijtara Milana
Šerneka je letos
star sto let.
šovci je pod vodstvom Špele Frančič
pripravila predstavo Jenamena, ka se
to godi, glej kak gori!, seniorke in seniorji črenšovskega gledališča pa so
pod vodstvom Majde Frančič pripravili predstavo Jenamena, z Amerike
stric, z našimi nevolami vštric.
Osrednji dogodek festivala je bil v
soboto popoldne s predstavitvijo domačih obrti, rokodelstva in domačih
dobrot ter razstavo likovnih del šolarjev osnovnih šol. Ob tem so potekale
tudi delavnice domačih obrti. Za najmlajše so v petek popoldne pripravili razstavo malih živali Društva ljubiteljev malih živali Odranci, lutkovno
predstavo Žogica marogica članov KD
Črenšovci in ustvarjalne delavnice.
Sledila je nogometna tekma med ekipo županov s člani občinskih uprav
11
Gornja Radgona – V četrtek, 26. avgusta, ob 10. uri bo v dvorani 4 kmetijsko-živilskega sejma Agra mednarodni
strokovni posvet ob dnevu naravnih
parkov z naslovom Krajina v harmoniji. Organizator je JZ Krajinski park Goričko, predavali pa bodo mag. Bernard
Wieser, dr. Istvan Szentirmai, dr. Branko
Kramberger in dr. Jurij Gulič.
Predstavitve rokodelstva, domače obrti, kulture in kulinarike
ti, puno de za čüti. Prijte, jenamena,
kak fajn mu se meli!« O bovnjašu skozi
zgodovino krajev črenšovske občine
so v kulturnem društvu tudi opravili obsežnejšo raziskavo in nameravajo
izdati knjigo.
Festivalski gledališki Jenamena teater je potekal že v torek, sredo in četrtek s pouličnim gledališčem na prostem, ko so na dvorišču črenšovske
občine uprizorili tri gledališke predstave. Predstavo Jenamena dekleta.
net in balon je spet napet je uprizorila gledališka skupina OŠ Franceta Prešerna Črenšovci pod vodstvom Draga
Megliča, gledališka skupina KD Čren-
stran 11
turistične
prireditve
Jenamena, kak fajn mu se meli!
V športnem parku v Črenšovcih je v
petek in soboto potekal festival rokodelstva, domače obrti, kulinarike in
kulture Jenamena fest, ki ga je četrtič
organiziralo Kulturno društvo Črenšovci. Letos so dali člani kulturnega
društva, ki mu predseduje Andreja Sever, poseben poudarek malemu rijtaru ali bovnjašu, kot so mu rekli v krajih Dolinskega.
Začetek festivala je naznanil črenšovski bovnjaš Mirko Šernek z bobnom, ki je letos star sto let. Mirko z
bobnom že vsa štiri leta vabi na prireditev v krajih Občine Črenšovci in
drugje z besedami: »Puno de za vidi-
VESTNIK
in ekipo obrtnikov, kjer so prvi zmagali z devet proti štiri. Na mednarodnem folklornem festivalu Jenamena,
pleše se mi so se ob domačih folklornih skupinah iz Črenšovec in Bistrice predstavili še člani KTD Mali rijtar
iz Tešanovec z malim rijtarjem, gostje
iz Madžarske in tamburaška skupina
KUD Žiškovec iz Hrvaške. V Jenamena ruženju so nastopili člani bobnarske delavnice Govoreči bobni (MIKK
Murska Sobota), na reliju starodobnikov so sodelovali kolesarji iz Beltinec
in Polane ter KK Biciklin iz Velike Polane, na prireditvi pa je nastopil tudi
Moški vokalni kvintet Aeternum. Sodelujoči na prireditvi so se lahko pomerili v zabavnih igrah, balinanju in
turnirju v vlečenju vrvi.
Jože Gabor
Murska Sobota – V soboto, 28. avgusta,
ob 19. uri bo na letnem mestnem kopališču prireditev Soboška Dianina noč, ki
jo organizira Hotel Diana v sodelovanju
z Mestno občino Murska Sobota. Ob 19.
uri bodo nastopili Karmen in Avantura,
ob 21. uri Davor Borno, ob 22.30 Colonia in ob 1. uri Davor Borno. Med 2. in 4.
uro bodo obiskovalce zabavali Karmen
in Avantura. Med glasbenimi nastopi bo
ob soju plavajočih lučk na vodi še modna revija Mis bikini v kopalkah, perilu
in oblačilih za prosti čas z nastopi aktualnih misic in mis bikini.
Lendava – V soboto, 28. avgusta, ob 14.
uri bo na Glavni ulici tekmovanje v kuhanju bograča Bogračfest. Med 16. in 19.
uro bo še otroški program na dvorišču
Centra Banffy, ob 15. uri Chil Out Vogal
na MC Vogal. Organizatorji so poskrbeli
tudi za bogato kulinarično ponudbo za
obiskovalce in zabavno-glasbeni večer
z ansamblom Štrk.
Ivanovci – V soboto, 28. avgusta, ob
10. uri se bo začel pri vaško-gasilskem
domu četrti Ivanocyjev pohod, ki ga organizira Turistično, kulturno in športno
društvo Ivanovci. Vodeni devet kilometrov dolg pohod bo peljal do Andrejec
in Kančevec. Pohodnike bo skozi kulturno zgodovino krajev popeljal višji
kustos Pokrajinskega muzeja Murska
Sobota Franc Kuzmič. Za veselo in zabavno druženje po pohodu bodo poskrbeli Prekmurski dečki.
Fotografiji Jože Gabor
Ljutomer – V soboto, 28. avgusta, od 8.
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija
Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote.
Filovci – V nedeljo, 29. avgusta, ob 10.
uri bo proščenje v Filovskem gaju z
mašo med vinogradi.
Predstavili so ljudske obrti, ki so bile značilne za te kraje, in tradicionalne
domače dobrote.
Moravske Toplice – V okviru tradicionalnega Poletja v Moravskih Toplicah je
vsak četrtek, petek in soboto v avgustu
od 18. ure dalje pri vhodu v letno kopališče v Termah 3000 Poletno turistično
senje. Ob ponudbi izdelkov pomurskih
rokodelskih in drugih domačih obrti je
vsak četrtek ob 20. uri na terasi hotela
Ajda Etno večer. Vsako soboto ob 20. uri
pa v Športnem parku Term 3000 otroška animacija.
Žarijada v Termah 3000 Moravske Toplice
Najboljši Denis Benko iz Zdravilišča Radenci
Nekateri pečejo bolj tradicionalno, drugi bolj sodobno
V soboto je na zelenici pred hoteloma
Ajda in Livada Prestige v Moravskih
Toplicah potekalo drugo tekmovanje
za najboljšega mojstra v peki na žaru
na oglje Žarijada v Termah 3000. Ob
tekmovanju so organizatorji pripravili še turistično tržnico ljudskih obrti in
domačih dobrot, kulinarično zabavo s
štrkom Vikijem za otroke, zabavni program in drugo.
Med sodelujočimi na tekmovanju
je bila tudi ekipa Vestnika in Murske-
ga vala, v kateri sta bila Jožica Vučko in
Dušan Radič. Po oceni petčlanske ocenjevalne komisije, ki jo je vodil Danilo
Kozar, je bil med dvanajstimi sodelujočimi ekipami (lahko so bili tudi posamezniki) najboljši Denis Benko iz Zdravilišča Radenci, druga je bila Martina
Roudi iz M. Sobote, tretji pa Blaž Sotlar
iz Ljubljane. Ob Danilu Kozarju iz Term
3000 so bili člani ocenjevalne komisije še Elvira Štumpf iz Srednje gostinske
šole v Radencih, Branko Časar, kuhar v
gostilni Lovenjak v Polani, Srečko Koklič, sekretar Združenja za gostinstvo in
turizem pri GZS, in Janez Gjergjek, bivši vodja kuhinje v Zdravilišču Radenci.
Danilo Kozar je povedal, da so bili tekmovalci iz Pomurja, pa tudi z drugih
območij Slovenije. Na razpolago so imeli 120 minut, da pripravijo štiri krožnike
jedi na žaru s primerno oblogo in prilogo. Ocenjevali so urejenost delovnega mesta, potek dela, videz jedi na krožniku, največ točk pa je prinesel okus
jedi: »Na voljo so imeli pet vrst mesa:
svinjski file, svinjsko vratovino, goveji hrbet, piščančji file in mleto mešano
meso. Opazili smo, da ima vsak tekmovalec nekoliko drugačen način priprave in peke jedi na žaru, nekateri so pri
tem bolj tradicionalni, drugi bolj sodobni. Dejstvo pa je, da so mnogi tudi v naši
pokrajini pri tem že pravi mojstri in da
jedi z žara še posebej v poletnih mesecih pogosto dišijo na naših vrtovih.«
J. G.
Turnišče – V Jeričevem domu je do 12.
septembra na ogled razstava Varašanci
od zibelke do groba. V četrtek, 26. avgusta, ob 9. in 18. uri bo javno vodenje
po razstavi. Obiskovalce bo po razstavi
vodil njen soavtor Boris Kučko.
Lendava – V preddverju gledališke in
koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava Moje mesto Murska Sobota - Lendava, ki sta jo pripravila KD Foto-video klub Lendava in KD Foto klub
Murska Sobota.
Moravske Toplice – Pomurska turistična zveza je odprla pri hotelih Term
3000 Pomurski turistični informacijski center s turističnim servisom za turiste in druge obiskovalce naše pokrajine. Odprt je vse dni v tednu od 9. do
18. ure.
Fotografiji Jože Gabor
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
V peki na žaru na oglje se je pomerilo dvanajst ekip.
Za ekipo Vestnika in Murskega vala sta tekmovala Jožica Vučko in Dušan Radič.
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
BARVA CMYK
12
(iz)brano
| Vestnik | 26. avgusta 2010
barometer
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: [email protected]
Stopili smo v mednarodno leto mladih …
Pomurje je še vedno »staro«
Mladino pri nas delno rešujejo državne štipendije – Na trgu dela jih čaka realnost
Od leta 1999 se 12. avgust praznuje kot
mednarodni dan mladih, letos pa se s
tem dnem začenja tudi mednarodno
leto mladih, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov. Svet in
Slovenijo so v minulih dneh obkrožili
številni statistični podatki, ki se tičejo
mladih. Združeni narodi štejejo med
mlade vse, stare od 15 do 24 let. Po njihovih ocenah živi v svetu 1,2 milijarde mladih, vendar se kljub povečanju
njihovega absolutnega števila delež
mladih v svetu zmanjšuje. Po poročanju Statističnega urada RS je podobno tudi v Sloveniji. Med koncema
let 2008 in 2009 se je število mladih
zmanjšalo za več kot 5000 oz. njihov
delež v celotnem prebivalstvu za 0,4
odstotne točke.
Mladi Pomurci : mladi
iz drugih regij
Urška Potočnik, judoistka
iz Radomerja, je z osvojitvijo
bronaste medalje na mladinskih
olimpijskih igrah doživela enega
največjih uspehov v svoji karieri.
Kristjan Ravnič je tretji član
uprave Pomgrada, do zdaj je imel
Pomgrad dvočlansko upravo.
Silvana Brenčič, direktorica
Mure EHM, priznava poslovne
težave družbe. Očitno je čas,
ko delujoče družbe na Murinem
dvorišču morajo najti skupni
jezik in se konsolidirati v skupno
družbo. Cene posameznih družb
jim to brez dvoma omogočajo.
Robert Kuzmič, direktor
Iskratela v Rusiji, sicer Vidončan,
ki ne skriva močne navezanosti
na domače okolje, je morda tisti,
ki bi pomurskemu podjetništvu
lahko pomagal pri preboju na
ta veliki trg. Če ne drugače
z nasveti in morebitnimi
zvezami. Iskra je v tej državi
še vedno ena naših najbolj
prepoznavnih blagovnih znamk.
večinoma že odločajo za nadaljevanje
šolanja po osnovni šoli, tako da tukaj
ni velikih odstopanj od drugih regij,
drugače pa je pri terciarnem izobraževanju oz. študiju. V zadnjih treh letih se je število študentov pri nas sicer nekoliko povečalo, podatek za leto
2009 pravi, da je študiralo 5684 Pomurcev, še vedno pa imamo glede na
druge regije najmanj diplomantov na
tisoč prebivalcev.
Če smo že pri izobraževanju, je zanimivo dodati naslednje. Po krajšem
premetavanju statističnih podatkov
se je pokazalo, da je delež mladih, ki
prejemajo državne štipendije, v primerjavi z drugimi regijami v Pomurju največji. Drugače povedano, okrog
15 odstotkov znotraj skupine mladih
Pomurcev prejema državne štipendi-
je, slovensko povprečje pa je manj kot
devet odstotkov. To sicer začasno rešuje materialni status mladih, ki se izobražujejo, toda ne smemo pozabiti,
da se te štipendije podeljuje na osnovi določenih kriterijev, kar pa po svoje tudi kaže na slab materialni status
pomurskih družin.
Zaposlovanje
Mogoče gre prav zaradi tega vedno
več Pomurcev študirat, toda reševanje materialnega statusa s štipendijo
je kratkotrajno, saj ko stopijo na trg
dela, jih čaka druga realnost.
Primerjali smo podatke po regijah
za letošnji januar. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje (tukaj
smo v vzeli precep skupino od 18 do 30
let, zato lahko govorimo o približkih)
je bilo v Pomurju januarja letos okrog
2800 mladih brezposelnih, kar predstavlja 24,5 odstotka vseh brezposelnih v Pomurju. Delež je v primerjavi s
slovenskim povprečjem manjši, toda
vemo, da ta odstotek ni realen, saj se je
konec leta 2009 zgodil stečaj Mure in
še nekaterih drugih podjetij v Pomurju, kar je zelo povečalo število brezposelnih predvsem v starejših skupinah.
Bolj zanimiv je podatek o deležu mladih brezposelnih Pomurcev v celotni
populaciji mladih Pomurcev. Ta znaša
okrog 13,4 odstotka, kar pa je največji
delež med vsemi slovenskimi regijami.
Slovensko povprečje je skoraj polovico
manjše, najbližje pa nam je Koroška z
10,6 odstotka.
Ciril Kosednar
In kaj kažejo statistični podatki glede mladih v Pomurju? Kot mladino
smo tukaj opredelili mlade, stare od
15 do 29 let, saj jih tako opredeljuje
tudi republiški statistični urad. Podatki tega urada iz leta 2008 kažejo, da
smo po povprečni starosti med »najstarejšimi« regijami v Sloveniji. Najstarejše prebivalstvo je skoncentrirano na Goričkem. Kar dve sosednji
občini, Gornji Petrovci in Šalovci, sodita med pet najstarejših občin v Sloveniji. Po zadnjih podatkih statističnega urada (stanje 1. 1. 2010) je mladih
pri nas 20.743, kar je okrog 17-odstotni delež v celotni populaciji prebivalstva. Manjši delež mladih imata le dve
regiji. Prav tako kot za svet in Slovenijo tudi za Pomurje velja, da ta delež
v zadnjih letih upada.
Izobraževanje
Generalna skupščina ZN je v svoji
resoluciji o mladini leta 2000 določila v povezavi z mladimi deset prednostnih področij, med katerimi sta na
prvem mestu izobraževanje in zaposlovanje. Pa poglejmo, kako je s tem v
Pomurju. Kar se tiče srednješolskega
izobraževanja, se tudi pri nas mladi
Fotografija Jurij Zauneker
Jože Vinkovič, župnik na
Pertoči, je pred leti uspel
prepričati patra Marka Rupnika,
svetovno znanega umetnika,
da je svoj pečat z veličastnim
mozaikom pustil tudi v pertoški
cerkvi. Turistične in druge
organizacije lahko sedaj v svoje
gradivo o Pomurju in Sloveniji
uvrstijo še eno znamenitost več.
Po zadnjih podatkih statističnega urada (stanje 1. 1. 2010) je mladih pri nas 20.743, kar je okrog 17-odstotni delež v celotni
populaciji prebivalstva.
Pomurski razvoj
Kje začeti - pri podjetnikih ali v conah?
Država se lahko zamisli nad svojim početjem – Kam so šli milijoni v preteklosti?
Kar nekaj časa je trajalo, da je prišlo
do objave rezultatov prvega javnega
razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih
delovnih mest na območju izvajanja
Zakona o razvojni podpori Pomurski
regiji za obdobje 2010–2015. Po podatkih je na razpis prispelo 150, odobrena pa so bila vsa razpisana sredstva v znesku 7,16 milijona evrov.
Razpis se je izšel brez velikih zgodb,
o katerih se je sanjalo ob sprejemanju zakona. Naj spomnimo, takrat ga
skorajda ni bilo politika, pa tudi gospodarstvenika ne, ki ne bi videl rešitve regije s tujim investitorjem kot
odrešiteljem. Pa se je zadeva obrnila povsem drugače. Potrdila je staro
pravilo iz sistemske teorije, da brez
lastnega potenciala ni mogoče računati s tujim. In kaj je pokazal razpis?
Potrdil je gornjo trditev in še enkrat
pokazal, da regijsko gospodarstvo
niso samo velike podjetniške zgodbe, ki jih razen ene ali dveh obvladujejo lastniki izven regije, ampak je
to predvsem podjetniški potencial, ki
ga regija na srečo premore in ki se
je preživljal predvsem z lastno podjetnostjo in lastnim delom. Že ti, ki
so bili uspešni na razpisu, in tisti, ki
so ostali zunaj, ker jim je zmanjkalo pet ali deset točk, dokazujejo, da
je z lokalnimi institucijami, ki naj bi
skrbele za dobre pogoje gospodarjenja lokalnih gospodarskih subjektov
(zbornice in razvpita razvojna agencija), nekaj hudo narobe. Posledično
pa se je pokazalo, kako narobe ravna tudi država, ki kljub vsemu ni vložila malo sredstev za pomoč gospodarstvu.
Na lokalni ravni je ključen problem
elitizma na eni in ohranjanja monopola v odnosu do države na drugi
strani. Problem države pa se na primeru Pomurja kaže v tem, da s strogim centraliziranim sistemom pomoči gospodarstvu ne bo dosegla cilja,
ki ga tako opeva – večje konkurenčnosti. Če povemo enostavneje, domača »elita« skrbi, da ohranja monopol in drži v rokah kanale vpliva
in moči, da sama uživa državne boni-
tete. Centralizirani razpisi na državni ravni pa izključujejo podjetnike,
podobne pomurskim, ki so bili uspešni na domačem razpisu. Pomurski
razpis je na neki način osmislil delo
Vladne službe za lokalno samoupravo oz. Gjerkeševo ministrstvo. Če država hoče razvojni preboj, se mora
lotiti gospodarstva na lokalni ravni
in mu omogočiti neposreden pristop
do pomoči.
Dejstvo je namreč, da novo vrednost ustvarja realni sektor – gospodarstvo oziroma proizvodnja in ne
upravni sektor. Proizvodnja pa je na
periferiji in ne v Ljubljani. Pomurski zakon postavlja na glavo tudi velike zgodbe o visokih tehnologijah
in visoki dodani vrednosti. To, s kakšno dodano vrednostjo se podjetniku splača neka dejavnost, bo ocenil
podjetnik sam in mu je malo mar, kaj
o tem govori bodisi predsednik vlade bodisi novodobni ekonomist. Pa
še enega dejstva v teh zgodbah dodane vrednosti ni mogoče spregledati,
namreč – vsaka dodana vrednost na
koncu konča pri takem ali drugačnem v žargonu rečeno »fizikalcu«,
ki mora izdelek narediti. Očitno pa
je, da nas zgodbe novih produktov z
visoko dodano vrednostjo, ki so jih
bruhali bančniki, še niso zadosti naučile, četudi so bili vsi ti produkti prazni baloni, ki so popokali.
Odziv na razpis in razdeljena sredstva je en kazalnik, ki samo dokazuje,
da podjetniški potencial za premik regije obstaja. Ključen bo naslednji korak, ali bo uspela zaposlitev nekaj čez
350 delavcev. Verjetno vseh ne, veliko
večino pa bodo zaposlili, saj so sredstva dobljena pod dokaj rigoroznimi
pogoji in s približno enako udeležbo
lastnega kapitala. Ti podjetniki verjetno ne bodo jamrali, da ni delavcev
in kadrov. Velika verjetnost je, da se
bodo lotili posla in ustrezno delovno
silo tudi našli brez velikih simpozijev
o kadrih. S tem pa se bo odprla neka
nova perspektiva tistih, ki so ostali na
cesti ali končali šolo, pa tudi tistih, ki
so vezani na njivo.
J. V.
BARVA CMYK
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
26. avgusta 2010 | Vestnik |
Pred praznikom Občine Moravske Toplice potrdili priznanja in zahvale
stran 13
13
barometer
Častni občan bo dr. Balažic
Velika zahvalna listina Francu Čarniju za dolgoletno uspešno delo na področju prometne vzgoje
Janez Balažic
bo prejel po
doktorskem
nazivu še naslov
častnega občana.
Nagrada občine v višini 500 evrov
neto bo šla v žep Alojzu Berdenu iz
Filovec za pomembne dosežke pri
obrtni dejavnosti, prašičereji in vinogradništvu ter za uspešno organizacijsko delo. Priznanja občine pa bodo
dobili: Zlatko Balajc iz Sela za dolgoletno in požrtvovalno delo v gasilstvu,
Ivan Kramperšek, ravnatelj OŠ Bogojina, za pomembna dejanja in dosežke
na vzgojno-izobraževalnem področju
v obdobju zadnjih štirih let, ter pevski
zbor Marjetice iz Društva upokojencev Moravske Toplice za širjenje pevske kulture in skrbno negovanje narodne pesmi.
Nagrade in priznanja bodo podelili
ob letošnjem občinskem prazniku, ki
ga Občina Moravske Toplice praznuje
7. septembra.
T. K.
Fotografija Nataša Juhnov
Občinski svetniki so na zadnji seji v
Moravskih Toplicah z večino glasov
»za« in dvema »proti« potrdili predloge za letošnje nominirance za priznanja, zahvale in nagrade ter za naslov častnega občana. Predsednik
komisije za priznanja in nagrado
Ludvik Sočič je povedal, da je na sedež komisije pravočasno prispelo devet predlogov, le predlog društva Brv
ni prišel v predpisanem roku. Tako je
komisija predlagala naslednja imena,
ki so bila kasneje tudi potrjena. Naslov častnega občana bo letos dobil
dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec, zaposlen v Pokrajinskem muzeju Murska
Sobota, iz Sebeborec. Naslov bo dobil
za dosežke v okviru znanstvenoraziskovalnega in publicističnega dela na
področju umetnostne zgodovine. Pre-
dlagal ga je župan Franc Cipot. Veliko
zahvalno listino bo prejel Franc Čarni, prav tako iz Sebeborec, in sicer za
dolgoletno uspešno delo na področju
prometne vzgoje in prometne varnosti. Zanimivo je, da je podžupan Alojz
Glavač Čarnija predlagal tudi za naslov častnega občana.
Lokalne volitve 2010
Začetek »prerivanja« za mesta kandidatov
Sonja Rajh, direktorica družbe
Farmtech in letošnja nagrajenka
GZS, je uspešno prekrmarila
krizni šok ter že beleži rast
prodaje in tudi na novo zaposluje.
Tanja Šimonka, direktorica
Zavoda za kulturo in promocijo
Lendava, organizira že deseti
mednarodni lutkovni festival. Tako
vse leto skrbi za visoko kakovost
ponudbe kulturnih prireditev.
Kalamar ostal brez podpore SLS, v DeSUS-u se ne morejo zmeniti glede radgonskega kandidata
Na Cankovi bo strankin županski kandidat Milan Osterc. Cipotova bo tudi
nosilka liste kandidatov za občinske
svetnike v tretji soboški volilni enoti,
medtem ko bo nosilka liste NSP v drugi soboški volilni enoti direktorica hotela Diana Olga Belec. Zapleta pa se pri
županskem kandidatu stranke DeSUS
v radgonski občini. Pred časom smo
zapisali, da bo v Radgoni kandidiral
Zvonko Gredar kot samostojni kandidat, ki je takrat zahteval popravek, češ
da bo kandidiral kot kandidat stranke DeSUS. V torek je bilo v Spodnjih
Ivanjcih organizirano srečanje stranke
DeSUS, po katerem so sklicali tudi tiskovno konferenco. Ker se na srečanju
niso uspeli dogovoriti o podpori Gredarju, je bila tiskovna konferenca odpovedana. »Če prideš v drugi krog, ti
dam 500 evrov,« je nezadovoljen član
stranke povedal Gredarju ob odhodu. Do nadaljnjega tako ostaja nejasno, kdo bo strankin kandidat v Radgoni. Po tretjem krogu srečanj vodstva
Fotografija Timotej Milanov
Nadaljevanje s 1. strani
V Moravskih Toplicah se je za kandidaturo opogumil mlad Štefan Kodila, ki ga
podpira zanimiva strankarska kombinacija SMS in SNS. Diplomant dveh fakultet
se med drugim zavzema za ureditev vodovoda v Berkovcih, Ivanovcih in Vučji
Gomili, dostop do širokopasovnih internetnih povezav in gradnjo ekoloških
čistilnih naprav.
stranke z regijskimi odbori so se o kandidatih izrekli tudi pri SLS-u. Poleg tistih, ki smo jih v Vestniku že navedli,
so sedaj kot kandidati potrjeni še Stanko Gregorec (Kobilje, ima še podporo
SDS-a), v Beltincih bodo podprli Milana Kermana (NSi), v Moravskih Toplicah Alojza Glavača (SDS), na Hodošu
Ludvika Orbana, na Cankovi Draga Vogrinčiča (SDS), v Apačah Darka Anželja,
v Odrancih Ivana Markojo, na Razkrižju Stanka Ivanušiča, v Gornjih Petrovcih Franca Šlihthubra, v Kuzmi Jožefa
Škaliča, ki ima že podporo strank SDS
in NSi, v Veržeju je strankin kandidat
Slavko Petovar, v Šalovcih Aleksander
Abraham, na Tišini Franc Horvat. Brez
podpore SLS-a pa je ostal župan Daniel Kalamar v Občini Grad. Ko smo v
Vestniku objavili novico, da bo kandidiral s podporo SLS-a, kar nam je tudi
sam potrdil, so se v uredništvu oglasili
nezadovoljni člani stranke SLS iz Občine Grad, ki naj bi bili mnenja, da je za
stranko bolj primerno, da podpre kandidata SDS-a Silva Šarkanja.
Timotej Milanov
Roko Žarnič, minister za okolje,
bo moral urediti zapuščino
svojih predhodnikov, ki so ob
obnovi protipoplavnih nasipov
na Muri med Hotizo in Kotom
veliko obljubljali – naredili
pa nič. Kmetje imajo danes
probleme zaradi dovozne ceste,
ki jo želi Agencija za kmetijske
trge izbrisati iz gerkov.
Pri kontroli kmetijskih subvencij za obdelovalno zemljo sedaj ugotavljajo neskladje
Ciril Smrkolj, predsednik
KGZS, je imel na letošnjem
sejmu Agra priložnost, da
uredi nekatera razmerja znotraj
reprodukcijske verige pridelave
hrane v korist kmetov. Toda
vprašanje je, ali je to izkoristil
in ali bo kaj storil, da se kmetje
z boljšo organiziranostjo
zoperstavijo monopolom.
Lastniki ali uporabniki zemljišč ob
visokovodnem nasipu reke Mura so
med obnovo nasipa podpisovali izjave
z Agencijo republike Slovenije za okolje (ARSO) o ureditvi odškodninskih
in lastniških razmerij zaradi vzdrževalnih del. Država se je zavezala, da
bo lastnikom povrnila nastalo škodo
v gozdovih in na poljih ter da bo izplačala zasežena zemljišča po cenilnem
zapisniku in sklenjeni kupoprodajni
pogodbi.
Odškodnina jim je bila izplačana,
čeprav nižja ali sploh ne kmetom, ki
med obnovo nasipa v zimskih mesecih na poljih niso imeli posevkov, neurejeno pa je ostalo lastništvo za pot na
Miroslav Topič, predsednik
nogometnega kluba Mura
05, je po nedeljski tekmi v
slačilnici čestital igralcem za
požrtvovalnost. Poteza, ki je v
Fazaneriji že dolgo nismo videli.
Cesta ob nasipu Mure zmanjšuje gerke
Zemlje na hrvaškem katastrskem
območju država ni odkupila
hrvaškem katastrskem območju, ki so
jo zgradili vzporedno z nasipom z namenom, da bo omogočala dostop do
nasipa za njegovo vzdrževanje. Sprva
je bilo lastnikom rečeno, da jo bodo
po končanih delih odstranili, potem
pa, da bo država zaseženo zemljo odkupila.
Vendar jo je le na slovenskem, ne
pa tudi na hrvaškem katastrskem območju, pot pa je ostala povsod, saj lastnikom zemljišč omogoča tudi lažji
dostop do posesti. Sedaj pa je služba
za kontrolo pri Agenciji za kmetijske
trge in razvoj podeželja lastnike zemljišč na hrvaškem katastrskem območju začela vabiti na seznanitev z
ugotovljenimi neskladji, ki so jih ugotovili pri kontroli kmetijskih subvencij z metodo daljinskega zaznavanja
obdelovalnih površin na lendavskem
območju.
Razlog za zmanjšanje gerkov je cesta ob nasipu. Pri kolikih so ugotavljali neskladje zaradi zgrajene poti,
pristojni niso povedali, ker da gre za
podatke zaupne narave, prav tako ni
znana usoda pripomb lastnikov, ki so
jih o tem dali na zapisnik. Ena izmed
njih je zahteva lastnika, da nasprotuje kakršnemu koli zmanjšanju površin
njiv, dokler država ne uredi dejanskega stanja in izplača odškodnine.
Država lastništva ni uredila pred-
vsem na odseku nasipa od Hotize do
Kota v dolžini 3,8 kilometra, ki sta ga
zaradi nerešenega mejnega vprašanja
pred štirimi leti obnavljali hrvaško in
slovensko podjetje, Vodogradnje iz
Varaždina in VGP Mura. Razlog, zakaj slednje podjetje za naročnika del,
Agencijo RS za okolje in prostor, lastništva ni urejalo, je bil prav v tem,
da zaradi deklariranega spornega območja zemlje niso mogli prenesti v
državno last in ne vpisati v slovensko
zemljiško knjigo. Pot tako ostaja lastnikom, ki jo zato lahko – kar bodo
morda slišali tudi iz Ljubljane – kadar
koli zorjejo.
Majda Horvat
BARVA CMYK
14
iz naših krajev
| Vestnik | 26. avgusta 2010
Gasilci iz Kokoričev imajo novo vozilo
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: [email protected]
Blagoslovitev obnovljene cerkve in Rupnikovega mozaika na Pertoči
Želja tlela dvajset let
»Dvorano« so z leti
spremenili v cerkev
Naložba vredna 160 tisoč evrov
spevki, Občina Križevci pri Ljutomeru, iz
blagajne za nakup vozila pa so prispevali
tudi domači gasilci ter številni donatorji
in sponzorji iz širše okolice. Gasilska zveza Križevci je društvu ob novi pridobitvi
podelila priznanje. Ključe novega vozila
je gasilcem izročil župan Občine Križevci
Z mozaikom je pertoška cerkev še bolj prepoznavna na zemljevidu romarskih krajev
Fotografija Jože Žerdin
V Kokoričih v Občini Križevci pri Ljutomeru je potekala slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila GVC 16/25,
ki je bilo namenjeno Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kokoriči. Projekt nakupa vozila je trajal kar nekaj let, prve
temelje za nakup novega vozila pa so
datum: 26. 08. 2010
Novo vozilo kokoriških gasilcev
pri Ljutomeru mag. Branko Belec. Ob tej
priložnosti so pripravili še gasilsko proslavo. Novo gasilsko avtocisterno je pri
vaški kapeli v Kokoričih ob darovanju
svete maše blagoslovil župnik Župnije
Križevci pri Ljutomeru Štefan Vinkovič.
J. Ž.
Fotografiji Ciril Kosednar
»postavili« že leta 1990 na občnem zboru društva. O novi pridobitvi je spregovoril njen predsednik Jože Lupša, ki je
poudaril, da je stalo vozilo z vso pripadajočo opremo 160.000 evrov. Pri tako
veliki investiciji so gasilcem priskočili
na pomoč vaščani s prostovoljnimi pri-
Veličasten Rupnikov mozaik prekriva skoraj celoten prednji del cerkve.
Fotografija Franci Klemenčič
Zmagovalec na srečanju harmonikarjev
Pred dnevi je bilo na Veliki planini v organizaciji rekreacijskega društva Rigelj
14. tekmovanje harmonikarjev. Na srečanju, ki je potekalo v petih starostnih
kategorijah, je sodelovalo skupno 42 harmonikarjev z območja vse Slovenije.
Med temi je bil tudi Miran Mauko s Plitvičkega Vrha v Občini Gornja Radgona
(na fotografiji v sredini). Ta je tekmoval v starostni kategoriji med 45 in 60 let in
zmagal. To je zanj lep uspeh in velika spodbuda za nadaljnje delo. Sicer pa Miran
Mauko že 25 let spremlja s svojo diatonično harmoniko člane Folklornega društva
Gornja Radgona. F. K.
Rekorden jajčevec pri Novakovičevih
Fotografija Jože Gabor
Številni verniki so se ob slovesnem bogoslužju zbrali tudi zunaj cerkve.
Na vrtu pri Novakovičevih v Lipovcih že vrsto let gojijo tudi vijoličaste sadeže
jajčevce ali melancane, ki jih pogosto tudi vključijo v domačo kuhinjo. Vendar pa sta
bila Lilijana in Branko letos še posebej presenečena nad enim od pridelkov na vrtu,
ki po velikosti in teži precej presega preostale. Tehta namreč kar kilogram in pol.
Nam sta ga prinesla pokazat vnuk Alen in dedek Branko, ki sta tudi povedala, da
to zelenjavo pripravljajo doma na veliko načinov, kuhajo jo in pečejo, tudi na žaru.
Povedala sta, da imajo na sicer manjšem vrtu vsako leto precej različnih pridelkov,
tako tradicionalnih, značilnih za našo pokrajino, kakor tudi takih, ki smo jih uvozili
od drugod in pri nas prav tako dobro uspevajo in popestrijo našo kuhinjo. J. G.
Minulo nedeljo je na Pertoči potekala blagoslovitev obnovljene cerkve sv.
Helene, katere posebnost je med drugim nov mozaik priznanega sakralnega umetnika patra Marka Rupnika,
dobitnika Prešernove nagrade ter avtorja številnih mozaikov po Evropi in
v svetu.
Umetnik pater Marko Ivan Rupnik je pred sedmimi leti ob svojem
prvem obisku pertoške cerkve dejal:
»Tukajšnji verniki si zaslužijo lepšo
cerkev, kot je ta dvorana.« V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je
gradila nova cerkev, je namreč ta dobila bolj podobo dvorane kot sakralnega objekta – nekaj zaradi takratnih
oblasti, ki niso bile naklonjene gradnji bogoslužnih objektov, nekaj pa
tudi zaradi sodobnih smeri v sakralni
umetnosti. Čeprav so se župljani sčasoma navadili na takšno podobo, so si
vseeno želeli nekaj bolj liturgičnega.
Z leti so »dvorano« začeli spreminjati
v cerkev. Intenzivno so dela potekala v zadnjih treh letih, ko so prezidali
prostor ob oltarju, namenjen za mozaik, postavili nov oltar, ambon, kropilnike za blagoslovljeno vodo in krstilnik. Obnovili pa so tudi zvonik in
orgle, vgradili talno gretje, namestili
toplotno črpalko, položili nov tlak in
uredili okolico cerkve z drevoredom.
Večina izmed naštetih elementov
obnove ima svoj simbolični pomen in
se sklada z novo podobo cerkve, vrhunec pa predstavlja že omenjeni Rupnikov mozaik. Umetnikovo delo je
bilo opisano že v eni izmed prejšnjih
številk Vestnika, vseeno pa velja spomniti, da mozaik obsega kar 92 kvadratnih metrov površine in prekriva
skoraj celoten prednji del cerkve. Sestavljen je iz tisoče drobnih kamnov,
ki kot celota pripovedujejo zgodbo s
teološkim sporočilom. Sam avtor je
zanj dejal, da gre za njegov najbolj
veličasten mozaik v Sloveniji.
Mozaik in vse drugo, kar sodi k obnovi, je minulo nedeljo blagoslovil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je
med drugim povedal, da pertoška cer-
kev s to obnovo, predvsem pa z mozaikom stopa v vrsto velikih stvaritev naše
dežele in drugih svetovnih cerkva.
Kot dodaja domači župnik Jože Vinkovič, se je v zadnjem času zanimanje za ogled cerkve povečalo. Pertoška
cerkev je na ta način še bolj prepoznavna na zemljevidu romarskih krajev in krajev s sakralnimi objekti sodobne umetnosti.
Celotna obnova cerkve je stala okrog
tristo tisoč evrov. Večino denarja so
prispevali domači župljani s prostovoljnimi prispevki. Nekaj se je nateklo
tudi od denacionalizacije, nekaj z darovi rojakov, ki živijo v tujini, nekaj pa
sta prispevali tudi občini Cankova in
Rogašovci. Kot pravi župljan Janko Durič, jih je župnik sproti seznanjal z obnovo cerkve, ogledali pa so si tudi druga Rupnikova dela po Sloveniji. Kljub
temu so mozaik in vse drugo presegli
pričakovanja ljudi, ki so vzneseni, da je
eno izmed del tega svetovno priznanega umetnika tudi v domači cerkvi.
Ciril Kosednar
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: [email protected]
iz naših krajev
Otvoritev novega gasilskega doma v Kraščih
Investicija vredna sto trideset tisoč evrov – Podelili priznanja tistim, ki so kakor koli sodelovali pri gradnji
ma domačih gasilcev, ki so dobili leta
1964 še eno gasilsko orodjarno, tokrat v
zaselku Pretmar. Nobena od teh zgradb
pa ni bila primerna za sestanke ali druge prireditve, saj je šlo zgolj za neke vrste garaži takratnih ročnih in pozneje
motornih brizgaln z vozovi. Zato je konec devetdesetih let padla odločitev o
izgradnji »pravega« gasilskega doma.
Gradnja tega doma z vso potrebno
opremo je znašala okrog sto trideset
tisoč evrov, kar je bil za eno najmanjših
vasi Občine Cankova velik zalogaj. Potrebno se je bilo nasloniti predvsem na
prostovoljno delo vaščanov in drugih,
ki jim je v desetih letih le uspelo zgraditi objekt, ki je namenjen gasilcem in
tudi za različne družbene prireditve.
Kot je povedal eden izmed domačinov,
bi ta dom lahko imenovali kar dom
prostovoljnega dela. Ob tej priložnosti
so tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri
gradnji doma, in tistim, ki so že vrsto
let člani PGD Krašči, podelili priznanja.
Fotografiji Ciril Kosednar
Kot je povedal predsednik PGD Krašči
Darijan Marič, je bilo leta 1990 v
Vestniku v članku, ki je govoril o
gasilskih domovih v Pomurju, zapisano,
da se gasilci iz Krašč ne morejo
pohvaliti. »Danes se lahko pohvalimo
tudi Kraščani,« je bil zadovoljen Marič.
Nov gasilsko-vaški dom v Kraščih lahko sprejme okrog dvesto ljudi, njegova skupna površina (dvorana, sejna soba, sanitarije in
orodišče) pa znaša okrog 170 kvadratnih metrov. Orodišče je v spodnji etaži, v njem pa je prostora za dve gasilski vozili.
Večino materialnih sredstev so pridobili ob različnih prireditvah, z nabiralno akcijo, ki so jo izvedli po vseh vaseh
cankovske občine in nekaterih vaseh
sosednje Občine Rogaševci, gradnjo pa
je sofinancirala v dvanajstih odstotkih
celotne vrednosti tudi Občina Cankova. Gasilcem in zbranim je poleg drugih spregovoril tudi slavnostni govornik, poslanec državnega zbora Rudolf
Petan. Ta je med drugim povedal, da se
nekaterim še vedno poraja vprašanje,
zakaj se toliko denarja v državi namenja prostovoljnemu gasilstvu. Zadnje
naravne in druge nesreče so pokazale,
da so prav prostovoljni gasilci s svojo
opremo in voljo največkrat prvi in najmočnejši člen pri odpravljanju posledic teh nesreč.
C. K.
Mednarodni tabor skavtov Royal Rangers v Ženavljah
Poleg otrok iz Binkoštne cerkve sodelovali tudi otroci iz drugih naših verskih skupnosti
v Mariboru, Novem mestu in Prekmurju. Njihovo delo poteka v večini z
otroki in najstniki, starimi od štiri do
18 let, z namenom, da bi prispevali k
Fotografija Ciril Kosednar
Binkoštne cerkve pri nas. Gre za organizacijo, ki ima v svetu že skoraj
petdesetletno tradicijo, v Sloveniji pa
so se društva ustanovila lansko leto
Kot pravi David iz Murske Sobote (na sliki levo), je najbolj zanimivo to, da spijo zunaj, si sami kuhajo in spoznavajo zgodbe
iz Svetega pisma. »Če bi bil doma, pet dni verjetno ne bi zdržal brez mobitela ali interneta, tukaj pa na to sploh ne pomislim,
ker se toliko dogaja,« še dodaja David.
26. avgusta 2010 | Vestnik |
stran 15
15
Gornja Radgona
Društvo upokojencev Gornja Radgona letos praznuje 60-letnico svojega
delovanja. Zaradi lažjega dela deluje
to po pododborih Apače, Črešnjevci Zbigovci, Gornja Radgona, Janžev Vrh,
Spodnja Ščavnica in Stogovci. Osrednje praznovanje 60-letnice društva
je bilo v sredo, 18. avgusta, ko je bilo
organizirano tradicionalno vsakoletno srečanje članov ob ribiškem domu
v Zgornjem Konjišču v Občini Apače.
Na srečanju, katerega se je udeležilo
preko 600 od skupno 1540 članov, kolikor jih šteje društvo, je bilo tudi večje število gostov. Med temi je bila tudi
predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak.
Na slovesnosti je društvo razvilo tudi
nov društveni prapor. Izdali so tudi
poseben zbornik, v katerem je prikazano delo radgonskih upokojencev
skozi vseh 60 let. Društvo, ki mu predseduje Inge Ivanek, je za svoje uspešno
dolgoletno delo prejelo plaketo Zveze
društev upokojencev Slovenije. F. K.
Vadarci
Minulo soboto so člani Kulturno-turističnega društva Lipa iz Vadarec ob
igrišču pri gasilskem domu pripravili
vaške nočne igre. Prijavljene ekipe so
se pomerile v šestih zabavnih igrah.
Največ sreče pri tem je imela ekipa iz
Beznovec, ki je zmagala pred ekipo iz
Vučje Gomile in domačini. C. K.
Spodnje Krapje
Gasilsko društvo Spodnje Krapje v
Občini Ljutomer je bogatejše za novo
gasilsko vozilo GV-1, kar je za to vasico velikega pomena. Le streljaj stran
teče reka Mura, ki je pred leti pokazala svoje »zobe« in poplavila domala celotno vas; takrat je bilo gasilsko
reševanje več kot potrebno. Za novo
gasilsko vozilo so gasilci iz Spodnjega
Krapja odšteli okoli 40 tisoč evrov, od
tega so levji delež za nakup prispevali vaščani Spodnjega Krapja, gasilsko
društvo Spodnje Krapje, Občina Ljutomer ter sponzorji in donatorji. J. Ž.
Bogojina
Pet dni brez mobitelov in spleta
Minulo soboto se je v Ženavljah na
Goričkem končal tabor, ki ga je pripravilo prekmursko društvo skavtov
Royal Rangers, ki deluje pod okriljem
VESTNIK
na kratko
Dom »prostovoljnega dela«
Minulo soboto je v Kraščih na Goričkem potekala otvoritev gasilko-vaškega doma, ki so se je poleg obiskovalcev udeležili tudi številni okoliški
gasilci, gasilski funkcionarji, predstavniki lokalne skupnosti in državnega zbora ter drugi gostje.
Prostovoljno gasilsko društvo Krašči
je uradno začelo delovati leta 1946. Še
isto leto so zgradili gasilsko orodjarno.
Sčasoma se je število članov povečevalo, bogatejša pa je postajala tudi opre-
datum: 26. 08. 2010
njihovi telesni, duševni, družbeni in
duhovni ravni.
Na letošnjem taboru se je zbralo okrog sto udeležencev, predvsem
otrok, prav tako pa tudi veliko spremljevalcev, ki so skrbeli za vsebino tabora in varnost otrok. Tabor je potekal pet dni v naravi pod šotori, kjer
so se mladi poleg krščanskih vrednot,
vzdrževanja prijateljskih vezi in timskega dela učili preživeti brez elektrike, mobitelov, svetovnega spleta in še
česa, kar je v sodobnem času postalo
lažna nujnost. Kot pravi Samuel Kuzmič, nacionalni vodja Rangersov, je
tukaj v Ženavljah na Goričkem za takšen tabor zelo primeren prostor, saj
so kar precej oddaljeni od večjih urbanih središč. Da bi stvari za otroke
naredili bolj zanimive, so tabor razdelili med različne rodove, ki so si svoj
del tabora uredili po vzoru svetopisemskih mest. Čez dan so potekale
različne delavnice, športne in druge
aktivnosti, zvečer pa so se zbrali na
skupnem srečanju, ki je bilo največkrat namenjeno pesmi. Tabor financirajo društvo in donatorji. Treba pa
je dodati, da na njem niso sodelovali le otroci Binkoštne cerkve, ampak
tudi otroci iz drugih naših cerkva.
Prav tako so se tabora poleg slovenskih otrok udeležili tudi otroci in
spremljevalci iz Hrvaške, Makedonije in Švice.
C. K.
V okviru prireditev 22. Košičevih dni,
ki potekajo na območju vasi Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci in Strehovci od 21. avgusta do 12. septembra,
se bo zvrstilo kar nekaj prireditev. Minulo nedeljo so imeli svoj dan lovci
Lovske družine Bogojina, ki je bila
ustanovljena leta 1946. V idiličnem
naravnem okolju pri lovskem domu
je potekala 11. Hubertova lovska maša,
ki je bila posvečena živim in umrlim
lovcem omenjene družine. Na prireditvi se je zbralo okoli 60 članov zelene bratovščine. Pri maši so sodelovali
Prekmurski rogisti, mešani cerkveni
pevski zbor Župnije Bogojina in pevski zbor prekmurskih lovcev. J. Ž.
Turnišče
Pred 250 leti je bil v Turnišču ustanovljen čevljarski ceh. Osrednje praznovanje ob prazniku ceha je bilo minulo nedeljo. Temelje Čevljarskega ceha
Turnišče je že davnega leta 1770 postavila cesarica Marija Terezija, ki je
Varašancem in cehom podelila trške
pravice. Čevljarski ceh Turnišče so
ustanovili že leta 1760 in danes združuje 220 članov iz Turnišča, Nedelica,
Gomilice, Renkovcev in Murske Sobote, vodi pa jih cehmešter Alojz Vukan.
Osnovni namen delovanja Čevljarskega ceha Turnišče je ohranjanje tradicije cehovstva. Novo čevljarsko zastavo,
ki so jo predali v uporabo ob letošnjem
praznovanju obletnice, krasita oljni sliki sv. Štefana in Marije Matere božje.
Nova zastava je stala okrog štiri tisoč
evrov, pri čemer sta levji delež prispevala Občina Turnišče in tovarna Planika Turnišče, drugo pa še donatorji in
sponzorji. Čevljarski ceh Turnišče je tesno povezan s tamkajšnjo Marijino cerkvijo, zato bo poslej nova zastava del
procesij ob cerkvenih praznikih. J. Ž.
BARVA CMYK
16
datum: 26. 08. 2010
na sceni
| Vestnik | 26. avgusta 2010
VESTNIK
stran 16
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sestri Urška in Špela Frančič in Črenšovec sta se odločili za študij na angleški univerzi
Črenšovski študentki s Prestona
Študij za pogumne, a tudi za dovolj zvedave in svobodnjaške študente, ki se želijo zares naučiti predvsem tisto, kar jih zanima
ze, ki je v svetu zelo cenjena, pa imaš
več možnosti za zaposlitev marsikje po
svetu.«
In še njun nasvet za vse mlade in
dovolj pogumne: »Upajte si. Tveganje
je veliko, vendar se splača, saj dobite
številne nove izkušnje. To je enkratna
priložnost. Če si kdo želi to narediti,
naj ga nič ne ustavi. Ker se enostavno
se učimo režije in pisanja iger, kostumografije, scenografije. Res pa je, da
jaz ne igram tako rada kot Špela, ampak rada posredujem svoje ideje, torej
sem bolj za režijo.
Predavanja imamo trikrat na teden
po dve ali tri ure. Profesorji, ki so zelo
prijazni in voljni pomagati, nam dajo
smernice in osnovno teorijo in od
Slamnati študenti
Financiranje
študija v Angliji
Primerov, da bi se v Angliji nekdo vpisoval na fakulteto kar tako,
samo da je vpisan in ima status
študenta zaradi vseh ugodnosti,
enostavno ni. Vpis na univerzo
je enostavno »predrag hec«, prav
tako pa tam ni študentske hrane
na bone, ni študentskega dela in
ni mnogih drugih ugodnosti – je
le redno delo, ki se šteje k delovni dobi, kot študentje pa plačujejo nižji davek.
Fotografija Bernarda B. Peček
Špela in Urška Frančič iz Črenšovec sta se odločili za študij v Angliji.
tebe je odvisno, koliko časa med tednom boš namenil študiju. Moraš pisati eseje in od tebe je odvisno, kako
se boš lotil stvari, v kateri smeri. Kar
veliko časa je treba posvetiti študiju,
če hočeš predelati snov.« Na angleški
univerzi profesor, mentor in tutor bedijo nad študentom; če ga nekajkrat
ni na predavanja, ga že poiščejo in
sprašujejo, kaj je narobe, ali potrebuje pomoč. Kljub velikosti univerze in
40 tisoč študentom z vseh koncev sveta, pomagajo prav vsakemu – ki je zainteresiran za študij.
Devetnajstletna Špela pa je že od
nekdaj v teatru, vpeta v gledališče. Najprej je hotela samo pogledati, kako je v
Angliji, saj jo navdušuje predvsem sodobno gledališče, kakršnega ima npr.
Tomaž Pandur. Čeprav se je prijavila,
je še polna dva meseca kolebala, ali naj
gre v Anglijo. Avgusta lani se je odločila za Preston in za program sodobno
gledališče: »Spremenilo mi je življenje,
vplivalo je tudi na to, kakšen človek
sem danes. To je nekakšna neukrotljiva izkušnja, vsaj zame.« Tudi tam imajo sprejemne izpite, toda ker ni mogla
pravočasno prispeti v Anglijo, je posla-
la DVD z igro – vendar ga zaradi tehničnih zapletov niso mogli pogledati.
Pa so jo vseeno sprejeli kar na osnovi motivacijskega pisma, iz katerega je
bilo očitno razbrati, da je zelo zavzeta
in ima močno željo študirati. Ali to pomeni, da v Angliji sploh ni velike selekcije pri vpisu, tako kot npr. v Sloveniji
na AGRFT. Ne, ni omejitev, toda vpišejo
se res tisti, ki jih zanima, najboljši. Špela nam opiše, da je njen sošolec avtist,
skupaj z njim in angleško študentko so
kot skupina pripravili odlično predstavo o drugačnih – ali jih vzameš kot breme ali kot priložnost. In kaj po študiju? »Vsekakor je v Angliji več možnosti
zame z izobrazbo o sodobnem teatru s
Prestona kot v Sloveniji, to vem. Tam
je veliko priložnosti, saj je sodobni teater tam doma. Z diplomo s te univer-
Vsako leto je treba plačati čez
3200 funtov šolnine, kar pa se da
rešiti, saj angleška vlada ponuja študentom posojilo – tako jim
vlada tri leta plačuje študij. Ko
končajo in dobijo službo ter zaslužijo več, kot je minimalna plača, posojilo postopoma odplačujejo – okrog deset odstotkov. Ni
nujno, da dobijo službo v Angliji
– lahko delajo v Sloveniji in odplačuje ob pomoči domače banke. Potem pa so tukaj še stroški
najemnine za stanovanje in življenjski stroški. Tukaj brez pomoči staršev in dodatnega vira
zaslužka z delom ne gre.
Stanujeta v zasebnem stanovanju
skupaj s poljskimi študentkami.
Eno leto sta sestri stanovali skupaj, zdaj pa se je Urška preselila v
drugo stanovanje in si našla delo
v enem od hotelov ameriške verige, v restavraciji – da zasluži dodaten denar za žepnino.
ne da primerjati z domačimi fakultetami. Angleščina pa seveda mora biti
– čeprav se najdejo tudi taki, ki ne govorijo tekoče angleško.«
Bernarda B. Peček
NEZGODNO ZAVAROVANJE
OTROK ZA ©OLSKO LETO 2010/11
www.triglav.si
Urška Frančič je bila prvič v Londonu pri 12 letih – in že takrat, pred več
kot desetimi leti, jo je dobesedno uročil in želja, da bi študirala v Angliji,
se je z leti le krepila. Špela, štiri leta
mlajša sestra, pa je pristala v Londonu zato, ker se je že od mladih nog
ukvarjala z igralstvom, je umetniška
duša in je tudi s pomočjo sestre spoznala, da ji pri tem lahko največ da
prav univerza v Prestonu – University of Central Lancashire. Na vprašanje, ali je težko vzdržati v Angliji – domov prideta namreč le dvakrat letno
– odgovarjata: »Le v začetku je težko,
potem pa se navadiš. Le na to njihovo angleško poletje in stalno deževje se ne moreva navaditi. Najbolj pa
pogrešava domačo hrano, zelenjavo z
vrta in okusen kruh.« Huje kot njima
je verjetno mami in očetu, saj sta kar
naenkrat ostala sama, s hčerkama v
tujini. Toda: ali ju nista prav onadva
vzgajala tako, da sta odprti, pripravljeni na izzive?
Starejša Urška se je po dveh letih
študija odločila, da se bo prijavila na
angleško univerzo. Prijavila se je na
različne smeri, in to po internetu. Na
koncu je med odobrenim izbrala ameriške in dramske študije – torej dvopredmetni študij. Za ameriške študije
se je odločila predvsem zaradi aktualnosti in zanimivosti študija, saj so proučevali globalizacijo in vpliv Amerike
na svetovno civilizacijo. V drugem letniku se je Urška usmerila k ameriški
zgodovini in zapuščini afriških Američanov ter se ukvarjala predvsem z
zgodovino suženjstva. »Dobro je, da si
lahko sam izbiraš predmet, kar te pač
bolj zanima. Pri dramskih študijih pa
ZaËnite πolsko leto 2010/11 z odliËno potezo. PoiπËite broπuro s pristopno izjavo v vrtcu oziroma πoli, pri
naπem zastopniku ali v naπih poslovalnicah. Ali pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani
www.triglav.si/skleni.
NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU
BARVA CMYK
datum: 26. 08. 2010
na sceni
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
26. avgusta 2010 | Vestnik |
stran 17
17
Obiskali smo družino, ki ima dijaka in dva osnovnošolca
Razmišljanje
Poslušati, si zaupati
in povedati da ali ne
Veseli me, da obstaja šola
Martina Slankovič
U
f … v teh dneh večkrat razmišljam, kaj mi bo prinesla prihodnost. Vsak
dan postaja del naše zgodovine, z vsakim dnem postajamo starejši, imamo
nove izzive, se učimo, česar nismo vedeli. Če bi na kratko opisala moja
osnovnošolska leta, bi posebej omenila čas pouka; veseli me, da obstaja
šola, saj sem dobila toliko informacij, da bi lahko šla kar študirat pravo. Šalo na stran.
»Imamo vse, kar potrebujemo, tistega, česar nimamo, pa ne pogrešamo,«
nam je povedala recept zadovoljne družine optimistična mama
Septembra grem v Škofijsko gimnazijo Maribor in se bom čez teden dobesedno
odselila od doma. Ne pričakujem domotožja, problemov in sramežljivosti,
pričakujem uspeh, učenje, uživanje med poukom, obisk sosednjih šol in držav,
nepozabnih ekskurzij, potrudila pa se bom tudi za odlične ocene. Sanjam, da bi se
po končani srednji šoli vpisala na fakulteto ter postala psihologinja in novinarka.
Novinarstvo me navdušuje, rada pišem in sanjam, da bom nekoč izdajala lastno
revijo, ki bo posvečena najstnikom, mladini, ki preživlja najhujše trenutke
življenja, ko se znajde v kletkah s problemi.
Ravno zato bi bila rada psihologinja. Na lastni koži sem izkusila, kako je, ko
zaideš s poti, in kako pomembna je prava beseda v pravem trenutku. Želim si
uspeti in naj me spremlja trdna volja. Mogoče me bo prihodnost presenetila in
bom postala ministrica. Končala bom z mislijo: kjer koli se bom znašla, se bom
znašla zaradi sebe in mojega ravnanja.
Danilo, Monika in Doris Horvat
www.posta.si
Fotografiji Bernarda B. Peček
Moj najljubši dan počitnic je bil,
ko sem šla z mamo k zdravnici za
noseče mame. Zakaj mi je to najljubši dan? Ker mi je zdravnica
povedala, da bom dobila sestrico. Ko sem prišla domov, sem povedala atiju, Dominiku, Danielu
in babici. To je moj najljubši dan
počitnic!
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične.
ampak na drva. Letos so morali kupiti
novo peč za centralno kurjavo in to je
bila za družino tako velika naložba, da
so morali opustiti misel na skupne počitnice ob morju. Tudi ko so šli v Murine apartmaje na Pagu, so vsa živila
peljali s sabo in odplačevali na obroke
– samo da otroci ne bi bili prikrajšani.
Tudi vsak otrok si je lahko kupil spominček. Pravzaprav je bila Doris letos
na morju skupaj z babico in dedkom.
Res jim nič ne manjka, pravi Monika,
oblačila so res bolj obrabljena, sicer
pa dandanes niti niso tako draga; pa
vseeno morajo vsak dan paziti, kako
trošijo denar. Pri njih ni naročenih revij in časopisov, vse sokove naredijo
doma iz domačega sadja. »'Krumpli'
se lahko pripravijo na sto načinov,«
nam pove domiselna Monika in se
izda, da je po rodu s Srednje Bistrice.
»Glavno je, da so zdravi in se razumejo med sabo, da radi pomagajo
pri gospodinjskih opravilih in so radi
skupaj doma. Ja, ko pa je 'maša', pa
morajo vsi sedeti za mizo in poslušati,« še pove Monika. Doris doda, da se
vedno ne razume z bratoma, kar pa je
povsem normalno, da ima kot sestrica tudi druge izkušnje. Ko je pa nekaj
časa ni, pa jo tudi brata pogrešata, jo
spomni mama. In kako bo, ko bo prišel dojenček (katerega ime se bo prav
tako začelo z D) in Doris ne bo več
glavna? Povsem resno nam odgovori:
»Kako bo on komandiral, če pa ne bo
znal govoriti!«
Bernarda B. Peček
1,12 €
Kroglično
nalivno pero
Schneider
PIsAlA sCHNeIDer
Geotrikotnik
0,80 €
rAVNIlA
ŠILČEK
1,84 €
Prazna
peresnica enojna
12,60 €
11,34 €
4,92 €
1,71 €
4,43 €
Cena za kos
Prazna
peresnica dvojna
PeresNICe street
Akcija velja od 1. do 31. avgusta 2010 oz. do razprodaje zalog.
ZVeZkI
Cena za kos
0,63 €
Petindvajset d.o.o.
preživeti skupaj. Seveda pa moramo
»šparati«, moja plača je zajamčena,
tudi moževa ni zelo visoka, tam nekje okrog 750 evrov. Ko gre proti prvemu, ne upamo več veliko gledati
okrog. Veseli smo, da imamo kartico
Mercator Pika, saj lahko veliko stvari vzamemo na 12 obrokov … « Za oba
osnovnošolca je znašala cena osnovnih potrebščin za to šolsko leto čez
300 evrov, za dijaka pa jih bodo šli
kupovat te dni. V šoli se drugih dejavnosti ne udeležujejo, saj je na prvem mestu atletika. Daniel Danilo nam pove, da je tudi sicer najraje
doma v Soboti, kaj bo šel študirat po
končani gimnaziji, pa še ne ve; morebiti zgodovino ali kaj podobnega.
In kakšno je mnenje staršev treh
otrok o našem šolskem sistemu? Danilo je dokaj kritičen: »Zdi se mi, da je
vse preveč natrpano. Doris je imela še
angleščino, trikrat na teden glasbeno
šolo pa verouk. Sinova pa imata skoraj
vsak dan treninge. To, da so dobivali
brezplačne malice v srednji šoli, pa je
bilo po mojem odlično. Doris je do sedaj imela kosilo v šoli, toda če bo zdaj
mamica doma, razmišljamo, da ne bi
imela več kosila in ostajala pri podaljšanem bivanju, saj bo lahko prišla prej
domov. V veliko pomoč nama je tudi
moja mama, ki živi z nami.«
Danilo se oprime vsakega dodatnega dela, na primer pomaga podirati
hišo, da potem priskrbi zastonj kurivo za ogrevanje. Že nekaj let zaradi
prevelikih stroškov ne kurijo na olje,
3,88 €
Ravnilo
Noma 5
1,04 €
Kemični
svinčnik
Schneider 4/1
Daniel Danilo in Doris, Dominik pa nam je »pobegnil«.
zaposlila pri MOL-u, zdaj pa je zadovoljna s službo v JYSK-u.
V Ulici Zorana Velnarja 34 sta v prvi
polovici 90. let po poroki kupila hišo
– oba sta imela privarčevanega nekaj
denarja in sta ga ob poroki vložila v
nakup nepremičnine. Potem je bilo
treba to hišo obnavljati. Leta 1994 je
prišel prvi sin Daniel Danilo, ki je danes dijak športne gimnazije v Murski
Soboti, predvsem pa znan kot odličen atlet, za kar je prejel že številna
priznanja in plaketo MO Murska Sobota. Atletiko intenzivno trenira tudi
štirinajstletni Dominik, ki je prav zdaj
nekoliko razočaran, saj se zaradi poškodbe ni mogel udeležiti pomembnega svetovnega prvenstva. Tudi Doris, ki bo septembra začela obiskovati
tretji razred osnovne šole in drugi razred glasbene šole, zatrjuje, da ima že
vse dogovorjeno s trenerjem, da bo v
petem razredu začela trenirati. Potem
izvemo, da jim je atletika verjetno v
krvi zaradi očeta Danila, ki je še danes
aktiven sodnik.
Horvatovi so že deset let vpeti v
šolski sistem, zato sem jih povprašala, s kakšnimi občutki pričakujejo
novo šolsko leto. Monika pove: »Najprej vsi komaj čakajo počitnice, zdaj
pa spet vsi komaj čakajo, da se začne
šola. Skupaj gremo kupovat, izbirat
zvezke, vse vzamemo v DZS-ju, ker
omogočajo ugoden nakup na obroke. Vse delamo skupaj in smo radi
skupaj. Otroci bodo hitro odšli, dokler smo skupaj, želimo čim več časa
5,46 €
4,08 €
0,78 €
Akcija velja od 1. do 31. avgusta 2010 oz. do razprodaje zalog.
22,20 €
19,98 €
Cena za kos
sAMolePIlNe etIkete 10/1
Šolske torbe sCoolY
MAPe DIsNeY
Tako pravi ljudska modrost.
Je pa lahko še kako zabavna in
prijetna! Še posebej, če odhod med
šolske klopi polepšajo privlačna
in hrbtenici prijazna šolska
torba, zvezki z motivi najljubših
risanih ali pravljičnih junakov in
druge kakovostne in lične šolske
potrebščine. Pokukajte na najbližjo
pošto, izberite izdelke iz naše bogate
šolske ponudbe – in vaš šolar bo
komaj čakal na prvi šolski dan!
ŠolskI NAHrbtNIkI street
Cene so z DDV.
Počitniška zgodba
Doris Horvat
Izdelki s cenami rdeče barve so naprodaj v izbranih poslovalnicah. Seznam prodajnih mest za
posamezni izdelek si oglejte na spletni strani www.posta.si ali povprašajte na vaši najbližji pošti.
Šola ni šala
Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
Lahko bi rekli, da so povsem povprečna družina. Imajo hišo, ki so si jo
sami kupili in obnovili. Oče Danilo in
mama Monika imata službi, sicer slabo plačani, toda tako je dandanes pri
večini družin. Tudi če imaš kolikor toliko normalne plače, moraš paziti iz
meseca v mesec, da ne zabredeš v minus. Imajo tri pridne otroke, ki se v
šolah dobro učijo in pomagajo doma.
Predvsem pa imajo zdravje in družinsko srečo, veselje biti skupaj za mizo
in preživljati vsak prost trenutek v
krogu družine.
Veliko ali vse je odvisno od staršev, od njunega razumevanja in prizadevnosti, kako premagati težave in
kako se znajti v težkih trenutkih. In
takih preizkušenj pri Danilu in Moniki ni bilo malo. Oba sta verna in tesna sodelavca Karitas in – tako kot
veliko Prekmucev in Prlekov – Murina človeka. Danilo je še danes (že 22
let) zaposlen v službi za informatiko,
vmes je končal šolo po internetu, študij za poslovnega sekretarja, in 2006.
leta tudi diplomiral. Zdaj vztrajno išče
bolje plačano službo. Monika je bila 16
let zaposlena v Muri, ob delu oziroma
v času prvih dveh rizičnih nosečnosti
se je dokvalificirala za trgovko in se
Šola je nekaj nepopisno zanimivega: sklepaš nova prijateljstva, preživljaš najlepše
čase, navsezadnje pa se učiš. Minulo šolsko leto me je življenje izučilo in zavedam
se, kako pomembno se je šolati in spoznavati svet. Upam in verjamem, saj se na
pot odpravljam z jasno voljo in jasnim ciljem. Vem, da mi bo uspelo. Sanjarim o
svetli prihodnosti. Ampak preveč sanjariti in si postavljati visoke cilje ni dobro,
saj lahko načrti splavajo po reki in ostane razočaranje. Želim zakorakati v svet
odgovornosti z dvignjeno glavo, pripravljena na vzpone in padce, na zmage in
poraze. Želim si, da bom uspešna in da bom ponos šole.
Akcija velja od 1. do 31. avgusta 2010 oz. do razprodaje zalog.
BARVA CMYK
18
datum: 26. 08. 2010
šport
| Vestnik | 26. avgusta 2010
Nogomet
Prijateljske
tekme
Uroš Hlebec zaman potoval
na kadetsko EP v Sarajevo
Medžimurje – Nafta 5 : 0 (Kovač 2, Jambrošić, Slavica, Pintarić), Petišovci – Panonija 1 : 3 (Koša; Režonja, Vučko, Magyar), Goričanka Rogašovci – Bogojina 3
: 2 (Dravec 2 za Bogojino), Nafta mladinci – Dobrovnik 3 : 3 (Lebar, Zagorec, Gerenčer; Kociper 2, Somi), Hodoš – Čarda
0 : 2 (U. Pavel, Recek), Kobilje – Žitkovci 4 : 1 (Šooš 2, Gabor, Tivadar; Varga),
Plitvica – Odranci 3 : 4 (Zelko, J. Tkalec,
Gostan, A. Horvat), Apače – Tromejnik
Goričanka Kalamar 0 : 2 (Čontala 2), Virs
Bistrica – Grad 0 : 2 (Kreft, Fujs), Šalovci
– Roma 7 : 2 (Grkinič 3, Pondelek, Škalič,
Barber, Cener; S. Baranja 2), Turnišče –
Črenšovci 0 : 0, Dobrovnik – Nafta veterani 3 : 2 (Laszlo, Varga, Horvath; G. Varga, Utroša), Nafta kadeti – Medžimurje
kadeti 3 : 2 (Magdič 3).
Šernek: »Zloraba pri prijavi« – Horvat: »RZS pripeljala premalo sodnikov«
pred tem je bil 14-krat državni prvak v
svoji kategoriji. Zaradi finančnih težav
kluba si je moral zbrati sam sredstva
za bivanje in startnino, pred tem pa je
imel dva meseca intenzivnih priprav.
Pri zbiranju prispevkov so mu pomagali krajani, sorodniki in znanci. A zaman, saj na žalost osebni spori in to,
da si posamezni veljaki drug drugemu mečejo polena pod noge, zapravlja mlade talente. Upam, da se taki
primeri v športu ne bodo ponavljali.«
Stanislav Šernek celotno zadevo
vidi povsem drugače: »Rokoborska
zveza Slovenije je za kadetsko evropsko prvenstvo v Sarajevu prijavila
dva tekmovalca, ki sta potovala tja v
spremstvu pooblaščenega trenerja in
sekretarja zveze. Pri akreditaciji smo
na tekmovanju ugotovili, da je prišlo
do zlorabe imena nacionalne rokoborske zveze in ponaredbe dokumentov –
prijave za dva tekmovalca, med katerima je bil tudi omenjeni Uroš Hlebec.
Takoj smo ugotovili samovoljno prijavo trenerja kluba KD Finančna točka Ljutomer, ki je bila poslana brez
vednosti rokoborske zveze. Ukrepali
smo v skladu s pravili File in prijavili zlorabo, posledično pa omenjene-
»Osebni spori in to, da si
posamezni veljaki drug
drugemu mečejo polena
pod noge, zapravlja
mlade talente«
mu tekmovalcu nastop ni bil dovoljen. Samovoljno ravnanje in kršenje
pravil odgovorne osebe, trenerja KD
Finančna točka, bomo obravnavali
in sankcionirali v skladu s pravili Rokoborske zveze Slovenije.« Ljutomerski trener Miloš Horvat pa pravi, da je
bilo bistvo prepovedi v tem, da bi morala Rokoborska zveza Slovenije plačati dvesto švicarskih frankov kazni
zaradi pomanjkanja njenih sodnikov,
če bi Hlebec stopil na blazine, zato naj
bi mu Šernek nastop prepovedal. Po
Horvatovem mnenju je »prava sramota«, da naša zveza v Sarajevo ni pripeljala dovolj sodnikov, medtem pa
– kot sam pravi – Šernek npr. odhaja
sodit na prvenstvo v Budimpešto, kjer
naših tekmovalcev sploh ni.
Najbolj razočaran in ogorčen je seveda Uroš Hlebec, ki je sam za svoj nastop
zbral šeststo evrov, poleg tega pa mu je
Šernek še očital, da se je izogibal reprezentančnim obveznostim in pripravam
v Murski Soboti. Za nameček naj letos
ne bi osvojil niti enega državnega naslova. Mladi tekmovalec trdi, da to sploh
ne drži: »Tako kot lani za evropsko prvenstvo sem se tudi letos za to tekmovanje v Bosni pripravljal pod vodstvom
svojega trenerja. Letos sem na dveh državnih prvenstvih osvojil več naslovov,
res pa je, da sem del reprezentančnih
akcij izpustil, toda le zato, ker sem bil
poškodovan. Rad bi samo tekmoval,
zato me nikakor ne zanimajo osebni
spori ali spori med klubom in zvezo.«
O celotnem dogodku, lahko bi rekli
celo aferi, sta bila že seznanjena republiški inšpektor za šport Peter Levič in
predsednik Zveze borilnih veščin pri
Olimpijskem komiteju Slovenije Bogdan Gabrovec. Da je v slovenski rokoborbi nekaj narobe, priča tudi podatek, da bo o nekem drugem primeru, v
katerega je vpleteno Športno društvo
Razvanje, 9. septembra odločalo tudi
soboško sodišče.
M. J., T. K.
3. SNL vzhod
Pomurci
brez zmage
Brez enega samega gola
1. krog: Bistrica – Odranci 6 : 0, Dravograd – Čarda 0 : 0, Kovinar – Tromejnik 3 : 0, Šentjur – Malečnik 0 : 2, Veržej
– Paloma 0 : 2, Šampion – Stojnci 3 : 0,
Grad – Zreče 0 : 0.
Pari 2. kroga: Malečnik – Grad, Paloma – Šampion, Kovinar – Bistrica (vsi v
sob., 28. avgusta, ob 17. uri), Tromejnik
– Zreče, Čarda – Šentjur, Stojnci – Dravograd, Odranci – Veržej (v ned., 29. avgusta, ob 17. uri).
Igralci OK Galex-Mir preizkusili Kamerun
Brez možnosti
Afriški odbojkarji boljši s 3 : 2
Igrišče Na Lipi v Štorah, 150 gledalcev, sodnik: Dobrun (Ljubljana). Strelci:
1 : 0 Perpar (28), 2 : 0 Drobne (43), 3 : 0
Kraljič (82). Rumeni kartoni: Pantovič,
Popovič, Kuljanac; Kisilak, Čontala, B.
Kous, Bokan.
Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, R. Kous
(Lepoša, 76), Nemec, Horvat, Kisilak (R.
Bokan, 46), Bukovec, Šnurer, G. Bokan,
Sukič (Gjureč, 67), Čontala, B. Kous.
Zanimiva mednarodna tekma pred dvesto gledalci
biti končni rezultat 1 : 3, a sta se po četrtem nizu trenerja Dejan Fujs - Geza
in Peter Nonenbroichen, sicer Nemec,
dogovorila za še en set, v katerem so
zmagali Sobočani. Povprečno višja in
močnejša reprezentanca Kameruna je
brez težav dobila prvi niz, najboljšo
in najbolj bojevito igro pa so domači
prikazali v drugem nizu, v katerem so
zmagali s 25 : 22. A tudi v drugih nizih
so se dostojno upirali favoriziranemu
in simpatičnemu nasprotniku. V domači vrsti sta se predstavili tudi dve
okrepitvi: Milan Mijalković, ki je nazadnje igral za OK Ribnica iz Kraljeva,
in Žiga Zupanc, nazadnje član Calcita
iz Kamnika. Sedaj že nekdanji košarkar Radenske Creativa Uroš Pavlovič,
ki je presedlal v odbojko, je bil le med
gledalci. Novo prvenstvo za klub Galex-Mir se začenja 2. oktobra.
T. K.
Pol ducata v mreži
Fotografija Jure Zauneker
OK Galex-Mir – Kamerun 2 : 3 (16 : 25,
25 : 22, 21 : 25, 20 : 25, 25 : 21), športna
dvorana OŠ I v Murski Soboti, 200 gledalcev, sodnika Mesarič (Murska Sobota) in Gruškovnjak (Beltinci).
OK Galex-Mir: Ajlec, Horvat, Kerec, Žitnik, Marič, Zupanc, Flisar, Tot,
Mijalković, Hrastovec. Trener: Dejan
Fujs.
Kamerun: Fossi, Kari, Mongy, Abnas, Ounardy, Andaki, Samou, Adongo, Mousa, Tonemansa, Sali, Neizeimi,
Wonnbainan, Madon. Trener: Peter
Nonenbroichen.
Reprezentanca Kameruna se v Mariboru pripravlja na svetovno prvenstvo v Italiji, kjer bo igrala v skupini z
Rusijo, Avstralijo in Portorikom, zato
je to priložnost izkoristil tudi domači odbojkarski klub Galex-Mir ter odigral zanimivo in odlično prijateljsko
tekmo z Afričani. Pravzaprav bi moral
Tudi odbojkarji Kameruna so bili na trenutke presenečeni nad bojevitostjo
igralcev OK Galex-Mir.
Velik uspeh mlade judoistke iz Radomerja
Urška Potočnik bronasta na
mladinskih olimpijskih igrah
V boju za tretje mesto premagala Gvatemalko
Urška Potočnik, članica Judo kluba
Ljutomer, sicer doma iz Radomerja, je
na mladinskih olimpijskih igrah dosegla velik uspeh. Kot edini slovenski predstavnici v tej športni panogi ji je v kategoriji do 78 kilogramov
uspelo osvojiti bronasto kolajno, kar
je za še ne 17-letno dekle eden največjih uspehov v njeni dosedanji karieri (med drugim je tudi aktualna kadetska evropska prvakinja). V prvem
boju je najprej tesno premagala Alžir-
ko Halifijevo, v polfinalu pa je izgubila
s kasnejšo zmagovalko Belgijko Mansourjevo. Tako se je Urška uvrstila v
repasaž, kjer je v boju za tretje mesto
premagala Gvatemalko Calderonovo
in prinesla veselje sebi in svojemu trenerju Alešu Vrbančiču. »V prvem boju
se nisem počutila dobro, v drugem je
bilo malo bolje, zdaj pa kar ne morem
verjeti, kaj mi je uspelo,« je po osvojitvi brona izjavila Potočnikova.
N. Š., T. K.
stran 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
Rokoborba: spor med trenerjem in sekretarjem zveze preprečil nastop
Kaj se dogaja v naši rokoborbi? Nedavni primer mladega rokoborca
Uroša Hlebca iz Koga, sicer člana rokoborskega kluba KD Finančna točka
Ljutomer, ki zaradi spora med svojim
trenerjem Milošem Horvatom in sekretarjem Rokoborske zveze Slovenije Stanislavom Šernekom ni mogel
nastopiti na evropskem kadetskem
prvenstvu v Sarajevu v prvi polovici
avgusta, je samo vrh trenja odnosov
na rokoborski relaciji Prekmurje – Prlekija. Javna skrivnost je že dolgo, da
se Horvat in Šernek ne marata preveč. Toda ali morajo zaradi osebnih
vodstvenih sporov žrtve postati mladi tekmovalci?
Ta primer je skoraj neverjeten. Seveda pa ima vsaka stran tudi svojo
zgodbo. Z najbolj prizadete strani nam
je svojo najprej povedal Urošev dedek
Zdravko Hlebec: »Zaradi osebnih sporov med trenerjem ljutomerskega rokoborskega kluba Miloša Horvata in
sekretarjem Rokoborske zveze Slovenije Stanislavom Šernekom so po kar
štiridnevnem prerekanju v Sarajevu
onemogočili nastop mojemu vnuku,
ki je bil uradno prijavljen. Uroš je bil
lani osmi na evropskem prvenstvu,
VESTNIK
PNL
Sobota, 28. avgusta:
24. nočni tek po ulicah Kobilja.
Organizator: Športno društvo Kobilje.
Informacije: Daniel Penhofer, 041 663 729,
e-mail: [email protected]
Nedelja, 29. avgusta: 15. kolesarski
maraton po občini M. Toplice.
Organizator: Občinska športna zveza
Moravske Toplice.
Informacije: Branko Recek, 041 389 905,
www.sportnazveza-mt.si.
Več informacij o prireditvah na
www.migajznami.si, kamor lahko
vpišete tudi svojo prireditev ali vadbo.
Prepričljivi
Šalovci in
Dobrovnik
Zmaga Rakičana
1. krog: Ljutomer – Kema Puconci 3 : 1,
Rakičan – Bogojina 3 : 2, Šalovci – Gančani 3 : 0, Turnišče – Bakovci 2 : 1, Petišovci
– Dobrovnik 0 : 3, Virs Bistrica – Črenšovci 2 : 1, Hotiza-la Storia – Hodoš 1 : 1.
Pari 2. kroga: Črenšovci – Hotiza-la
Storia, Kema Puconci – Petišovci, Gančani – Hodoš, Bogojina – Virs Bistrica,
Dobrovnik – Rakičan, Bakovci – Ljutomer, Šalovci – Turnišče.
Športni park v Slovenski Bistrici, 350
gledalcev, sodnik: Janžekovič (Ptuj).
Strelci: 1 : 0 Lemezovič (4), 2 : 0 Beranič (16, 11 m), 3 : 0 Lemezovič (41), 4 : 0
Razboršek (73), 5 : 0 Lemezovič (80), 6 :
0 Lemezovič (85). Rumeni kartoni: Modrič, Korošec, Levart; Raduha, Zlatar.
Odranci: Ščančar, Horvat, Jerebic, Žerdin, Raduha, Sreš, Jablanovec (Erjavec,
46), Zlatar, Gostan (J. Tkalec, 63), J. Tkalec (Tompa, 78), Zelko.
Domač poraz
Igrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik: Pezerovič (Ljubljana). Strelca: 0 : 1
Hutinski (5), 0 : 2 Isufi (90). Rumeni kartoni: Marič; Burian, Arsič, Isufi.
Tehnostroj Veržej: Hozjan, Dirnbek,
Pučko (Hodnik, 11), Koder, Lugonjič, Lenič, D. Vinkovič (Štrakl, 46), Gašperšič,
Marič (Sunčič, 75), M. Vinkovič, Kaučič.
Točka v gosteh
Športni center v Dravogradu, 250 gledalcev, sodnica: Tanja Subotić (Ljubljana). Rumeni kartoni: Kiselak, Ljubanič;
Pavel.
Čarda: Prša, G. Pavel, Zadravec (Botjak, 35), Kerčmar, Z. Horvat, Gjergjek,
D. Pavel (Gjerek, 83), Grah, Cipot, Tompa, B. Horvat.
Za začetek remi
Igrišče Pod gradom pri Gradu, 900
gledalcev, sodnik: Šart (Prevalje). Rumeni kartoni: Kreft, Baler; Podgrajšek,
Rožmarič.
Grad: Nemec, Bernjak, Krančič (Sukič,
75), Baler, Benkič, Banfi, Stošić, Recek,
Fujs, Kreft (Krpič, 55), Šiško.
BARVA CMYK
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nafta – Triglav Gorenjska 2 : 1 (1 : 1) – Odločilni zadetek dal mladi Vedran Vinko
Reflektorji bodo
kmalu razsvetlili
lendavsko nebo.
šil njihov odlični vratar Gracar, ki je
nekajkrat izvrstno posredoval. Škoda
le, da je sodnik Drečnik s svojimi odločitvami razburjal tako igralce kot
gledalce.
Razsvetljava na
stadionu je že nared
19
Fotografija Feri H. M.
Nafta zaostaja za točko
6. krog: Nafta – Triglav 2 : 1, Maribor –
Celje 2 : 0, Olimpija – Koper 1 : 2, Rudar –
Domžale 0 : 1, Gorica – Primorje 3 : 2.
Pari 7. kroga: Celje – Nafta (v sob., 28.
avgusta, ob 18. uri), Domžale – Gorica,
Primorje – Olimpija, Triglav – Rudar,
Koper – Maribor.
Maribor
4
1
0
13 : 2
13
Domžale
4
1
1
9 : 3
13
Nafta
4
0
2
9 : 8
12
1 : 0 Benko (30)
Vassiljev je po prekršku nad Vinkom na levi strani izvajal prosti strel
proti vratom, kjer se je v gneči najbolje znašel Benko in žogo s petih metrov potisnil v nebranjeno mrežo.
1 : 1 Stjepanovič (40)
Podarjen prosti strel sodnika Drečnika je s 30 metrov z evrogolom izkoristil Stjepanovič. Žoga je končala v
levem zgornjem kotu Murkovih vrat.
2 : 1 Vinko (63)
Po »biljardu« znotraj kazenskega
prostora je mladi Vinko z leve strani s
petih metrov zadel vratnico, od koder
se je žoga odbila v mrežo.
Koper
3
1
2
9 : 7
10
Gorica
2
2
2
10 : 11
8
Rudar
2
2
2
7 : 9
8
Celje
1
3
2
10 : 9
6
Triglav
1
2
3
6 : 14
5
Olimpija
0
2
3
5 : 9
2
Primorje 0
2
4
7 : 13
2
Damir Rob, trener Nafte: »Za nas je
bilo najpomembnejše, da osvojimo vse
tri točke. To je bila obenem tudi najtežja
tekma. Vedeli smo, da so gostje nevarni
iz protinapadov. Igra, ki smo jo prikazali, ni bila pravšnja. A sedaj imamo 12
točk, kar je po šestih krogih lep izkupiček. Tako lahko sproščeno gremo na gostovanje v Celje.«
Siniša Brkič, trener Triglava: »Čestitam Nafti za zmago. Zadeli smo na žalost samo enkrat in imeli še vsaj tri priložnosti. Vedeli smo, da je Nafta dobro
moštvo, kar je pokazal tudi njen start v
tej sezoni. Mi pa dobivamo poceni zadetke.«
F. H. M.
žnosti za zadetek. Na koncu je bila to
vendarle zaslužena zmaga Nafte, ki si
je priigrala več priložnosti od gostov,
zato je izid glede na prikazano na igrišču realen.
Pravzaprav bi bil lahko še višji, vendar je goste pred hujšim porazom re-
Maribor prvi
Kako so padali zadetki
Izjavi po tekmi
Triglava, novinca v ligi, in imeli v prvem delu rahlo terensko premoč ter
tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek. Igra obeh moštev je bila sicer zanimiva in izjemno bojevita.
V nadaljevanju so bolje začeli gostje in si ustvarili dve izjemni prilo-
stran 19
1. SNL
Težka zmaga proti novincu
Na stadionu edinega pomurskega
prvoligaša NK Nafta iz Lendave so
končali dela pri ureditvi razsvetljave, ki je pogoj za tekmovanje
v 1. slovenski ligi v sezoni 2011/12.
Reflektorji že ponosno stojijo na
stadionu NK Nafte in so jih že poskusno prižgali. Sledijo še manjša
dela in po besedah župana Občine Lendava mag. Antona Balažka
naj bi žarometi uradno zasvetili
na srečanju proti Rudarju iz Velenja, in sicer 10. septembra letos,
ko je v Lendavi tudi velika turistično-kulturna prireditev Lendavska trgatev. Dela pri gradnji je
izvajalo domače podjetje Elmod,
ki je že minuli četrtek reflektorje
priključilo na omrežje.
VESTNIK
26. avgusta 2010 | Vestnik |
Nogomet – prva liga: Lendavčani vztrajajo pod vrhom
Mestni stadion v Lendavi, 1400 gledalcev, sodnik: Drečnik (Hrastnik).
Strelci: 1 : 0 Benko (30), 1 : 1 Stepanovič (40), 2 : 1 Vinko (63). Rumeni kartoni: Caban, Vinko; Pokorn, Potokar,
Zavrl.
Nafta: Murko, Vassiljev, Matjašec,
Caban, Bečiri, Čeh, Lesjak, Buzeti
(Vöröš, 60), Benko, Vaš, Vinko (Dvorančič, 85). Trener: Damir Rob.
Triglav Gorenjska: Gracar, Smolej, Zavrl, Stjepanovič, Burgar, Brajič,
Dolžan (Krcič, 82), Špelič, Potokar, Pokorn, Kreft (Jelar, 75). Trener: Siniša
Brkič.
Po porazu v Mariboru so Lendavčani v neznosni vročini gostili moštvo
datum: 26. 08. 2010
2. SNL
Vodi Aluminij
Mura v boju za obstanek
3. krog: Mura 05 – Bela krajina 0 : 0,
Šmartno – Aluminij 0 : 4, Dravinja – Krško 1 : 0, Drava – Interblock 2 : 1, Šenčur
– Dob 3 : 1.
Pari 4. kroga: Aluminij – Mura 05 (v
ned., 29. avgusta, ob 17. uri), Dob – Interblock, Šenčur – Šmartno, Bela krajina –
Dravinja, Krško – Drava.
Aluminij
2
1
0
10 : 4
7
Dravinja
2
1
0
3 : 1
7
Šenčur
2
0
1
9 : 6
6
Krško
2
0
1
3 : 1
6
Drava
1
1
1
3 : 3
4
B. krajina
1
1
0
1 : 3
4
Danes se uradno začenja prireditev svetovnega pokala v dvojnem ultratriatlonu
Interblock
0
2
1
3 : 4
2
Mura 05
0
2
1
1 : 2
2
Sajevec v Bakovcih lovi svetovni rekord
Dob
0
2
1
3 : 5
2
Šmartno 0
0
3
0 : 7
0
Otvoritev ob 19. uri na soboškem Trgu kulture – Tekmovanje bo v petek in soboto
Proga v Bakovcih pa je med vsemi
nekaj posebnega?
Šajnovič: »Mi imamo eno najhitrejših prog. Lani je bil dejansko tudi
dosežen svetovni rekord, vendar ga
nismo mogli uveljaviti, ker pri licenciranju in uradnih meritvah proge GPSnaprava ni imela takega atesta, kot ga
zahteva mednarodna zveza za ultratriatlon. Rekord pa je dosegel naš tekmovalec, Slovenec Peter Sajevec, ki je
tokrat ponovno zraven in pravi, da ga
je lanski dogodek tako motiviral, da
hoče letos ta dosežek ponoviti. Tako
spremljevalni program. V petek zvečer bo zabava za mlade z didžejem Sunrizeom, celo soboto pa bo program
naših domačih estradnikov: Vedrana
Franca Husarja, Dua Data, Male Lange in Halgato banda. Odlična bo tudi
gostinska ponudba. Ljudi prosimo, da
pri prometnih zaporah in pri prihajanju v naselje upoštevajo oznake na cestiščih ter priporočila rediteljev in varnostnikov.«
Od tekmovanja pa bo tudi veliko koristi za vse …
Fotografija Nataša Juhnov
Nekaj je jasno: Andrej Šajnovič in Miran Vereš vesta, kako se stvarem organizacijsko streže, sicer mednarodna
zveza za ultratriatlon (IUTA) ne bi že
drugič zapovrstjo Bakovcem zaupala tekme svetovnega pokala v dvojnem ultratriatlonu. Prvi je predsednik organizacijskega odbora, drugi
pa vodja tekmovanja. Idejo za organizacijo tekmovanja je pred leti dobil
Miran Vereš, ko je na ultramaratonskih podvigih po Ameriki spremljal
našega ekstremnega kolesarja Jureta Robiča. Andrej Šajnovič se je takoj
navdušil nad zamislijo, da bi dvojni
ultratriatlon pripeljali v Bakovce, sam
pa je imel že pred tem bogate izkušnje z organizacijami drugih športnih
prireditev. Oba obljubljata, da bo letošnja tekma v Bakovcih nadgradnja
lanske, saj si želita, da bi tovrstna prireditev postala tukaj stalnica tudi v
naslednjih letih.
Predsednik organizacijskega odbora Andrej Šajnovič in vodja tekmovanja Miran
Vereš vabita na ogled tekme.
bi lahko sedaj tudi uradno dosegli nov
svetovni rekord.«
Vereš: »Za takšen dosežek bo moral
Sajevec priti v cilj pred sobotnim poldnevom. Sicer pa je to četrta tekma
v letošnjem svetovnem pokalu. Prva
je bila na Dunaju, druga na Madžarskem, tretja v Nemčiji, peta bo v ZDA,
finale pa bo v Mehiki. Na koncu se vsi
dosežki seštejejo. Vsi, ki jih to zanima,
si lahko pogledajo podatke na spletni
strani www.iuta.com, svojo spletno
stran pa imamo tudi mi, in sicer na
naslovu www.triatlon-ms.si.«
Organizacija takšnega tekmovanja
verjetno zahteva precej sodelovanja?
Šajnovič: »Prireditev pripravljajo
skupaj Športno društvo Bakovci, KS Bakovci in MO Murska Sobota s podporo
Radenske, Panvite in drugih sponzorjev. Pomemben faktor je kraj Bakovci.
Zelo pomembno je, da so krajani sprejeli omejitve in zapore ter nočno pestrost med tekmovanjem. Pomemben
element so tudi krajevna društva, ker
so njihovi člani kot prostovoljci nepogrešljivi del operativne ekipe. Navsezadnje pa tekmovanje spremlja bogat
Šajnovič: »Prireditev organiziramo
zaradi promocije in prepoznavnosti
kraja in občine, pa tudi države kot celote. Za javnost pa je zanimiva predvsem zaradi svoje ekstremnosti, ki v
svetu dobiva vedno več pozornosti.«
Koliko tekmovalcev lahko skupno
pričakujemo?
Vereš: »Nekaj čez dvajset. Več jih niti
ne more biti zaradi ekstremne narave
te športne panoge, nekateri tekmovalci
pa se je ne morejo udeležiti zaradi poškodb ali recesije. Ampak kljub temu
bodo npr. prišli tekmovalci tudi iz ZDA,
Kanade, Švedske in Velike Britanije.
Tekmovanje se bo začelo v petek ob 16.
uri s plavanjem na 7,6 kilometra na Soboškem jezeru, sledilo bo kolesarjenje
v dolžini 360 kilometrov, zadnja disciplina pa bo tek v dolžini 84 kilometrov.
Prihod prvih tekmovalcev v cilj pričakujemo v soboto okrog 12. ure.«
T. K.
Slab remi, a pravičen
3. krog, stadion Fazanerija, 600 gledalcev, sodnik: Glažar (Hajdina). Rumeni kartoni: Bohar; Žagar, Celcer.
Mura 05: Drakovič, Kous, Filipovič,
Ramšak, Kek, Janža (Ivanič, 75), Smodiš
(Kouter, 46), Kovač, Gruškovnjak (Bencak, 58), Bohar, Sprečo. Trener: Stanko
Maučec.
Bela krajina: Pašagič, Svilar, Žagar,
Celcer, Mušič, Mitrakovič, Avdić (Derviševič, 78), Perme, Martinović, Dežmar,
Vrščaj. Trener: Robert Filak.
Sobočani in Črnomaljci so v slabi predstavi, polni napak in zmedenih reakcij,
na trenutke prikazali tudi pravo antipropagando nogometa. Malce več olajševalnih okoliščin imajo domači igralci, saj so
nastopili v zelo mladi zasedbi (le kapetan
Milko Kovač je letnik 1987, vsi drugi so letnik 1990 ali mlajši). Na drugi strani je v
vrstah Bele krajine spet nastopil veteran
Željko Mitrakovič, ki bo decembra dopolnil že 38 let. A tudi njegove izkušnje niso
kaj prida pomagale Črnomaljcem, ki so
imeli dve veliki priložnosti v prvem delu,
a skupno gledano tudi niso prikazali dobrega nogometa. Nogometaši Mure so se
nekoliko bolj razživeli v določenem obdobju drugega dela in v končnici tekme,
ko so uprizorili nekaj hitrih protinapadov, a so bili v zaključkih akcij premalo natančni ali premehki pri strelih proti golu. Najlepši priložnosti sta zapravila
Bohar in Ivanič. Tako je v pravičnem remiju na koncu naslov igralca tekme pripadel gostujočemu vratarju, ki tudi ni
deloval najbolj zanesljivo, a je nekako le
uspel ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. Mura v naslednjem krogu gostuje v
Kidričevem pri vodilnem Aluminiju, kjer
jo čaka zelo težka naloga osvojitve vsaj
ene točke. Možnost izpada iz lige pa se
vse bolj nevarno približuje.
T. K.
BARVA CMYK
20
oglasi
| Vestnik | 26. avgusta 2010
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
motorna vozila
KIO SPORTAGE, 4 x 4, letnik 1999,
prodam. Tel.: 041 861 004. m017285
POKLIČITE NAS, MI
PRIDEMO K VAM
MERCEDES 200 D, tip 123, vozen,
prodam. Tel.: 041 232 751. m017305
živali
VRATA 1A, d. o. o.
Lendavska 1, Murska Sobota
tel.: 031 838 708
e-mail: [email protected]
www.vrata1a.si
PRODAJA
SERVIS
MONTAŽA
Garažna sekcijska vrata
Industrijska sekcijska vrata
Pogoni dvoriščnih vrat
Pogrezni stebrički
Zapornice
Tende
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, [email protected]
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
Trgovina na debelo in drobno
Ulica Anteja Trstenjaka 17, PE Prešernova ul. 25,
9240 Ljutomer, tel. 02 583 12 10, 584 14 00
V času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji
Radgoni, ki bo od 21. do 26. 8. 2010, smo za Vas spet pripravili
ugoden sejemski popust na vse vrste gum za kmetijsko in
gradbeno mehanizacijo.
Ob nakupu gum dostava brezplačna.
KLINASTI IN PLOŠČATI JERMENI
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, tip
419, letnik 1981, registriran, dobro
ohranjen, prodam. Tel.: 031 824 253.
m017254
HIDRAVLIČNO STISKALNICO
MUTA, 300 l, prodam. Tel.: 041 759
063. m017288
SILOKOMBAJN SK 80, DVOBRAZDNI
MEHANSKO OBRAČALNI PLUG
in bočno koso za traktor Ferguson
prodam. Tel.: 031 564 640. m017291
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,
Babinci 49, tel.: 582 14 01. m016929
KUPIM PLUG IMT, bočno koso in
izkopalnik krompirja. Tel.: 031 210
794. m017294
PUJSKE, težke okrog 25 kg, prodam.
Tel.: 576 13 08. m017292
MANJŠI CEPILNIK DRV prodam.
Tel.: 041 772 442 ali Strukovci 1.
m017299
V Industrijskem centru Ljutomera
na parc. št. 1628/9 k. o. Ljutomer
ugodno prodamo industrijsko
halo, primerno za proizvodnjo
ali gostinsko-trgovsko dejavnost.
Uporabna površina hale je 500
m2 neto, poleg je še 1.100 m2
zunanjega funkcionalnega zemljišča.
Infrastruktura urejena. Kontaktna
številka: 041 375 680. m017304
kmetijska mehanizacija
TRAKTORSKE PLUGE IMT, 12 col,
starejše tridelne brane, lesen kmečki
voz z gumijastimi kolesi, šarotar
- kladivar, mikser za zrnje in več
elektromotorjev ugodno prodam.
Informacije po 17. uri na 031 527 020.
m16909
KUPIM TRAKTOR in kmetijsko
mehanizacijo. Dobro plačilo. Tel.: 041
679 937. m016991
SEJALNICO ZA ŽITO Olt, 175 cm širine,
prodam.Tel.: 041 357 425. m017250
prispevki za
nakup magnetne
resonance
www.avtomaterialdoo.si
TRAKTOR FERGUSON 560 s
priključki prodam. Tel.: 031 542 680.
m017252
DROBILNIK ZRNJA (šrotar),
škropilnico Stihl, mlin za grozdje,
luščilnik za koruzo, prodam.
Moščanci 54. m017293
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 13
tednov, čistokrvne, brez rodovnika,
razglistene, prodam. Tel.: 051 342
910. m017297
Podjetje za informiranje Murska Sobota
namesto cvetja za pokojnega očeta Bernarde Balažic Peček – 100 evrov; Lovska
družina Velika Polana, donacija – 50; Piroška Vöröš, Kidričeva ul. 9, Lendava,
prispevek – 20; kolektiv Finea-Nucleus
iz Murske Sobote namesto cvetja za pok.
Terezijo Ružič iz Satahovec – 30; Rudolf
in Cecilija Prša iz Ižakovec, prispevek –
100; družina Trajber iz Tešanovec namesto cvetja za pok. Terezijo Ružič iz
Satahovec – 20; Melita Farič, Kupšinci 4,
prispevek – 5; Iris Ljubljana, donacija –
300; Sanitetni prevozi Preindl, donacija – 100; Karba MGE, d. o. o., Ulica Rada
Pušenjaka 21, Ljutomer, donacija – 100;
Mura in partnerji, Proizvodnja oblačil,
d. o. o., Plese 2, Murska Sobota, donacija – 1.000; Aladar Prelec z družino iz Šalovec namesto cvetja za pok. Jožefo Lepoša s Kukeča – 20; sodelavci službe za
fizioterapijo in rehabilitacijo namesto
cvetja za pokojno mamo Eme Košnik –
100; družina Črnko - Ratnik iz Sodišinec
namesto cvetja za pok. Alojza Pečka iz
Sodišinec – 20; Štefan Pondelek, s. p.,
Adrijanci 59, donacija – 200; Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana,
donacija – 2.000; družine Lebar, Čufar,
Ivančan, Krstič, Perš in Zagorc namesto
cvetja za pokojno mamo Marijana Zrniča – 60; Franc Horvat, Trubarjeva ulica
5, Radenci, donacija – 100; Ekonomska
šola Murska Sobota, Noršinska ulica 13,
donacija – 1.418,11 evrov.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo na računu
št. 01100-6030278282, s pripisom
»za nakup magnetne resonance«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: [email protected]
NESNICE v začetku nesnosti, rjave,
sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11
90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549
10 25, Grad 553 11 48. m016865
posesti
Ponujamo vam tudi TEHNIČNE PLOŠČE:
- različnih kakovosti
- plošče s tekstilnim vložkom 1, 2 in več
ali brez njega
- silikonske plošče
- živilske plošče (bela, rdeča)
- avtotekače (različnih debelin in oblik)
datum: 26. 08. 2010
STISKALNICO ZA GROZDJE, ležeče
izvedbe, 400 l, prodam. Tel.: 041 696
730. m017306
VRTAVKASTO BRANO, obračalni
plug, trosilnik hlevskega gnoja in
pajka prodam. Tel.: 030 685 386.
m017312
DVOBRAZDNI PLUG REGENT,
obračalni, 12 col, in ROTOBRANO,
3 m, s polnim valjem, prodam. Tel.:
041 816 269. m017320
razno
PRODAMO IN BREZPLAČNO
DOSTAVIMO kamen, skrilavec,
različnih barv in debelin. Tel.: 041
678 966. m017264
PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.:
041 279 187, Prevozništvo Vladimir
Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
m017172
DRVA, jelševa, metrska, prodam.
Tel.: 031 728 706. m017290
delo
V prenovljenem gostišču v
Celju zaposlimo simpatično in
komunikativno dekle ali žensko do
40 let za strežbo. Prenočišče in hrana
v gostilni. Tel.: 041 547 996, Pikado
društvo LB, Cesta na Ostrožno 79,
Celje. m017245
Zaposlimo več KVALIFICIRANIH
NATAKARJEV/-IC, VODJO
STREŽBE in RECEPTORJA/-KO za
delo v hotelski recepciji. Vloge z
življenjepisom pošljite do 01. 09.
2010 na naslov: DRAŠ CENTER,
Pohorska ulica 57, 2000 Maribor, ali
na: [email protected] m017318
storitve
Podjetje ROTO PAVLINJEK, d. o.
o., Černelavci, M. Sobota, vabi k
sodelovanju delavce v proizvodnji.
Od kandidatov pričakujemo najmanj
III. stopnjo izobrazbe vseh smeri,
predvsem pa strojne in elektro. Za
informacije pokličite: 02 525 21 74.
m016820
KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO
ALI POKOJNINO (tudi 09). Možnost
kredita tudi za dohodke pod
562 evrov! Obremenitev tudi do
55 %! Odplačilo starih kreditov!
Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9,
MB, 02 2283020, 031658679. m016807
POTREBUJETE DENAR, NISTE
KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA
VOZILO? Posredujemo vam rešitev.
Plačilo na položnice, vozilo vam
ostane! Avtomobili P. R., Industrijska
ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679.
m016818
STREHE, KRITINE in ŽLEBOVE
popravljam. Drago Flisar, Vidonci
125, tel.: 041 884 546. m017240
S pomočjo starodavnih magijskih
metod - ritualov lahko spremenite
svoje življenje! Trajna pridobitev
ljubezni, uspeh v šoli, poslu,
pravdah, Lotu. Tel.: 040 191 488,
www.parapsihologija.si, Privošči.
si, d. o. o., Vodnikova ulica 3 a,
Domžale. m017243
MONTIRAMO GORILNIKE NA
LESNE PELETE, na nove in obstoječe
kotle. Izvajamo tudi vodovodne in
ogrevalne inštalacije. G-V Montaža,
Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, Ul. 22.
junija 2, Lendava, tel.: 031 582 865.
m017128
Tu si, dragi Jenek,
med nami in v naših srcih ...
in tu boš ostal ...
Ljubil si polja, živali, cvet;
le delo, poštenost,
trpek, a iskren nasmeh in zlato srce
polnili so tvoj resnični in »čutni« svet.
ZAHVALA
V 49. letu nas je nepričakovano
in tiho zapustil naš dragi sin,
oče, brat in krstni boter
Evgen Sapač ml.
iz Brezovec 24
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki ste ga v tako
velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in prispevan
denar za dobrodelne namene.
Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja.
Iskrena hvala celotnemu zdravstvenemu osebju internega
oddelka v Rakičanu, predvsem zdravnici Maji Šeruga.
Posebej hvala duhovniku Evgenu Balažicu in duhovnici Katji Ajdnik za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči njegovi najdražji
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Izdelava in obnova nagrobnih
spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi
izdelki iz granita in marmorja
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,
GSM: 031 876 949
KEB –
kamnoseštvo
Erjavec, Marjan
Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a,
9231 Beltinci
BARVA CMYK
datum: 26. 08. 2010
26. avgusta 2010 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
V SPOMIN
Jutri bosta minili
dve leti od takrat,
odkar te ni več
med nami, draga
Irena Zavec
iz Moravskih Toplic
Ni te na pragu
niti v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši,
zato pot vodi nas tja,
kjer sveče ti gorijo
in rože ti v spomin cvetijo.
Vsi tvoji
Grob tvoj cvetje krasi,
lučka v spomin ti gori,
v naših mislih si vedno
z nami ti.
Življenje gre na videz dalje,
a vsaka pot naju h grobu pelje,
kjer so pokopane najine sanje
in grenka solza pada nanje.
V SPOMIN
V SPOMIN
29. avgusta bo minilo 15 let od
takrat, ko nas je zapustila naša
27. avgusta bo minilo leto žalosti od takrat,
ko naju je zapustil dragi mož in oče
Marjeta Časar
Jožef Počič
iz Križevec
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, cvetjem in
prižgano svečo ustavite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Mineva leto žalosti, odkar nas je
zapustil naš dragi oče, tast, brat in dedek
V SPOMIN
Karel Sreš
Njegovi najdražji
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Ko zaželimo si tvoje bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
da te ni, še verjeti noče.
V 86. letu nas je za vedno zapustila naša
draga mama, babica in prababica
Gizela Bagar
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
iz Otovec 65
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. duhovniku iz Križevec za pogrebni obred, pevkam in
pogrebništvu Hozjan, še posebej hvala Majdi in Viliju za vso skrb.
Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
ter vodstvu in sodelavcem Pomgrada.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Mirko in hčerka Gizela z družinama,
pravnuki in pravnukinja Mischell
ter vsi, ki smo te imeli radi
Pride čas, ko si izmučeno telo želi zaspati,
v sen večno potovati,
takrat, ko življenje je zaključeno.
Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Hermine Ferencek
Žalujoči vsi njeni najdražji
1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov
2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov
2 koloni x 8 cm – 104 evrov
2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov
2 koloni x 10 cm – 130 evrov
Kam le čas beži,
ko tebe več med nami ni,
le v naših mislih si.
V SPOMIN
15. avgusta pred 17 leti
nas je zapustil naš dragi
2 koloni x 12 cm – 156 evrov
Peter Ferencek
2 koloni x 13 cm – 169 evrov
iz Kobilja 109
2 koloni x 11 cm – 143 evrov
Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki
imajo ob naročilu in plačilu na blagajni
20 % popust.
27. avgusta bo minilo
deset let od takrat,
ko nas je zapustila
draga žena, mama in babica
Rozalija Omar
iz Rankovec
Iskrena hvala vsem,
ki se je spominjate v molitvi,
ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njeni najdražji
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih
pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V soboto, 7. avgusta, je v 87. letu za vedno zaspal
dragi oče, dedek in pradedek, tast in brat
Štefan Petek
iz Filovcev 135
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob
strani, nam izrekali sožalje in tolažilne besede, darovali za sveče, cvetje,
za svete maše in druge dobre namene. Hvala vsem, ki ste ga v tako
velikem številu pospremili na njegovo zadnje počivališče.
Iskrena hvala gospodu župniku dr. Stanislavu Zveru za opravljen
pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke,
govorniku Jožetu Ošlaju in Mariji Domonkoš za besede slovesa
ter pogrebništvu Ferenčak. Hvala tudi osebju internega
oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč in nego.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
V 89. letu je prenehalo biti plemenito srce naše
drage mame, tašče, babice in prababice
iz Kobilja 109
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti
stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, za svete maše,
cerkev in mrliško vežico ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali,
g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Cenik osmrtnic
Z ljubeznijo in spoštovanjem se te spominjamo.
Hvala ti za vse trenutke sreče s teboj.
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in
mu prižigate svečke ter položite cvetje, iskrena hvala!
V SPOMIN
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu,
mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
D. E. POGREBNIŠTVO
N. C. 521 37 00
iz Fokovec 49
Odhoda najdražjih ni moč preboleti,
v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo ko resnica ti v dlani leži,
jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite
ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Vsa leta si delal, pošteno živel,
potem pa izmučen si tiho odšel.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno
zapustil naš dragi oče, dedek,
tast, boter, bratranec in stric
Franc Knap
iz Dolnjih Slaveč 143
Ob boleči izgubi se žalujoči domači zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izražena sožalja, darovano cvetje,
sveče, za sv. maše in druge namene.
Posebej hvala za nesebično pomoč družinama
Andrejek in Bokan ter družini Danijela Potočnika.
Hvala GD Dolnji Slaveči, ŠD Dolnji Slaveči, sodelavcem
Jožeta in Franca ter vnukovim prijateljem.
Hvala g. naddekanu Martinu Vöröšu, pevcem za
odpete žalostinke in pogrebništvu Vučkič-Banfi.
Vsem še enkrat – iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
stran 21
21
V mislih s teboj žena Dragica in sin Jožef
iz Bakovec
KOMUNALA
VESTNIK
BARVA CMYK
22
družabna
| Vestnik | 26. avgusta 2010
datum: 26. 08. 2010
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: [email protected]
Komentar tedna na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
Uporabnik Slavko58 o sejmu v Gornji Radgoni: »Čudno, da ni bilo
nobene fotografije avtomobilov, ki jih prodajajo na sejmu, to ne spada
na kmetijsko živilski sejem.«
Pomemben objekt, ki so ga postavili v srednjeročni program razvoja KS Dobrovnik, je gradnja bencinske
črpalke. Ob cesti Lendava-Dobrovnik-Murska Sobota, do Strehovec je cesta z lendavske strani asfaltirana, ni urejeno vprašanje preskrbe z gorivom za motorna vozila, zlasti ne za vasi, ki spadajo pod lendavsko občino. V zadnjih letih je na tem območju močno porasla kmetijska mehanizacija, ki jo sedaj z
gorivom oskrbujejo v Beltincih ali v Lendavi. Potreba po gradnji bencinske črpalke je torej očitna, to bo
nedvomno moralo upoštevati tudi podjetje Petrol, ki je zadolženo za kar najboljšo preskrbo z gorivom
za motorna vozila. Vestnik, 26. avgusta 1976
NA DOMAČIJI
RANTAŠA
in na prireditvenem prostoru pri
gasilskem domu v Bolehnečicih
v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici
od 14.00 do 17.00
obisk in ogled domačije
14.00
slavnostna podelitev priznanj s
kulturnim programom na prireditvenem
prostoru pri gasilskem domu
16.00
Hišni ansambel
Avsenik
20.00
Vesele
Štajerke
Če bi se direktor
Kmetijskega
zavoda Murska
Sobota Franc
Režonja na sejmu
AGRA zanimal za
nakup velikega
traktorja, bi to
pomenilo, da se
kmetijstvu obetajo
boljši časi. Sodeč
po fotografiji
pa je zanj v
teh razmerah
zanimivo le še
vrtičkarstvo.
Junija lani je
Štefka Grah
iz Murske
Sobote začela
akcijo Zbirajmo
zamaške. Začelo
se je z Anžetom
z Iga. Z akcijo
je želel zbrati
zamaške, ki bi mu
prinesli finančna
sredstva za
dostojno protezo.
Zbrali so šest ton
zamaškov.
Sodelujejo
ljudski pevci in godci iz
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Zamurjenci
Za hrano in pijačo poskrbljeno.
Za gostoljubnost in organizacijo skrbi PGD Bolehnečici.
OBČINA SVETI JURIJ
Dobra zabava do noči in še dlje.
Vabljeni!
2
Na obronkih
Slovenskih goric
je svoja vrata
prvič odprl Salon
traminec 2010. V
idiličnem okolju
prenovljenega
Negovskega
gradu so se zbrali
ljubitelji žlahtne
vinske kapljice,
med njimi tudi
Danilo Steyer iz
Hiše dišečega
traminca Steyer
in Norma Bale.
Fotografija Bernarda B. Peček
Fotografija Ludvik Kovač
V nedeljo, 29. avgusta 2010,
Fotografija Jasna Merklin
Obiskovalci dobrodelnega koncerta Pomagajmo (v)si so imeli dobre varuhe v modrem in prireditvenemu razpoloženju
primerno tudi v barvnem.
Družina Kuzmič
(Robert je doma
iz Vidonec,
Mojca iz Gorice
pri Puconcih),
je v ponedeljek
odpotovala z
letalom nazaj v
Moskvo, kjer živijo
že štiri leta. Domov
naj bi se za stalno
vrnili po 2012.
letu, kajti starši si
želijo, da bi otroci
šolo obiskovali v
Sloveniji.
Fotografija Mediaspeed
Fotografija Majda Horvat
Fotografija Majda Horvat
Iz pravih rok v
prave roke!
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
Koncert
PREDLOGA
Nova energija – Franc Vedran Husar
Marija – Metulj
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. To je čas – Prleški kvintet
2. Mogoče ona hoče –
Ansambel Ceglar
3. Ne primerjaj me z njo – Vihar
4. Hočeš nočeš – Akordi
5. Srečen – Novi spomini
PREDLOGA
Moj harmonikar – Iskrice
Prav vsak ima nekoga –
Ribniški pušeljc
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Tako je pravilo – Pero Lovšin
2. Pusti mi dihati – Eva Černe
3. Štajersko nebo – MI2
4. Brez miru – Marko Vozelj
5. Proti soncu – Omar Naber
PREDLOGA
Zate nocoj – Samo Budna
Hočem še – Katrinas & Cherie Lucas
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. CALIFORNIA GURLS – Katy Perry
2. NEUTRON STAR COLLISION – Muse
3. ALEJANDRO – Lady Gaga
4. LAST OF THE AMERICAN GIRLS –
Green Day
5. DO AS I SAY, NOT AS I DO –
Ed Harcourt
PREDLOGA
ROOTS TO GROW – Stefanie
Heinzmann + Gentleman
FIRE WITH FIRE – Scissor Sisters
Nagrado Srečanja na Murskem valu
dobi: Neža Dolamič, Dobrava 8,
Križevci pri Ljutomeru.
Kupon št. 34
Glasujem za skladbo:
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 veličastnih:
NSTSNMV
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 31. avgusta 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za
glasbene lestvice.
26. avgusta 2010 | Vestnik |
VELIKA POLANA
RADENCI
1. Odpelji me – Daniel Horvat
2. Ostani – Moira
3. Pesem slavca – Halgato band
4. Tamara – Art Music orchestra
5. Mati moja – Zoltan band
VESTNIK
stran 23
23
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 26. 08. 2010
PETEK, 27. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program, Simona Špindler – 06.45
Raport župana Stanka Gregoreca - Poročilo
OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž
– 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob
koncu tedna – 10.00 Poročila – 10.15 Občina
Kobilje, župan Stanko Gregorec - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30 Od petka
do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30
Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka Emri -17. 00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40
Mali oglasi – 18.30 – Radijski knjižni sejem
- 19.00 Mladi val, Eva, Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor! Nataša Špindler
SOBOTA, 28. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00
Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila
– 08.30 Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja,
ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncu
tedna – 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila –12.15 Anton Kampuš, Občina Gornja Radgona - 12.45 Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba
ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila 14.15 Oddaja tedna - 15.00 Literarni drobci
- 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja
poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi - 18.00 Nogomet Celje : Nafta, javljanja Toma Koeleša, in Glasba našega srca,
narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila 19.15 Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Propoeler, Primož in Cepo pred
uvodom v novo šolsko leto!
NEDELJA, 29. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00
Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja
kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00
Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje na Murskem valu
–10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska
kuhinja: Naj… domačija Rantaševih, Bolehnečice (Urška Horvat Ritlop) - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 12.45 – 13.00 Minute za
kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba,
javljanje s prireditve Naj… domačija v Bolehnečicih, govornik minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrik Gjerkeš – 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila
- 20.10 Samo za vas (Samo Budna)
PONEDELJEK, 30. avgusta: 00.00 SNOP 05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko
– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –
08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica
– 09.15 Tema jutra - 11.15 Oaj, kak san zlüfto!
(Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja
poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val
nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR
– 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Ponedeljkov potepuh
TOREK, 31. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji, Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30
Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15
Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30
Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila
–17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje
– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk)
– 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15
Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila –
20.10 Jukeboks in Boštjan Rous
SREDA, 1. septembra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje: Dušan Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 10.15 Župan
v studiu: Anton Kampuš, Gornja Radgona
11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje
poslušalcev – 12.30 Intervju - 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.15 Mestna občina Murska Sobota, župan Anton Štihec - 14.30 NSTSNMV, lestvica
tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali
oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila
– 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00
Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val,
Simona Špindler
ČETRTEK, 2. septembra: 00.00 SNOP - 05.00
Zbudite se z dobrim radiem! – Dejan Fujs 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste,
radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro
Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – 10.15 Občina Križevci pri Ljutomeru, župan Branko Belec - 11.15 Reportaža
tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno
-13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča
– 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila
na Murskem valu – 18.00 Mali radio, novinčki
in Jerneja Pirnat - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00
Poročila – 20.10 Geza se zeza
V četrtek, 26. avgusta, ob 10. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin odprtje 1. mednarodne poletne šole saksofona in trobente. V
četrtek in petek, 26. in 27. avgusta, ob 21. uri
bo ob vrelcu pri kavarni Izvir glasbeni večer, v
soboto, 28. avgusta, ob 20. uri pa v kongresni
dvorani koncert udeležencev šole.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 26. avgusta, ob 19.30 bo v Galeriji PAC koncert Angel & The Beast, kjer bosta
nastopila kitarista Sašo Zver in Ellen Angelico (rokenrol, folk, balade).
V petek, 27. avgusta, ob 21. uri bo na Trgu kulture koncert skupine Klapa Šufit (Hrvaška). V
soboto, 28. avgusta, ob 21.30 bo koncert skupine Ba-Rock band.
Dogodek
V soboto, 28. avgusta, ob 13. uri bo pri OŠ srečanje ob 35. letnici ustanovitve Rokometnega
kluba Velika Polana.
RADENCI
V soboto, 28. avgusta, ob 16.30 bo na ŠRC Slatina začetek prireditve Noč Slatine in vina
ter proslavitve 15. obletnice NK Slatina. Ob
20. uri bo koncert skupin Einschlog, Bataljon
in MI2.
IVANCI
V soboto, 28. avgusta, ob 15. uri bo prireditev
Zelenjadarski dan.
BODONCI
V soboto, 28. avgusta, ob 20.30 bo na nogometnem igrišču 2. nočno gasilsko tekmovanje
za prehodni pokal JPG Püngrad Bodonci.
VANEČA
V nedeljo, 29. avgusta, ob 10. uri bodo pri gasilskem domu vaške igre za pokal Občine Puconci.
VERŽEJ
V petek, 27. avgusta, ob 19. uri se bo začel v
župnijski cerkvi Puščenjakov večer. Ob 20.
uri bo v kulturnem domu komedija Zakonci
stavkajo, ob 21.30 pa v Marijanišču otvoritev
fotografske razstave in večer poezije.
V soboto, 28. avgusta, ob 8. uri se bo začel na
vzletišču v Veržeju 5. memorial Aljaža Cafa
in Jožeta Gajserja skupaj z državnim prvenstvom v ULN, ki ga organizira AK Prlek Ljutomer. Trajal bo do nedelje, 29. avgusta, do
15. ure.
HODOŠ
V petek, 27. avgusta, ob 19. uri se bodo začele
prireditve ob 11. prazniku občine, ki bodo trajale do nedelje, 29. avgusta.
BOLEHNEČICI
V nedeljo, 29. avgusta, ob 14. uri se bo začela
na domačiji Rantaša in pri gasilskem domu
slovesnost ob koncu Vestnikove akcije Naj…
domačija.
Ples
MURSKA SOBOTA
Festival 5. [email protected] sodobnega plesa traja še do
sobote, 28. avgusta, ko bo ob 22.30 v MIKK-u
sklepna zabava (Disco). Podrobnejši program
je na spletni strani www.flota.si/fronta.html.
V soboto, 28. avgusta, ob 10. uri bo na Trgu
kulture predstavitev najboljših plesnih skupin Mi plešemo.
Predavanje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 26. avgusta, ob 9. uri bo v Hiši Sadeži družbe delavnica Žongliranje (S. Polajner). V
ponedeljek, 30. avgusta, ob 9. uri bo delavnica
Kako učinkovito pripovedovati šale. V torek,
31. avgusta, bo delavnica Priprava pogrinjkov
doma za različne priložnosti (A. Dick).
BELTINCI
V četrtek, 26. avgusta, ob 15. uri bo na glasbeni šoli sprejemni preizkus in vpis novih učencev. Prosta mesta so še na oddelkih za klarinet, cimbale, orgle, kontrabas, predšolska
glasbena vzgoja in glasbena pripravnica.
LENDAVA
PROSENJAKOVCI
V četrtek, 26. avgusta, ob 17.30 bo v sinagogi
otroška delavnica Židovska kultura.
V nedeljo, 29. avgusta, bo prireditev Proseni dan.
Razstave
BOGOJINA
V sredo, 1. septembra, ob 19. uri bo na turistični kmetiji Gutman-Zver Vinogradniški
večer.
MURSKA SOBOTA
V MIKK-u je do 15. septembra na ogled fotografska razstava Svetloba pri fotografiji.
BELTINCI
Gledališče
V gradu je do 8. septembra na ogled razstava
fotografij Polje sanj avtorja Andreja Viraga.
PUCONCI
LENDAVA
LENDAVA
V soboto, 28. avgusta, ob 9.30 se bodo začeli Küzmičevi dnevi. Obenem bo predstavitev Spominskega doma Števana Küzmiča in
njegovega delovanja. Slavnostni govornik bo
mag. Marjan Hribar, gen. dir. Direktorata za
turizem. Prireditev bo tudi v nedeljo, 29. avgusta, oba dneva bo tudi bogat kulturni program (koncerti, film, razstava, predavanje).
V soboto, 28. avgusta, ob 11. uri bo na odprtem odru GIKD lutkovna predstava Dolgi, široki in ostrovidni v izvedbi Lutkovnega gledališča Minotaurus iz Češke. V nedeljo, 29.
avgusta, ob 11. uri bo predstava Pacotille v
izvedbi gledališča De-ci, De-la Theatre Company iz Francije (10. mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava 2010).
Na gradu je do 28. oktobra na ogled razstava
Francoise Gilot – Prostor in časovnost: popotovanje v neznano.
BOGOJINA
V veroučni učilnici je na ogled tradicionalna
razstava društva Likos.
Kino
Star Max MURSKA SOBOTA
Svet zavoda Vrtec Beltinci
Jugovo 33, 9231 Beltinci
razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne
zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. list RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo
36/08, 58/09, 64/09 in 65/09).
Ob izpolnjevanju zakonsko zahtevanih pogojev mora imeti kandidat/-ka še pedagoške,
vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predvideni začetek dela je 31. 12. 2010.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati: dokazila
o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu
(kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, a si ga mora pridobiti v
roku enega leta), potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev
in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, opis
delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom ter program vodenja
zavoda. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Svet zavoda
Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci, s pripisom razpis za ravnatelja/ravnateljicO.
(od 26. 8. do 1. 9.)
Ameriško-kitajska družinska športna pustolovščina Karate Kid (premiera v sredo ob 19. uri)
Ameriški animirani film Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce (17.00)
Ameriški animirani sinhronizirani družinski
film Svet igrač 3 (pet.– sre. 16.50, sob. in ned.
še 14.35)
Ameriška komedija Odrasli (19.05, pet. in sob.
še 21.20)
Ameriška komedija Superžur (19.00, pet. in
sob. še 21.30, sreda 22.00)
Ameriška akcijska komedija Kot noč in dan
(18.00, sob. in ned. še 15.40)
Ameriška znanstvenofantastična srhljivka Izvor (20.20)
GORNJA RADGONA
Avgusta ne bo filmskih predstav!
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Cleangrad, d. o. o.
Ul. Rada Pušenjaka 1
9240 Ljutomer
Tel.: 02 585 1 600
E: [email protected]
Smo proizvodno podjetje, ki izdeluje in montira lahke montažne elemente.
Zaradi povečanega obsega dela iščemo več monterjev za določen in nedoločen čas za delo v tujini:
-
-
-
vodilne monterje,
monterje.
Proizvodne delavce:
mizarje,
varilce,
oblikovalce kovin ...
Delavcem ponujamo urejeno delovno okolje in stimulativno plačilo.
Od kandidatov pričakujemo naslednje znanje in sposobnosti:
III., IV. in V. stopnjo izobrazbe,
delovne izkušnje od 1 do 2 let,
zaželeno pasivno znanje enega tujega jezika (ang. ali nem.).
Pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pričakujemo v 10 dneh od dneva objave na naslov:
CLEANGRAD, d. o. o., Ul. Rada Pušenjaka 1, 9240 Ljutomer
ali na elektronski naslov: [email protected]
metaloBox®
Specialist za omare
Za novo slovensko pisarno
(Murska Sobota/Lendava)
iščemo profil:
TRGOVEC
Naloge:
• iskanje novih strank,
• delo na projektih,
• izdelava ponudb in pogodb,
• stik in skrb za stranke.
Pogoji:
• izkušnje v prodaji,
• komunikativnost,
• pripravljenost na potovanja,
• tekoča angleščina ali
madžarščina.
Nudimo:
• konkurenčno osnovno plačo,
• bonus glede na uspešnost,
• podpora mednarodne skupine
podjetij,
• zanimivo, uspešno delo.
Pošljite vaš CV v angleščini do 1. septembra na naslednji naslov:
metaloBox Group International
e-mail: [email protected]
Več o našem podjetju:
www.metalobox.com
BARVA CMYK
24
(ne)nazadnje
| Vestnik | 26. avgusta 2010
Četrtek:
pretežno
jasno
13 | 27
vreme datum: 26. 08. 2010
Petek:
pretežno
jasno
15 | 30
Sobota:
oblačno,
dež
17 | 21
Nedelja: zmerno
oblačno, megla,
ploha (rahel dež)
12 | 20
Ponedeljek:
zmerno
oblačno
10 | 21
fotografija tedna
Zadnjič letos 30 stopinj?
Pred nami sta še dva poletna dneva z visoko temperaturo. Četrtek se bo ponekod začel z meglo, čez dan pa bo malo
oblakov in temperatura okoli 27 stopinj.
Tudi v petek bo precej jasno, čeprav bo
zlasti popoldne na nebu že nekaj več
oblakov. Pihati bo začel jugozahodni
veter. Kar vroče bo, verjetno zadnjič v
letošnjem poletju okoli 30 stopinj. Sobota bo oblačna in hladnejša, občasno
bo deževalo. Zapihal bo severni do severovzhodni veter. V nedeljo bo sprva
delno jasno, čez dan pa bo spremenljiva
kopasta oblačnost in še kakšna ploha.
Kar sveže bo. Podobno vreme bo tudi v
ponedeljek, a brez ploh. Ohladitev bo
trajala dlje časa.
Po televizijski vremenski napovedi po
Odmevih lahko za nekaj sekund vidite
zemljevid Evrope s pobarvanimi državami. Nekatere so zelene, druge rumene,
včasih oranžne in še redkeje rdeče. To je
projekt evropskih nacionalnih meteoroloških služb, ki zaenkrat še ne združuje
vseh evropskih držav. Namenjen je celovitemu obveščanju javnosti o možnostih izrednih vremenskih pojavov. Tudi
mi smo vključeni, pa sosednje Hrvaška,
Italija, Madžarska in Avstrija. Zelena barva pomeni, da bo vreme v okviru vsakdanjih pojavov, tako rečeno mirno, brez
posebnosti oz. odstopanja od običajnih
vrednosti. Rumena barva opozarja na
možnost, recimo, posameznih lokalnih
neviht, nekoliko izrazitejšega vetra, bolj
deževnega vremena in podobno. Ti pojavi pa naj ne bi povzročali kakšnih posebnih težav ali nevarnosti. V slučaju rumene barve lahko pričakujete pri nevihtah
pač običajne pojave, ki spremljajo poletne nevihte: močnejši piš vetra, močan
dež, grmenje, lahko tudi točo, a ne večjih razsežnosti niti pogoste toče. Oranžna je tista, ki odpre možnost za škodo,
ki jo lahko povzročijo močan veter, večja
količina dežja ali dovolj močan naliv in
podobno. Rdeča barva pomeni skrajnost,
resno nevarnost zaradi vremena.
Če vas zanima, si oglejte in spremljajte stran meteoalarma na naši spletni
strani www.meteo.arso.gov.si ali neposredno na www.meteoalarm.eu.
Fotografija Tomo Köleš
Ste že slišali za meteoalarm?
Rok uplenil kralja gozdov
Mlad član brezovske zelene bratovščine Rok Gergar je že doživel lovski vrhunec
Pred osmimi dnevi me je nekaj pred
deseto uro zvečer poklical Štefan Zelko, gospodar Lovske družine Brezovci:
»Imamo ga. Prideš pogledat?« Navdušeni glas je namigoval na trofejo – jelena. Pri lovski koči je že čakala šesterica
iz brezovske zelene bratovščine. Veja,
zataknjena za klobuk mladega Roka
Gergarja, ki je lovec dobri dve leti, je
odkrivala zvezdo večera. Rok je na jasi
pred gozdom med Lemerjem in Bodonci uplenil 140 kilogramskega jelena.
»Občutek je fenomenalen,« je bil vesel.
»To je eden od vrhuncev lovske kariere. Jelen je kralj gozda,« je dodal Zelko.
S – 28. avgust
Avguštin
N – 29. avgust
Janez
P – 30. avgust
Roza
T – 31. avgust
Rajko
S – 1. september
Tilen
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Sestavite sestavljanko
Vsi, ki boste 26. avgusta ter 2., 9. in 16. septembra (skupno 4) zbirali sličice,
jih pravilno sestavili in zlepili, jih boste lahko do 31. oktobra v slaščičarni
Café Praliné v Termah 3000 zamenjali za brezplačno eno kavo po izbiri
(kava z mlekom, kava s smetano, kava espresso).
Rok Gergar – z orožjem v roki – je uplenil 140-kilogramskega jelena, uspeha pa
so bili veseli tudi drugi člani Lovske družine Brezovci.
1. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in
23 minut, zašlo pa ob 19. uri in 40 minut. Dan bo tako dolg 13 uri in 18 minut. Na isti dan ob 19. uri in 21 minut
bo na nebu nastopil zadnji krajec.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
»Trije so prišli skupaj, ta je bil največji.
Kakšnih šestdeset metrov stran so bili,
ko sem sprožil,« je podrobnosti pojasnil Rok Gergar. Po dogovoru družina
lahko letno ustreli enega jelena in letos
je imel Rok prednostno pravico. »Pravico so uvedli, ker ima navsezadnje tako
vsak član neke družine priložnost priti do takšne trofeje,« je pojasnil Štefan
Zelko. »Vsak ima lahko lastno mnenje.
Mi smo predvsem varuhi narave in živali,« je bil kratek gospodar v odgovoru na vprašanje, ali z objavo zgodbe ne
bodo deležnih kritik borcev za živali.
Andrej Bedek
#
Jože
Fotografija Andrej Bedek
P – 27. avgust
»Es ist gefährlich«, oziroma da je
nevarno, je pred vstopom v rondo pri
soboški okrepčevalnici Kava Bar Trta
povedal eden od kolesarskih turistov, ki
jih naša pokrajina tako rada vabi k sebi,
poudarjajoč urejene kolesarske steze
po lepi okolici. Potem pa jim ponudi
takšen paradoks: kolesarska steza se z
ene strani kar naenkrat konča, enako
je tudi z druge strani. Da pride kolesar
po mikroskopskem pločniku z ene strani
na drugo, se mora ali podati v prometno
nevarni rondo ali pa biti suhec z največ
tridesetimi kilogrami. Možno je, da
bi se kolesar podal v rondo, ampak
morate priznati, da tega tukaj ne vidimo
ravno pogosto. Ampak če to stori, spet
ostane vprašanje, čemu je potem sploh
namenjena kolesarska steza. Ali se
kolesarska steza ne imenuje tako, kot
se, ravno zaradi tega, ker je ločena
od prometa po cestišču? Tale soboški
»dosežek« bi vsekakor moral dobiti
kakšno nagrado za najbolj nenavadne
gradbene podvige. T. K.
Lovska zgodba
vestnikov
koledar
Viktor
stran 24
www.vestnik.si | e: [email protected]
Andrej Velkavrh
Č – 26. avgust
VESTNIK
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
GLASBENE VEČERE
SAXOPHONE & TRUMPET POWER
prireja v okviru 1. Mednarodne poletne šole saksofona in trobente
Glasbena šola Gornja Radgona v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci.
Četrtek, 26. 8. 2010, ob 21.00 Jazz session Saxophone & trumpet power
glasbene skupine Aleša Logarja, solist Thomas Kugi, ob vrelcu pri kavarni
Izvir (ob slabem vremenu v kongresni dvorani hotela Radin)
Petek, 27. 8. 2010, ob 21.00 Druženje ob saksofonu in trobenti v kongresni
dvorani hotela Radin
Sobota, 28. 8. 2010, ob 20.00 Koncert udeležencev poletne šole saksofona
Saxophone & trumpet power v kongresni dvorani hotela Radin
Vstopnine ni.
Vljudno vabljeni!
www.zdravilisce-radenci.si, telefon: 02 520 27 33
`