Glasilo občine Ravne na KoRošKem

december 2013
G l a s i lo O b č i n e R av n e n a Ko r o š k e m
Kmalu se bo zaključilo leto, ki je na
Ravnah bilo uspešno. V drugi polovici
letošnjega leta smo pridobili nekaj
pozitivnih informacij in odobritev
finančnih sredstev za pomembne
projekte. Na prvem mestu je dolgo
pričakovana Čistilna naprava Ravne,
ki pomeni velik finančni zalogaj za
občino in državo. Čistilna naprava
s kanalizacijskim sistemom je naša
največja investicija v skrbi za čistejše
okolje. Nato sledi odobritev projekta
sanacije reke Meže na odseku Ravne, ki je sicer investicija pri nas, vodi
pa jo Ministrstvo za okolje in prostor. Ta bo pomenila večjo poplavno
varnost naše Poslovne cone in tudi
mesta Ravne. Prejeli smo pozitiven
sklep za energetsko sanacijo telovadnice Osnovne šole Prežihovega
Voranca, tako da tudi v prihodnje investicij ne bo manjkalo.
Poleg investicij pa se na Ravnah dogajajo tudi mnoge druge aktivnosti
in programi. V teh mesecih je občina prejela dve priznanji. Prvo je
priznanje z nazivom »Občina mladim prijazna«. To je izraz dejstva,
da je pri nas mladina dobro organizirana in aktivna ter da smo z njimi
znali in hoteli najti načine sodelovanja pri delu v občini. Pri nas se
lahko pohvalimo z Mladinskim hotelom Punkl, Mladinskim centrom
Kompleks, Klubom koroških študentov ter Mladinskim svetom Ravne.
Ravno v mesecu decembru bo promocija zanimivega filma o Ravnah in
o mladih.
Ravno tako pa smo ponosni na pridobitev listine »Občina po meri
invalidov«. S to listino smo se izkazali in hkrati zavezali, da bomo invalidom prijazni na vseh področjih. Od arhitekturnih ovir, posebnih programov in zlasti zaposlovanja, ki je pomembno vprašanje za invalide.
Želimo si biti občina, ki sprejema drugačnost, ki je odprta za vse skupine ljudi. Sobivanje vseh drugačnih in enakopravnih ljudi je naša skrb in
pridobljena listina je odraz te naše volje. Listina ni sama sebi namen,
ampak ima tudi namen širiti zavest vseh občanov in občank, da naj
bodo tudi oni do invalidov prijazni. Morda se lahko začne s tem, da se
v občini po meri invalidov še manj spodobi parkirati na invalidskih parkirnih mestih. Pri tem pa bo pomagal občinski redar, ki bo z januarjem
2014 pričel delovati pri nas.
Na Ravnah je v zadnjem času pestro dogajanje. Zlasti smo lahko veseli, da se je začelo pojavljati več projektov in pridobitev, ki govorijo o
nas in naših ljudeh. Tako so izšle knjige in publikacije z naslovi »120
Voranc … in teče življenje pod Goro …«, »Uršlja gora, presežni svet« in
»Na planoti Ravne«. Tako smo pridobili tri knjige, ki so nam v ponos in
nas bogatijo. Poleg treh knjig pa je nastal še film o Ravnah in o mladih. Imeli smo razstavo o velikem Ravenčanu Gregorju Klančniku, ki
je izjemno veliko prispeval s svojim delom k našemu razvoju. Njegovo
vodenje Železarne Ravne in vplivanje na razvoj občine in mesta sta
tako pomembna, da ne smemo ostati le pri razstavi o Gregorju Klančniku. Imam občutek, da bomo v kratkem zopet pridobili kakšno knjigo
o njem in o nas.
U
V
O
D
N
I
Iz naših podjetij prihajajo spodbudne novice. Metal Ravne, kot največji
(ne pa edini) naslednik Železarne Ravne izvaja nove investicije, kar
utrjuje naš skupni gospodarski položaj in brani delovna mesta v naši
občini. Ravno tako se pojavljajo v tem trenutku gradnje vsaj treh proizvodnih obratov v Poslovni coni Ravne. Občina pa bo v prihodnjem
letu gradila nov Podjetniški inkubator, ki bo omogočal ustvarjanje
novih delovnih mest. Prihodnje leto bo zopet zanimivo, saj nas čaka
petdeseta obletnica Forma Vive na Ravnah, odprtje Medgeneracijskega centra Ravne, dokončanje gradnje Čistilne naprave Ravne in dokončanje gradnje nove Srednje strojne šole.
Ob praznikih vam želim vesel božič in srečno novo leto 2014. V novem
letu pa vsem želim na prvem zdravje, razumevanje, optimizem in skupno prizadevanje za boljši jutri na vseh področjih.
Vaš župan
2
K
Marjan Kolar,
pisatelj, urednik, esejist in publicist je
letos 6. oktobra praznoval 80 let
v Kotljah sta z instrumentalno glasbo
dopolnila akademski profesor glasbe
in kapelnik prevaljske godbe na pihala prof. Davorin Jevšnikar in njegov
sin Tevž.
Po uvodnem pozdravu Irene Šturbaj, predsednice KD Kotlje, je zbrane
pozdravil tudi Marjan Kolar. Zahvalil se
je organizatorjem za pripravo večera,
vsem prijateljem, znancem in drugim
pa za to, da so prišli.
V svojem prispevku sem na kratko
orisala življenjsko pot Marjana Kolarja
ter spregovorila o odzivih domačega
okolja na pisatelja in njegovo
literaturo. Za pisateljem je dolga pot
selitev (zaradi očetovega poklica
železničarja in vojnih razmer, ki so po
svoje razbijale in spet družile člane
družine) in zgodnja zaznamovanost, ki
jo je v novi nastajajoči državi povzročil
izid literarnega eseja Osamelec. Na
anonimnem razpisu gimnazijskega
glasila Nova brazda (1951) je sicer
prejel prvo nagrado, vendar bil
hkrati označen kot politično sporen
ustvarjalec. Kot tak ni dobil štipendije
za študij, za njim v Ljubljano se je
priplazila še taboriščna bolezen in
Marjan Kolar se je moral zaposliti
v domačem kraju ter nadaljevati
študij germanistike in slavistike ob
delu. Nadaljeval je s pisanjem in
objavljal v revijah Svit, Reviji 57, Novih
obzorjih in drugih. In zdržal je pet let
honorarnega dela v študijski knjižnici,
dokler mu ni odprl vrat Avgust Kuhar
v uredništvo Fužinarja, kjer je dočakal
upokojitev kot urednik in ustanovitelj
Informativnega fužinarja.
Vsa leta je Marjan Kolar literarno
ustvarjal, posebnega odziva pa nikoli
doživel. Zanimivo pa je, da ga vendarle
beremo v srbski antologiji jugoslovanske književnosti pred temeljnim
priznanjem slovenske stroke, in sicer v
družbi največjih imen slovenske literature (npr. Cirilom Kosmačem, Borisom
Pahorjem idr.), kar kaže na veliko pisateljsko ime.
Potem pa se zgodi tudi v slovenskem prostoru. Prvi roman IŠČI POLDAN prejme kar dve nagradi, najprej
pri založbi Obzorja Prežihovo, nato za
leto 1968 še nagrado Prešernovega
Kulturno društvo Kotlje je svojemu
sokrajanu v čast v okviru Kuharjevih
dnevov pripravilo simpozijski večer.
Odvil se je 12. oktobra 2013 ob 19.
uri v kulturnem domu Kotlje. Oblikovali so ga referenti prim. mag. Franc
Verovnik, dr. Bojan Borstner, Andrej
Makuc, prof. slovenščine, Blaž Prapotnik, Helena Merkač in Bojana Verdinek, obe prof. slovenščine. Prireditev
ob jubileju smo združili s predstavitvijo nove zbirke kratke proze Moji
mimohodi, ki je izšla pri KD Mohorjan.
O njenem izidu je spregovoril založnik
Jožko Kert, Vojko Močnik pa je v celoti
prebral osrednjo pripoved v zbirki z
naslovom Moja Knjiga mrtvih. Večer
RAVENSKI RAZGLEDI
3
sklada. Priznanje Slovenije in Ljubljane
osamelemu Korošcu. Pa se nimamo
kaj pritoževati, če poznamo anekdoto,
zapisano v Odsevanjih (2003): »Prijatelj je poslal Marjanu Kolarju čestitko
za nagrado, vendar ni poznal naslova.
Napisal je Marjan Kolar, pisatelj, Ravne na Koroškem. Pošta mu je dopisni-
Pavić v Hazarskem besednjaku obuja
mitološko zgodbo o tem, kako ljudje
doživljamo svojo končnost, in govori,
da je pisatelj, ki skuša prenesti svoje
izkustvo na papir, v podobni situaciji
kot dreser, ki mladega konja nagradi
s sladkorčkom. Če bralcu ne daš sladkorčka, bo knjigo odložil; Danilo Kiš pa
NEKAJ MISLI IZ OSAMELCA, ki ga je napisal Marjan Kolar kot 18-letnik
»Dejali so, da je čudak, on pa je zmignil z rameni: Idioti.« S tem pa je ustvaril
nepremostljiv prepad med seboj in svetom. Ker pa niti čudaki niti idioti ne
padajo z neba, temveč zrastejo iz družbe in so verno ogledalo družbenih napak
in predsodkov, ne bi bilo napak izobesiti to ogledalo, da bi zardel pred svojo sliko ta,
se počesal oni in morda pljunil tretji« … »Za svojega me ne bodo nikdar več priznali.
Večinoma se ne menim za to, toda včasih – včasih si človek v preveliki samoti zaželi
tudi sicer tako nadležne muhe« (Nova brazda, 1951/52, 11).
»Vedno sem imel oči za vse okoli sebe – morda bi bilo bolje, če bi jih ne bil imel« in
»Svoboda – lep nič – ideal. … Do svoje smrti si človek ustvarja ideale, da se mu vsi
razblinijo.« (Prav tam, 12).
»V čredi je prijetno – v tesnem dotiku s podobnimi … Razgleda ni – in kaj bi z njim
– saj imajo nezmotljive vodnike. Razgled je lep z višin, toda vzpon je težak in na
višinah vladajo viharji, plazovi ovirajo dostop, le redkega obsije na višini sonce.
Mraz je v krasnih višavah – v čredi pa je tako prijetno, toplo!« (Prav tam, 13).
co vrnila s pripisom »neznan«.
Po vsem prebranem (literarnem
in neliterarnem) se sprašujem, kdo
je Marjan Kolar, je človek, ki odkriva
resnico o človeku in le-te nihče noče
prepoznati, je človek, ki je razočaran
nad ljudmi kot pisatelj in človek, saj
smo njegovo literaturo ali napadli ali
se nanjo nismo odzvali. In mogoče
najdem ustrezen odgovor v besedah
Janka Messnerja, ki jih je o pisatelju
zapisal v Koroškem fužinarju (1967,
št. 2, 42): Je človek, ki kljub vsemu
»išče poldan, luč in praznik v sebi – in
za ves narod«.
Prim., mag. Franc Verovnik, dr.
medicine je spregovoril o svojih
srečanjih s pisateljem v ordinaciji
in kasneje z njegovo literaturo, ki
ga je tako prevzela, da ima danes
v svoji zbirki vse izdaje njegovih
knjig. Posebej je spregovoril o kratki
pripovedi Moja Knjiga mrtvih, ki mu je
ponudila pacientov pogled na bolezen,
umiranje, srečanje s smrtjo, in o tem,
kako je prišlo postopoma do izida
zbirke Moji mimohodi.
Dr. Bojan Borstner je spregovoril o
treh knjigah svojega zadnjega branja
in njihovi skupni temi z osrednjo pripovedjo v zbirki Moji mimohodi Moja
Knjiga mrtvih, tj. človekovo bližanje
smrti, ko se znajdeš sam s sabo in
iščeš, kaj bi ti lahko pomagalo, obrazec, molitev. Rainer Maria Rilke v Časoslovu pokaže, da obstaja generični
vzorec, ki pomaga takrat, ko si sam,
ko ni nikogar, ki bi ti dal roko; Milorad
4
v Enciklopediji mrtvih odkriva, da ko
je življenja konec, ni ničesar. Bojana
Borstnerja je pripoved Moja Knjiga
mrtvih prevzela, od naslovnice, v kateri je prepoznal asfalt, do občutenj, o
katerih bo morda v prihodnje pisal kot
filozof.
V nadaljevanju so o delu Marjana
Kolarja, njegovem pomenu in odmevnosti spregovorili njegovi literarni vrstniki in sodelavci.
Najprej Andrej Makuc, profesor
slovenskega jezika in književnosti,
dolgoletni sodelavec Odsevanj in pisatelj, ki je spregovoril o tem, da se je z
Marjanom Kolarjem srečeval v različnih vlogah; od leta 1967, ko je v gimnazijskih letih prvič slišal za pisatelja,
preko prvega stika z literaturo, ko je
kot študent slavistike prebral roman
Zvezde in križi in v njem prepoznaval
resnične osebe iz slovenjegraškega
okolja, do sodelovanja v zadnjih letih
preko revije Odsevanj in izidov novih
Kolarjevih del pri založbi Cerdonis.
Prepričan je, da Marjanu Kolarju v slovenski literaturi ni odmerjeno mesto,
ki mu pripada, in da je zagotovo, da se
bo to zgodilo slejkoprej. Večer v Kotljah naj bi bil le začetek za strokovno
obravnavo pisateljevega dela.
Nato je spregovorila Helena
Merkač, profesorica slovenščine
in pedagogike, ki je bila enajst let
novinarka pri Fužinarju v Železarni
Ravne in sodelavka Marjana Kolarja, ki
ji je bil literarni mentor. Danes poučuje
na srednji šoli in skuša Kolarjeva
dela približati dijakom, ostala pa je
tudi zvesta publicistiki, esejistiki in
objavlja prispevke v različnih revijah in
časopisih – tudi o Kolarjevih besedilih.
Svoje razmišljanje o slavljencu je
končala z besedami: »Ustvarjati
večne like – Odama, Milija, Klasinca
in Černjaka – pa zmorejo le veliki,
kot je gospod Marjan Kolar. Veliko mi
pomeni, da sem lahko dve desetletji
preživela z njim.«
Na koncu je spregovoril o
sodelovanju z Marjanom Kolarjem
grafični oblikovalec, urednik, pesnik,
publicist in glasbenik Blaž Prapotnik.
Z Marjanom Kolarjem se je srečal
na pobudo Andreja Makuca in to v
času, ko pisatelj ni objavljal. Splet
srečnih naključij je povzročil objave
črtic, ki so kasneje izšle v Svetem
sivem življenju in za njo še pet knjig,
ki so postopno privedle avtorja do
knjige MOJI MIMOHODI ob njegovi
osemdesetletnici. Spomini na prvo
srečanje (pred okoli desetimi leti) mu
pokažejo sliko pisatelja s pisalnim
strojem v rokah, kar se mu še danes
zdi kot filmski prizor. Marjan Kolar je
s svojim realističnim pogledom na
družbo vplival tudi na njegov odnos do
sveta.
Ob koncu večera v Kotljah smo
slavljencu Marjanu Kolarju nazdravili s
kozarcem penine in mu zaželeli še veliko ustvarjalnosti, zbrane pa povabili
na ogled skrbno pripravljene razstave
o njegovem bogatem opusu.
Bojana Verdinek
POMEMBNEJŠA BIBLIOGRAFIJA
MARJANA KOLARJA
1951 Osamelec
1961 Prazno nebo, zbirka novel
1962 Revolucij ne bo več, enodejanka
1964 Samomor v nebesih,
zbirka humoresk in satir
1966 Nepravilni trikotnik, kratka
pripoved, objavljena v srbski
antologiji slovenske proze;
Soteska junakov, radijska igra
1967 Išči poldan, roman;
Sledovi medalj, mladinska povest
1969 Ura, radijska igra
1971 Sezuj se, kadar stopiš v mošejo,
roman o železarju
1973 Snežne verige, povesti
1979 Zvezde in križi, roman;
Posterji na begu, začetek izhajanja
kot podlistek v reviji Pil
1999 Robinzonova zastava, radijska igra
2003 Sveto sivo življenje, zbirka
kratke proze
2004 Prekrstitve, roman
2005 Robinzonova zastava, roman
2008 Primer profesorja Klasinca,
roman o dr. Francu Sušniku in
Čas hladnih senc, roman
2013 Moji mimohodi, zbirka kratke proze
KUHARJEVI DNEVI 2013
KOTLJE – ta čudovita vasica pod prelepo Uršljo goro, z močno preteklostjo in bogato zgodovino
ter še bogatejšo kulturno dediščino … in PREŽIH – naš veliki slovenski pisatelj, ki je znal v svojih
romanih, novelah, črticah in zgodbah tako realno opisati trpljenje, žalost, bolečino in tudi ljubezen,
da lahko človek globoko v sebi začuti, kakšno življenje so živeli nekoč.
Zaradi pridnega in vestnega dela naših kulturnih ustanov in njenih sodelavcev ter zaradi spoštljivega odnosa
do Kuharjevega rodu je v zadnjih letih izšlo več ponatisov,
zbornikov in drugih publikacij. To je več kot pohvale vredno.
V sodelovanju z njimi tudi v kulturnem društvu Kotlje spoštljivo ohranjamo tradicijo Kuharjevih dni in se poklanjamo
spominu na naše rojake s prirejanjem bogatih in zanimivih
prireditev. Žalostno pa je dejstvo, da so prireditve vsa ta
leta zelo slabo obiskane. Že zaradi pisatelja, ki je tako živo
znal opisati trpljenje in trdo življenje navadnih smrtnikov, bi
lahko prišli poslušat bogate vsebine, ki smo jih pripravili in
so jim bile namenjene.
OKTOBER leta 2013 je v KOTLJAH mineval predvsem v
znamenju 120. obletnice rojstva našega mogočnega rojaka
Prežihovega Voranca – Lovra Kuharja.
Pred pomembnimi dogodki običajno poiščem literaturo,
ki se nanaša na temo ali predstavitev tega, kar se bo dogajalo. Ob letošnjih Kuharjevih dnevih je bilo te literature
veliko. Izdaja različnih knjig in publikacij, ki so izšle prav v
letošnjem oktobru, je bila v večini predstavljena na Kuharjevih dnevih v kulturnem domu v Kotljah, na kar smo še
posebej ponosni.
Bogat izbor prireditev, ki so se zvrstile skozi ves mesec,
smo tudi letos začeli s tradicionalnim pohodom po Voran-
čevi poti in to že v soboto, 5. oktobra. Pot, posvečena pisatelju Lovro Kuharju – Prežihovemu Vorancu in njegovim
bratom, se začne pri Batičevemu kipu Pobič s solzicami v
Kotljah in se vije po postajah življenja Kuharjevih. Pohodniki smo letos hodili po delno obnovljeni poti. Za sodelovanje in finančno pomoč sem se v pozdravnem nagovoru
v imenu KD Kotlje zahvalila Občini Ravne na Koroškem in
izvajalcem del JKP Log, d. o. o., Ravne. Pohodnikom, ki jih
je iz leta v leto manj, se tudi letos ni pridružil nihče iz političnega življenja, čeprav bi bilo prav, saj bi tako pokazali, da
spoštujejo naše delo. Pohod je vodil naš stalni vodnik Alojz
Pristavnik. Pisatelju in njegovemu rodu smo se poklonili na
pokopališču pri cerkvi sv. Marjete. Cerkev je bila v preteklih
letih popolnoma obnovljena. Projekt DAR ZA DAR, ki je
potekal v Kotljah 12 let, je po mojem mnenju vreden, da se
zabeleži kot zgodovinski dogodek. Po zaslugi družine Kocuvan, ki so bili pobudniki tega projekta, in vseh, ki so bili v
njem udeleženi ter se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, se je cerkev prenovila. Vsa mogočna in lepa
stoji ob pokopališču in ob grobu Kuharjevih. Pri Rimskem
vrelcu, kjer spominska plošča priča o nacističnih zločinih v
nekdanji gestapovski postojanki, smo se za trenutek ustavili in se spomnili na grozote vojne. Kotnikova bajta, kjer se
je leta 1893 rodil Prežih, je bila naša naslednja postaja. Ob
5
6
hudourniškem potoku, kjer so mleli štirje mlini, pelje strma
steza do Kozarina, nedaleč stran je bil dom Vorančevega
deda. Vorančeva pot vodi vse naprej do Pekla, kjer je Voranc za mamo nabral šopek dehtečih solzic, in na Kogel, od
koder je pri mogočnih lipah opazoval, kako so gorele Kotlje.
Mimo gradu Šratneka in cerkve sv. Mohorja in Fortunata
smo nadaljevali pot do Kuharjeve bajte na Preškem Vrhu,
ki jo je Vorančev oče kupil leta 1911. Zdaj je tam spominski
muzej, nad muzejem pa stoji Prežihov spomenik, delo Stojana Batiča. Pot smo zaključili v Kotljah.
Simpozijski večer s pisateljem in urednikom MARJA-
Jesti zdravo pomeni, da tako zmanjšamo riziko za bolezni, povečamo produktivnost, zdrava hrana nam da več
energije in nas naredi močnejše – tako telesno kot duševno.
V dveh urah je predavatelj slabim 20 udeležencem obogatil um, kako bi se morali v resnici prehranjevati. Dejal je,
da je področje prehranjevanja tako obsežno, da bi lahko o
tem govoril ure in ure. Škoda, da je zmanjkalo časa.
Po končanem predavanju je sledila degustacija. Okušali
smo različna zdrava olja in maščobe, goji jagode in semena, kokosovo mleko, odličnega okusa je bilo tudi tisto s
NOM KOLARJEM se je odvil 12. oktobra 2013 ob 19. uri
v kulturnem domu Kotlje. Oblikovali so ga referenti prim.
mag. Franc Verovnik, dr. Bojan Borstner, Andrej Makuc,
prof. slovenščine, Blaž Prapotnik, Helena Merkač in Bojana Verdinek, obe prof. slovenščine. Simpozijski večer je
bil dopolnjen z branjem osrednjega besedila v novi zbirki
Moja Knjiga mrtvih (Vojko Močnik) in instrumentalno glasbo akademskega profesorja glasbe Davorina Jevšnikarja in
njegovega sina Tevža. Gospod Marjan Kolar se je zahvalil
organizatorjem za pripravo večera in vsem prijateljem,
znancem in drugim, da so prišli. Večer v Kotljah se je končal
z zdravico pisatelju, da bi imel v prihodnje še veliko moči
za tisto, kar dela najraje; ustvarja namreč, in povabilom na
ogled skrbno pripravljene razstave o bogatem opusu našega jubilanta. Prireditev je povezovala Bojana Verdinek.
Ob letošnji slovesnosti na Prežihovi bajti je izšel zbornik referatov preteklih let z naslovom »Beseda o Prežihu«, ki sta ga uredila Liljana Suhodolčan in Mirko Osojnik.
Ker teče beseda o Prežihu, smo njegovo predstavitev uvrstili tudi v Kuharjeve dneve in se z njim spoznali v četrtek,
17. oktobra 2013. Predstavil ga je Mirko Osojnik. Moderatorka srečanja je bila Karin Dvornik, ob predstavitvi pa je
sodelovala tudi domačinka, profesorica slovenščine Bojana
Verdinek, ki je avtorica prvega referata v zborniku. Zbranim
je spregovorila o moči in aktualnosti zgodnje Prežihove
literature, prve zbirke Povesti (1925).
Prijetno prireditev v hotuljski knjižnici so z igranjem na
različne instrumente obogatili še štirje mladi Hotuljci: Jan
Gros na harmoniki, Gaja Gregor na kitari, Fiona Sirovina
Dvornik s flavto ter Liza Žagar na sintesajzerju.
V kulturnem domu v Kotljah smo imeli v torek, 22. oktobra, zanimivo predavanje KAKO UŽIVATI BOLJ ZDRAVO
HRANO (skrivnost skritih let) v sodelovanju s Kaščo iz Slovenj Gradca. V goste smo povabili g. Mira Pirtovška, ki ima
dolgoletne izkušnje in znanje na tem področju. Poudaril je,
kako pomembna je zdrava, ekološko pridelana hrana za
človekovo zdravje. Zelo pomembno je, da vemo, kaj pojemo, ker bomo le tako lahko ohranjali zdravo telo, v katerem
se bomo dobro počutili.
čokolado. G. Miro je posebej za nas pripravil zelo dobre in
okusne namaze, najpomembneje pa je, da so bili narejeni iz
zdravih sestavin.
Takole je zapisano v gradivu, ki nam ga je razdelil na
koncu: Ni nujno, da imamo vse, kar bi želeli, prej to, kar
potrebujemo: pozitiven pogled na življenje, dobro voljo in
ljudi, ki nas imajo radi.
Hvala G. Miru, da nas je spodbudil, da razmišljamo pozitivno in mislimo nase.
V sredo, 23. oktobra, je bila v Kotljah predstavljena publikacija ob 120. obletnici Prežihovega rojstva pod naslovom … in teče življenje pod Goro … Publikacijo sta izdali
Prežihova ustanova in Občina Ravne na Koroškem, predstavil pa jo je uredniški odbor v sestavi mag. Irene Oder,
Bojane Verdinek, Alojza Pristavnika, Mirka Osojnika in
Vojka Močnika. V uvodu so plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Prežihov Voranc zaplesali »abšajdasnik«,
kar Voranc opiše v steljaraji, rokopisnem gradivu, ki predstavlja tudi uvod v omenjeno knjigo. Sledil je govor župana
Občine Ravne na Koroškem, mag. Tomaža Rožena, ki je
med drugim dejal: »Življenje teče, ljudje pridemo in gremo.
/…/ Gora ostaja ista, nema in mogočna. Mnogi tečemo in
so tekli pod Goro. Največji med nami, ki je pustil globoke
sledi človeškega ustvarjanja, je bil Prežihov Voranc. O njem
in ob njem se učimo, iščemo navdih in se k njemu nenehno
vračamo…«
Publikacija je razdeljena na tri dele: prvi je posvečen
Prežihovem Vorancu. Gradivo zanj sta pripravili mag. Irena
Oder (zapis ob objavljeni Steljaraji) in Bojana Verdinek, ki je
iz pisnih in ustnih virov izbrala in zapisala 32 anekdotičnih
spominov.
V drugem delu, ki sta ga pripravila Mirko Osojnik in Alojz
Pristavnik, so zajeti živi viri - osebnosti. Kar 140 imen je v
knjigi, ljudi, ki so veliko prispevali k razvoju naše občine na
različnih področjih.
Tretji del govori o Občini Ravne na Koroškem oz. njenih
14 naseljih – v besedi in fotografiji. Pripravil in uredil ga je
Vojko Močnik.
Predstavitev fotomonografije URŠLJA GORA – PRESE-
ŽNI SVET je bila v petek, 25. oktobra v kulturnem domu v
Kotljah. Program so poleg avtorja knjige Sebastijana Oblaka sooblikovali še Lovski oktet Prežihovo, g. Jožko Kert in
Irena Šturbaj.
Avtorju knjige ni bilo mar, katera ura dneva ali noči je
bila, ni mu bilo važno, kakšno vreme je zunaj, samo vleklo
ga je na goro z namenom, da ujame čudovite prizore narave in jih ulovi v objektiv. Nastale so čudovite fotografije in
nekaj najlepših je izbranih in objavljenih v tej fotomonografiji. Ob njih človeka spreleti nepopisen občutek tišine, miru
in spokoja, kot da se je znašel v drugem svetu. Iz njih žari
vse, kar nam čudovita mati narava lahko ponudi.
V soboto, 26. 10. 2013, se je v Kotljah v kulturnem
domu odvijala slavnostna akademija ob zaključku Kuharjevih dnevov kot spomin na Kuharjev rod.
Slavnostni govornik je bil gospod doktor Bojan Borstner, ki je razmišljal o položaju malega človeka v današnji
družbi in si ob Prežihovih odlomkih iz romana Jamnica
zamišljal, kako bi Kuharjevi bratje gledali na »fabriko« in
življenje danes.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tjaša Merkač, so sodelovali: mladi črnjanski harmonikar Aljaž Kupec;
Ana Marija Meh, ki je prebrala odlomek iz Prežihove črtice
Ajdovo strnišče in odlomek iz spominov Kristine Brenkove
na Prežiha Tu bi rad počival; koroški glasbenik Milan Kamnik s svojima pesmima Grta pa dovta in Uršlji gori; mešani pevski zbor in ženski pevski zbor Solzice.
Ker je to čas pozne jeseni, ki jo je pisatelj Prežihov Voranc znal tako tenkočutno opisati in bralec skupaj z njim
podoživlja v pisano barvitost objeta pobočja, je bila to tudi
rdeča nit programa. Poudarjen je bil ponos, da je koroški
pisatelj ponesel v svet glas o klenih prebivalcih naše pokrajine. Dajmo, črpajmo to moč tudi danes!
Celoto je dopolnila dekoracija z risbami učencev OŠ
Prežihovega Voranca Ravne in naravni materiali, s katerimi
je Tatjana Merkač poudarila ta letni čas. V povezavi z dekoracijo in Prežihovimi deli so nastopajoči v zahvalo dobili
šopek iz ajdovega cvetja. Program za akademijo je oblikovala Milena Mesner. Bodimo ponosni, da smo doma v teh krajih, kjer je
prebival naš Lovro. Veliko resnice se skriva v literaturi
našega velikega pisatelja. Nekatera njegova dela, napisana
pred toliko leti, so še dandanašnji tako aktualna, kot da bi
se vse dogajalo v sedanjem času. V nekaterih delih lahko
najdemo celo sami sebe. Ja, zgodovina se ponavlja, čisto
zares se ponavlja in današnji časi so nemalokrat podobni
tedanjim, tako težko je postalo življenje. In ravno zaradi
tega bi morali bolj stopiti skupaj, biti složnejši. Taki so
bili namreč bratje Kuhar – čeprav so živeli daleč drug od
drugega, so bili pri pomembnih odločitvah vedno složni in
enotni.
Velik in mogočen stoji kip Prežihovega Voranca sredi
travnika in gleda na svoj ljubi rodni kraj Kotlje. Tudi letos
smo se jim v okviru Kuharjevih dnevov poklonili z vsem
spoštovanjem.
Irena Šturbaj, predsednica KD Kotlje
in Bojana Verdinek, podpredsednica KD Kotlje 11. TRADICIONALNO SREČANJE
na Prežihovi bajti v znamenju
120-letnice rojstva Lovra Kuharja –
Prežihovega Voranca
Prežihova bajta, spominski muzej Lovra Kuharja
– Prežihovega Voranca, že
več kot trideset let s svojo
sporočilnostjo, aktualnostjo, neokrnjeno naravo le
korak od mestnega vrveža
privablja številne popotnike,
šolske skupine, turistična
društva in posamezne obiskovalce.
V prvih avgustovskih
dneh je bilo v Koroškem
RAVENSKI RAZGLEDI
pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem
zaznati ustvarjalni nemir
ob zaključnih pripravah, ki
jih že vrsto let pripravljamo
10. avgusta, na dan rojstva
pisatelja Lovra Kuharja –
Prežihovega Voranca.
Z vsakoletnimi srečanji
na Prežihovi bajti ohranjamo spomin in širimo spoznanja o Prežihu, njegovem
življenju in delu. Z izborom
vsakoletne osrednje teme
tradicionalnih srečanj
osvetljujemo pomembne
mejnike iz življenja in dela
pisatelja, v vsebino programa pa vključujemo različne
ustvarjalce, ki jih Prežihova
literarna dediščina navdihuje in predstavlja del
njihovega ustvarjalnega,
strokovnega in umetniškega izražanja. Snovanje vsakoletnih vsebin sovpada z
neštetimi pripravami, dogovarjanji in sodelovanji ter
druženji z različnimi avtorji,
kulturniki, člani društev in
neštetimi posamezniki, ki
sooblikujejo podobo naših
srečanj. V letošnjem letu je
bilo srečanje na Prežihovi
bajti posvečeno 120–letnici pisateljevega rojstva. Ob
tej priložnosti smo v muzeju izdali zbornik referatov
z naslovom Beseda o Pre7
žihu, v katerem so zbrani
prispevki vseh avtorjev, ki
so v preteklih letih na Prežihovi bajti že predstavili
svoje poglede in dognanja
na izbrane tematske vsebine srečanj.
Z izidom zbornika je
vsebina referatov s preteklih srečanjih postala
dostopna širši javnosti,
razmišljanja o Prežihu v
knjižni izdaji pa predstavljajo pomemben prispevek
naši kulturni dediščini in
identiteti.
Zbornik Beseda o Prežihu je že tretja muzejska
publicistična izdaja, vezana
na Prežihovo literarno zapuščino v razdobju zadnjih
treh let. Ob ponatisu Prežihove novele Samorastniki
v letu 2010 in ponatisu
novele Ljubezen na odoru
v letu 2012 smo razširili
in obogatili ponudbo katalogov na Prežihovi bajti, ki
jo namenjamo najširšemu
krogu obiskovalcev.
V zborniku referatov
Beseda o Prežihu je natisnjenih sedem referatov na
osemdesetih straneh. Odlika zbornika je tudi zgoščena
8
predstavitev avtorjev referatov in koroškega likovnika
Leandra Fužirja, ki je s svojimi ilustracijami izhajajoč iz
Prežihovega sveta obogatil
ne le zbornik Beseda o Prežihu, temveč tudi obe noveli
Samorastniki in Ljubezen na
odoru, ki sta bili v naši ustanovi izdani v preteklih letih.
slovenskih pesnikov in pisateljev je predstavljen tudi
Spominski muzej Prežihovega Voranca na Preškem
Vrhu. Predstavnikom Društva slovenskih pisateljev
smo predstavili naša tradicionalna srečanja in željo,
da bi v letošnjem letu sooblikovali program in skupaj
krajin kot literarnih pokrajin.
Njegov osrednji del je pot, ki
povezuje rojstne domačije
in hiše, v katerih so živeli in
ustvarjali slovenski pesniki
in pisatelji. V besedi in sliki
predstavlja slovenske književnike in njihovo vpetost v
literarno-kulturno dediščino
slovenskih pokrajin in tudi v
Seznam referatov v zborniku Beseda o Prežihu:
Bojana Verdinek: Ob 80-letnici izida Prežihove prve zbirke pripovedi z naslovom Povesti;
mag. Simona Javornik Ristič: Ilustracija;
mag. Marija Irma Vačun Kolar: Ženski liki v Prežihovi literaturi;
dr. Dragica Haramija: Solzice Prežihovega Voranca: ob 60-letnici prvega izida;
Mirko Osojnik: Prežihova zbirka Samorastniki v luči literarne zgodovine;
Petra Kos: Aktualizacija Prežihove Požganice;
Mirko Osojnik: Nekaj podrobnosti o zbirki Samorastniki in o nekaterih značilnih
prvinah Prežihove novele Ljubezen na odoru.
Posebnost naših srečanj je sodelovanje. Skoraj
naključju pa je botrovalo
letošnje sodelovanje z Društvom slovenski pisateljev.
Na Kulturnem bazarju v
Cankarjevem domu sem
letos spomladi z veseljem
prisluhnila predstavitvi
projekta Društva slovenskih pisateljev – Slovenska
pisateljska pot. Med 106
predstavljenimi domovanji
počastili spomin na pisateljevo 120. obletnico rojstva.
Tako je bil 10. avgust tudi
priložnost za predstavitev
projekta Društva slovenskih
pisateljev, vodnika: Slovenska pisateljska pot, vodnik
po domovanjih 106 slovenskih pesnikov in pisateljev.
Kot je v uvodu zapisano,
je vodnik namenjen obiskovanju, spoznavanju in
doživljanju slovenskih po-
zamejstvu.
Slavnostni govornik
na 11. tradicionalnem
srečanju je bil član Društva
slovenskih pisateljev
pisatelj in pesnik Dušan
Šarotar. Kulturni program
srečanja so sooblikovali
Koroški oktet in folklorna
skupina KD Prežihovega
Voranca.
Liljana Suhodolčan
Izšel je še drugi del nemškega prevoda Prežihovega romana soseske:
Jamníca – Das Dorf in der Kärntner Mulde, Band 2
Založba KITAB Celovec – Dunaj nadaljuje s serijo prevodov
Prežihovih del. Neutrudni prevajalec in občudovalec Prežihovega
Voranca gospod Jozej Strutz se je še z večjo vnemo lotil prevajanja
Prežihovega opusa. Po lanski uspešni izdaji treh Vorančevih zgodb
s skupnim naslovom Zima v Celovcu (Winter in Klagenfurt) je
že aprila letos izšel prvi del Prežihove Jamníce, sedaj pa nam je
založba ponudila že drugi del tega romana.
Prvi in drugi del Jamnice sta torej zdaj
že prevedena! Če še koga zanima,
kako se Prežih bere v nemščini,
se lahko o njih zanima na spletni
strani www.kitab.verlag.com.
Gospod Jozej Strutz pa je medtem
menda že prevedel tudi 3., zadnji
del Prežihovega velikega romana
in načrtuje še prevod nekaterih
Vorančevih manj znanih zgodnjih
povesti, črtic in novel, ki so izšle v
zbirki Dekle z mandolino (Študentska
založba, Ljubljana 2011).
Urednik
Stripoteka
v Koroški osrednji knjižnici
dr. Franca Sušnika
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je
ob svoji šestdesetletnici
leta 2009 izdala publikacijo
z naslovom Bukvopedija.
Poleg predstavitve zgodbe
o knjižnici je publikacija
nastajala z idejo, da bi bila
privlačna tudi za mlajše
generacije, ki jih samo na
videz suhoparno besedilo
gotovo ne bi pritegnilo k
branju. Domnevali smo, da
bi bilo privlačnejše duhovito, jedrnato in vizualno
podprto gradivo, kar je že
skoraj definicija za strip.
Tako je slavnostna publikacija – zelo slikovita in
stripovska – nastala v sodelovanju urednice in bibliotekarke Simone Vončina s
koroškim striparjem, Cirilom
Horjakom, in tekstopiscem,
Iztokom Lovrićem. Z njo
pa nismo bili zadovoljni
le zaposleni in uporabniki
Koroške osrednje knjižnice
dr. Franca Sušnika, temveč
RAVENSKI RAZGLEDI
tudi naši stanovski kolegi.
Med njimi je odlično kritiko
Bukvopedije objavila Liljana
Klemenčič iz ptujske knjižnice1.
Ob teh pozitivnih odzivih
se je nedolgo zatem, nekako pred tremi leti, v Koroški
osrednji knjižnici dr. Franca
Sušnika pojavila ideja o
postavitvi posebne zbirke –
stripoteke. Opazili smo namreč, da povpraševanje po
stripih obstaja med mlajšimi in starejšimi uporabniki
in kazalo je, da to povpraševanje celo narašča. Glede
na to domnevo smo med
uporabniki izvedli anketo s
tristo vzorci, njeni rezultati
pa so pokazali, da kar 30
odstotkov anketiranih uporabnikov strip zanima vsaj v
širšem smislu, približno deset odstotkov pa je bilo, kot
so navedli, »rednih bralcev
stripa«. Kljub predhodnim
opažanjem o naraščanju
zanimanja za strip so nas ti
podatki presenetili.
Pokazalo se je torej, da
bi bilo smiselno našim uporabnikom zagotoviti posebno, ločeno zbirko stripov,
s tem preprostejši dostop
do njih in tudi prostor za
branje. Stripi so bili namreč
dotlej umeščeni na različnih lokacijah, od depoja in
različnih postavitev (glede
na tematiko) v prostem
pristopu do mladinskega
oddelka. To pa je pomenilo,
da je moral uporabnik ne le
vložiti nekaj napora v iskanje stripovskega gradiva,
temveč tudi dobro vedeti,
kaj pravzaprav išče. Manj
zavzeti potencialni uporabniki stripovskega gradiva
tako niti niso prišli do njega
ali pa le do njegovega manjšega dela in bolj ali manj
naključno. Kljub temu da so
bralci stripov pogosti tudi
med najbolj izobraženimi, je
branje stripov nezahtevno
in takšen bi po vsej logiki
moral biti tudi dostop do
njih.
Tako je v steklenem
prizidku Koroške osrednje
knjižnice dr. Franca Sušnika
letos začela rasti nova zbirka – stripoteka. Konec letošnjega maja smo jo svečano
odprli v družbi Cirila Horjaka
in precej številnih obiskovalcev. Trenutno skoraj 500
enot gradiva, uvrščenega
v stripoteko, predstavlja
stripovsko gradivo, zbrano
z vseh mogočih doslejšnjih
postavitev in lokacij. Zbirko
gradijo predvsem stripovski
albumi, nekaj je grafičnih
oziroma stripovskih romanov, pa tudi stripovske periodike. Zadnja je zaenkrat še
nekako na stranskem tiru,
vendar se trudimo tudi v tej
smeri.
Stripi so priljubljeno gradivo med vsemi starostnimi
skupinami uporabnikov –
zato je lokacija na stičišču
oddelka za odrasle in oddel-
9
ka za otroke in mladino tudi
simbolno posrečena. Ob
navidez sproščeni postavitvi
– v sestavljivih in premičnih
kockah – gradivo zbirke
strogo sledi abecednemu
redu. Precej stripovskega
gradiva je knjižnica zbrala in
hranila že doslej, zdaj pa se
to gradivo tudi sistematično in premišljeno nabavlja
in skušamo zagotoviti čim
širši in kvalitetnejši izbor
tovrstnega gradiva. Hkrati
si želimo zapolniti nekatere
»luknje« iz preteklosti, ki
jih je kar nekaj. Ena takšnih
(večjih) lukenj je Gatnikova
Magna Purga, ki je ni na
trgu – seveda bi jo kot dar
sprejeli odprtih rok.
Ob bogatenju knjižničnega prostora in knjižnične
zbirke in prilagajanju uporabnikom nas veseli tudi, da
naša prizadevanja že kažejo
tudi pomembno statistično
vrednost, saj je izposoja
stripovskega gradiva zelo
narasla – v obdobju od
junija do oktobra kar za 83
odstotkov v primerjavi z
obdobjem od januarja do
maja letos.
Prizadevamo si, da bi
stripoteka zaživela tudi
drugače kot le v smislu prostora za hranjenje gradiva
in branje. V njej načrtujemo
razstave, srečanja in druge
dogodke, ki bodo prostor
stripoteke še bolj osmislili
in ga naredili živahnega in
privlačnega. Trenutno je
v njej na ogled stripovska
razstava študentke Akademije za likovno umetnost v
Ljubljani, Tine Konec.
Mag. Jelka Kos,
bibliotekarska
svetovalka
1
Liljana Klemenčič, Ali pa ima
Koroška osrednja knjižnica najboljšo
jubilejno knjigo? (poskus skoraj
hvalnice), Mentor, XXXI/5 (2010),
76–78.
OŠ KOROŠKI JEKLARJI
podobo na ogled postavi
Globoko smo že zakorakali v šolsko leto 2013/2014, a bi se
radi na začetku še malo dotaknili pestrega dogajanja ob zaključku lanskega šolskega leta, ko smo na šoli posebno pozornost
namenili nadarjenim učencem. Ti so se na Obretanovem udeležili
t. i. Tabora za nadarjene. Več o dogajanju na prvem tovrstnem
taboru nam je zaupala ena od mentoric, Jasmina Pečovnik: »V
mesecu juniju, ko so se počitnice šele dobro začele, so se
srečali nadarjeni učenci, ki so bili kot taki spoznani na najrazličnejših področjih. V taborniškem domu na Obretanovem,
ki je postojanka taborniškega roda koroških jeklarjev, je
sedemnajst otrok bivalo med 27. in 29. junijem. Svoje znanje so nadgrajevali in izpopolnjevali v literarni, novinarski,
naravoslovni in likovni delavnici. V vodenem prostem času so
spoznali tabornike in njihove spretnosti, ukvarjali pa so se še
z različnimi sprostitvenimi dejavnostmi. Na delavnice so se
učenci prijavili že med šolskim letom, da so smeli sodelovati
na taboru, pa so morali opraviti tudi določene naloge: brali
so, raziskovali zgodovino, iskali in spoznavali različne rastline, risali načrte za izdelavo kipa in podobno. Tema likovne
delavnice je bila seme – pogovoru o pomenu in začetku
življenja je sledilo praktično delo. Dekleta so v okolici doma
poiskala različna semena; opazovanju je sledilo risanje, po
risbi pa so izdelala prototip večjega izdelka, ki so ga ustvarila
pozneje. Končni izdelek je bila obhodna plastika – seme in
relief. Obiskala so tudi gospoda Ferda Kralja, ki jim je pred10
stavil svoje lesene skulpture. Vsaka se je nato preizkusila
še v izdelavi reliefa iz lesa. Tema naravoslovne delavnice je
bila biotska pestrost gojenih in negojenih travnikov. Mladi
raziskovalci so v praksi spoznali, da večja pestrost odlikuje
negojeni travnik, pa tudi razloge, zakaj je temu tako. Analizirali so tudi prst in vodo, spoznali različna barvila in naredili
svoje herbarijske liste. Literarno-novinarska delavnica je
bila sestavljena iz dveh delov. Učenci so po prebrani knjigi in
ogledu filma razmišljali o problemu razčlovečenja, politične
manipulacije v času krize, drugačnosti skozi oči odraslih in
otrok (primerjava), prijateljstvu v času vojne ter problemu
samopoveličevanja/pretiranega ega. V tej delavnici je nastalo
tudi besedilo sedmošolke Ane Markovič:
Črna smrt,
dečka dva, umazana od blata,
eden suh, drugi močan,
nekam hodita. Le kam?
Hodita v množici ljudi,
majhni, veliki,
a črtaste pižame nosijo vsi.
Na tisoče ljudi se v plinu duši,
v pogubo zrejo vsi.
Vrata se odpro,
gole glave se vidijo,
brez nakita in lepih reči,
brez pravic, izkoriščeni.
V drugem delu so otroci spoznavali delo novinarja in
spremljali dogajanje v vseh ostalih delavnicah ter med preživljanjem prostega časa. O vsem, kar se je dogajalo, so
poročali tudi na Koroškem radiu, zbrano gradivo pa so uredili
in izdali Jekleničke z Obretanovega. Čeprav so bili trije dnevi
tabora naporni, saj je bilo dela veliko, lahko vtise učencev
strnemo v besede: »Bilo je poučno in lepo.«
Jezikovno nadarjeni osmo- in devetošolci, natančneje tisti, ki
jim nemške besede gredo zlahka z jezika, so sodelovali z ljudsko
šolo in gimnazijo Alpe-Jadran v Velikovcu. Letošnje sodelovanje je
bilo umetniško obarvano, saj so učenci pri naših severnih sosedih
spoznavali življenje in delo umetnika Wernerja Berga, čigar
razstavo so si v Pliberku tudi ogledali. Pri nas smo jih odpeljali v
Slovenj Gradec, kjer smo v tamkajšnji galeriji likovnih umetnosti
zanje pripravili likovne delavnice. Medsebojno sodelovanje smo
razširili na dva dni in tako stkali še močnejše prijateljske vezi.
Tudi v tem šolskem letu smo pridno zavihali rokave, saj smo
se z veliko vnemo lotili šolskega projekta z naslovom Ohranimo
gozd. Pobudnica in idejna vodja le-tega je učiteljica Maja Marin,
ki je svoje zamisli o projektu strnila takole: »Ideja projekta je
rezultat zavedanja o pomembnosti gozda za vso živo in
RAVENSKI RAZGLEDI
neživo naravo ter vzgoja in izobraževanje v tej smeri. Vsak
prispevek k ekološkemu ozaveščanju in ohranitvi gozda
lahko pomeni kamenček v mozaiku reševanja globalne
problematike in tudi gospodarnega ravnanja z gozdovi v
Sloveniji. V projekt so vključeni vsi učitelji, ki želijo sodelovati
in s svojega zornega kota pojasniti, raziskati in ustvarjati
na naslovljeno tematiko. Sam projekt ni financiran, zato
se aktivnosti lotevamo znotraj načrtovanih vsebin pouka,
tehniških in kulturnih dnevov, interesnih dejavnosti, izbirnih
predmetov, vzporednih projektov, ki že potekajo na šoli
… Ker delo v projektu ni finančno podprto, je toliko večji
prispevek tistih, ki prostovoljno in s priročnimi sredstvi,
brez večjih investicij, pomagajo učencem širiti obzorje
okoljske problematike, v tem primeru ohranjanja gozdov. Še
več, s posameznimi aktivnostmi lahko veliko prispevamo
predvsem v šolski sklad, saj bomo določene izdelke in
stvaritve ponudili za prostovoljne prispevke. Nekaj vsebin, ki
jih načrtujemo znotraj projekta: literarno ustvarjanje (proza,
pesmi, dramatizacije, skeči, recitacije, intervjuji …), likovno
in tehnično ustvarjanje (risanje, kiparjenje, izdelovanje
novoletnih voščilnic, nakita iz naravnih materialov, različnih
izdelkov iz recikliranih materialov, ekoloških novoletnih jelk,
izdelovanje iz gozdnih plodov …), knjižni bolšji sejem (prodaja
in menjava knjig iz domačih polic), glasbeno ustvarjanje
(pisanje pesmi, skladanje, instrumentalno upodabljanje
…), kulinarika iz naših gozdov (pripravi jedi, napitkov,
sirupov, nabiranje zelišč in plodov), zbiranje starega papirja
(ustaljene akcije, podkrepljene z motivom Ohranimo gozd)
in uprizoritev gledališke igre z naslovom Samotna jelka.
Aktivnosti potekajo skozi celo šolsko leto, v posameznih
primerih se interdisciplinarno dopolnjujejo. Vsak prispevek
je dobrodošel in pomeni nov premik pri razmišljanju o
ohranitveni problematiki in pomenu gozda kot ekosistema.
To pa je tudi najpomembnejše sporočilo projekta.«
Prispevek k ohranitvi narave in urejenosti našega okolja je
bila tudi svečana posaditev dreves, ki je pred šolo potekala dan
pred občinskim praznikom. Novi drevored, ki bo krasil okolico
našega hrama učenosti, je za nas pomembna pridobitev. Vsak
oddelek na šoli bo namreč imel svoje drevo in bo moral zanj skrbeti. Prvo drevo – ozkolistni javor – je ob pomoči manjše skupine
učencev posadil gospod župan, vsa ostala pa bomo sami, zato
so nam na občini (poleg dreves) priskrbeli še orodje, ki ga bomo
pri sajenju potrebovali.
Na ogled smo postavili le nekaj drobcev iz bogatega in pestrega repertoarja dogajanja na naši šoli, za ostale podrobnosti
pa lahko pokukate na šolsko spletno stran: www.oskoroskijeklarji.si. In kaj nas še čaka v tem letu? Pustimo se presenetiti,
saj vsako šolsko leto piše nove zgodbe.
Zbrala in uredila Tina Čapelnik
11
Zdrava šola na oš prežihovega
Voranca Ravne na Koroškem
20 pionirskih, ustvarjalnih
in plodnih let
1 UVOD
PREŽIHOVCI z Raven na Koroškem
smo PONOSNI ZDRAVOŠOLCI že dve
desetletji. Leta 1993 smo, skupaj s še
11 pilotskimi šolami v Sloveniji, zaorali
ledino v takrat še mednarodni projekt
Evropska mreža zdravih šol. Semena
so obrodila številne pozitivne sadove,
saj nas je danes že 327, ki spletamo
vezi in izmenjujemo zglede dobre prakse v Slovenski mreži zdravih šol.
Naš osnovni cilj je, da kot Zdrava
šola s celotnim delovanjem promoviramo zglede dobre prakse na šoli
in v širše okolje. Vrednote, ki jih promoviramo, se trudimo tudi živeti in
le-te postajajo del vsakdana. Tako,
pod vodstvom IVZ-ja in ob podpori
Ministrstev za zdravje in za šolstvo,
uresničujemo smernice trajnostnega
razvoja skozi raznolike in pestre oblike
našega delovanja.
Koncept Zdrave šole je s celostnim
pristopom postavil v ospredje pomen
fizičnega okolja, vrednot in običajev
ter medosebnih odnosov. Šola mora
delovati kot enovit organizem in za
uspeh v njej vsi deležniki tako tudi
delujejo. Kot pomemben člen lokalne
skupnosti pa s svojim delovanjem
vpliva tudi širše v prostor in obratno.
Podpirajo jo starši, lokalne zdravstvene službe, lokalne oblasti ter številni
drugi deležniki.
2 NEKAJ KRONOLOGIJE
2.1 ZAČETNI KORAKI NA ŠOLI
Predstavitev mednarodnega projekta Zdrave šole celotnemu kolektivu.
Ožji tim je nato napravil zbir vsega
dotedanjega delovanja na šoli in z njim
smo kandidirali za izbor v prvi krog. Po
uspešnem izboru med dvanajsterico
oblikovanje šolskega Tima ZŠ in priprava programa našega delovanja. Ob
podpori vodstva smo, skupaj z učenci
in učitelji ter starši, začeli uresničevati
naloge in postopoma dosegati zastavljene cilje.
Sledila je analiza začetnega stanja
na šoli in po njej smo, z vodstvom na
12
Odločitev je tvoja
čelu, začeli eliminirati najšibkejši člen.
To je bil dvoizmenski pouk in že po nekaj letih so se otroci razredne stopnje
preseli v nov, moderno opremljen prizidek. Dobili smo tudi druge prostore,
npr. knjižnico, računalniško učilnico ter
sodobno opremljeno kuhinjo.
Projekt Zdrave šole smo predstavili
ravnateljem v regiji, svetovalnim
in zdravstvenim delavcem in tako
začeli uresničevati bistveni koncept
ZŠ t. i. celostni ali holistični pristop.
Sodelovanje se je kmalu razširilo še
na nivo lokalne skupnosti, v medije
in v širši slovenski prostor skozi
Mrežo zdravih šol. Pri tem je bila
najpomembnejša skrb za ustrezno
motivacijo in vzdrževanje le-te,
nenehno iskanje novosti, validnost
in preverljivost zastavljenih nalog v
praksi, skrb za klimo medsebojnega
spoštovanja in sodelovanja, delitve
idej, sprejemanja različnosti idr.
Zdrava šola je v naš prostor prinesla ozaveščanje in kritično razmišljanje o širših vsebinah vsakdanjega
življenja ter usposabljanje za ustrezno
ravnanje.
Vzporedno je tekla tudi prenova
Slovenskega šolskega sistema in tako
smo, po nekem srečnem naključju,
velikokrat lahko z roko v roki udejanjali
kompetence na področju vzgoje in
izobraževanja.
2.2 GLAVNI POUDARKI
DELOVANJA NA ŠOLI
Z različnimi, aktivnimi oblikami in
metodami poučevanja, izkušenjskim
učenjem in problemskim poukom, s
pestrimi interesnimi dejavnostmi ter
široko paleto delovanja in možnostmi
vključevanja v projekt Zdrava šola ter
mnoge druge projekte ponujamo otrokom in mladostnikom veliko možnosti
za celostno rast in razvoj s številnimi
kompetencami in z znanjem kot tudi
na področju usvajanja veščin/kompetenc za življenje.
Trudimo se za sodelovanje staršev
(pa tudi starih staršev) v naših aktivnostih, npr. Mega žuri – že tradicionalna kulturna prireditev; Tržnica Prežihovcev – aktivnosti v okviru Šolskega
sklada za pomoč otrokom in mladostnikom; Tabori Zdravih šol, dobrodelne
in zbiralne akcije, pustovanja, zaključne prireditve, valete, šolski plesi,
gorništvo; delavnice, radijske oddaje
in razstave ob Svetovnih dnevih, Jabolko v šoli, Evropski sistem razdeljevanja
sadja, kvalitetni in medpredmetno
naravnani kulturni, športni, tehniški in
drugi dnevi dejavnosti; bogate in pestre interesne dejavnosti; vsakoletne
aktivnosti na temo rdeče niti v mreži
Zdravih šol. In nosilci teh aktivnosti
smo učitelji, vodstvo ter drugi delavci
naše šole.
Pri tem nam ves čas zelo aktivno
pomagajo naši mladostniki v timu za
Zdravo šolo, pa tudi večina ostalih
učencev se, ob ustrezni motivaciji,
aktivno vključuje v naše dejavnosti.
Ker je torej glavni koncept Zdrave
šole celostni pristop, pomeni, da de-
oblikami dela, npr. igri vlog, debatam,
projektnemu delu, timskemu delu,
raziskovalnemu delu, rabi računalnika,
nenehni implicitni vzgoji skozi vsebine
itn. Vse to se kaže v izjemnih dosežkih
naših otrok na različnih tekmovanjih,
tistih v okviru obveznega programa,
pa tudi izbirnih vsebin in tem, ki jih
vključuje Zdrava šola. S pristopi, kjer
sta motivacija in pestrost izbire na
prvem mestu, je znanje trdnejše in
uporabnejše, učenci uživajo v učenju,
v različnih aktivnostih, kjer so lahko
dokaj avtonomni, se dokazujejo na
Mega žur prijateljstva
lovanje Zdrave šole ni in ne more biti
neka vzporedna, iztrgana dejavnost,
ampak integralni del vsega delovanja.
Tako se dejavnosti in aktivnosti na
šoli nenehno prepletajo, se medsebojno oplajajo z idejami, zgledi dobre
prakse, motiviranostjo ob uspehih.
Gre torej za delitev idej, vedenj, znanj;
za interdisciplinarne pristope, medpredmetno in vertikalno povezovanje
ter predvsem ozaveščanje o pomenu
nenehnih sprememb za osebno in
strokovno rast ter razvoj otrok in
mladostnikov, pa tudi učiteljev in drugih delavcev šole.
Koliko kvalitetnih premikov se
je zgodilo in se dogaja na področju
osveščanja mladine, staršev, kolegov,
krajanov. Delovali smo z zelo različnimi temami promocije zdravja npr.
Preprečevanje odvisnosti in zasvojenosti, s tematskimi razrednimi urami, s
programom Spodbujanje nekajenja, do
tem, kot so AIDS in zdrava spolnost,
Koristna izraba prostega časa, Gibanje
in zdrava prehrana, Ekologija, Zdravi
pod soncem, Promocija duševnega
zdravja v šoli v obliki delavničnih izobraževanj idr.
Velik poudarek dajemo delu v
razredu z raznolikimi in aktivnimi
RAVENSKI RAZGLEDI
različne načine in primerno razvojni
stopnji. Zavemo se tudi pomena varnega, zaupljivega in prijetnega okolja
ter pozitivne komunikacije na vseh
ravneh. Oblikovali smo Kotičke ZŠ,
Kotičke za starše, kjer jih informiramo
o delu, uspehih, (učencev, učiteljev,
delavcev šole), razstavljamo številne
projekte in otroške izdelke. Tu so še
tematski roditeljski sestanki in delavnične oblike. Pri tem so nam pomagali
tudi mnogi zunanji sodelavci in medicinske sestre ter Zavodi za zdravstveno varstvo, ki so pred časom postali
tudi naši koordinatorji.
2.3 NEKAJ NASLOVOV
DELOVANJA NA ŠOLI
Nastali so interni priročnik Razredne ure za vse nas ter bilteni z zgledi
dobre prakse: Kotiček zdravošolcev se
predstavlja, Alkoholizem – Slovenija
in svet kličeta SOS. Z zanimivimi otroškimi in mladinskimi predstavami na
temo zdravega načina življenja, npr.
Odločitev je tvoja, ekološka predstava
v angleškem jeziku: Save the Lofty
Trees, z izborom Naj učilnice, Naj oddelčne skupnosti ali Naj pevca, plesne
skupine, likovnega izdelka šole si otro-
ci in mladostniki gradijo pozitivno samopodobo in veščine samozavestnega nastopanja. Skozi izbrane vsebine
in z lastnim delovanjem si tako oblikujejo ustrezen odnos do zdravja, okolja,
sočloveka, do sprejemanja uspeha in
poraza, različnosti ter še številnih vrednot za boljšo kvaliteto življenja. In kar
je najpomembnejše, te vrednote se
trudimo tudi živeti.
2.4 OVIRE NA NAŠI POTI
Celotno delovanje zdrave šole temelji na vsaj načelni podpori vodstva
ter motiviranih in kompetentnih vodjih in timih ZŠ, ki z lastnim zgledom
pritegnejo večino kolektiva, učencev,
staršev in drugih delavcev šole; znajo
pa se povezovati tudi z drugimi deležniki v kraju in širše.
A pri tako kompleksnih nalogah in
delovanju kot je Zdrava šola, se skozi
čas pojavljajo tudi omejitve, kot na
primer:
• za neformalno delovanje so
potrebne številne veščine kot npr.
strpnost, sodelovalnost, timsko
delo, veščine za delegiranje nalog
ter široka interdisciplinarna znanja
in vedenja poleg vseh formalnih
obremenitev in zadolžitev pri šolskem delu;
• začetni elan in motiviranost
včasih naletita na ovire, saj je ves
čas potrebno iskati nove poti in
izzive; tako za učitelje, učence in
tudi starše;
• menjavanje generacij mladostnikov in z njimi tudi staršev v timu
ZŠ zahteva nove načine, metode in
oblike za pot naprej;
• za doseganje prepoznavnosti
se je potrebno nenehno dokazovati
z zglednimi in uspešnimi aktivnostmi.
Prepričana sem, da nam je uspelo
zdržati tako dolgo zato, ker smo delovali v mreži enako mislečih, z enakimi
cilji, enakimi problemi, ker smo znali
deliti ideje, se spodbujati in krepiti tudi
lastno pozitivno samopodobo z oblikami druženja, sodelovanja preko pisnih in drugih medijev ter ob nesebični
podpori ter povezovalni vlogi Inštituta
za varovanje zdravja. Pomembno
vlogo pa sta odigrali tudi Ministrstvo
za zdravje ter Ministrstvo za ŠŠRS.
2.5 EVALVACIJE IN SPOZNANJA
Vse dogajanje na šoli učitelji tudi
zapisujemo, zbiramo, ujamemo v fotoaparate in kamere, ustvarjamo albume in portfolije, elektronske zapise
idr. Vsi, ki aktivno delujemo, opravljamo redno načrtovanje in evalvacijo
naših projektov. Sprva smo to počeli
13
za IVZ, zadnjih nekaj let pa za ZZV
Ravne na Koroškem. Po evalvacijah
obdržimo vse dobro, šibko izboljšamo
ali odpravimo in vedno dodamo kaj
novega.
Številne generacije so se na naši
šoli – ZDRAVI ŠOLI – počutile in se še
počutijo dobro. To so nam mladi, pa
tudi njihovi starši/stari starši neštetokrat potrdili: v pogovorih, na valetah,
kot pripravniki in študentje na praksi, v
anketah, na obletnicah, pa tudi v pisni
obliki. Vse generacije so osvojile veliko
kompetenc za življenje: za celostno
rast in razvoj. Tako z gotovostjo trdim,
da je bil in še vedno je vpliv delovanja
ZDRAVE ŠOLE v našem okolju velik in
je pomembno sooblikoval življenje in
delo na šoli. Vplival je na učence, na
učitelje in starše in na druge deležnike
v kraju ter širše.
Pa še to. Veseli smo, da po dvajsetih letih poteka energijska sanacija
starega dela šole in tako nekako simbolično zaokrožuje tako notranjo kot
zunanjo prenovo in podobo šole.
3 ZAKLJUČEK
3. 1 POGLED NAZAJ IN NAPREJ
Niso bile vse naše zgodbe največje,
bile pa so iskrene, notranje in zunanje
motivirane ter iz srca. Zato so bile
večinoma uspešne in vredne truda.
Predvsem pa lahko rečem, da so
postale del vsakdana, vtkane v
naše življenje in delo ter kot takšne
vredne zlata. Prinašale so veliko
osebnega zadovoljstva ob doživljanju
lastne osebne rasti in rasti otrok ter
mladostnikov ter njihov staršev/
rejnikov, pa tudi ob promociji v kraju
in širše.
Lepo se je ozreti na vse prehojeno,
pa čeprav so bile naše poti kdaj tudi
vijugaste, strme in zavite. Ponosni
smo, da smo bili med pionirji, ki so
začeli uresničevati ideje in vizijo tako
pomembnega projekta v Sloveniji.
Naredili smo veliko in ni nam žal za
vse vložene napore. Hkrati pa se
zavedamo, da je to pot, ki se nikoli ne
konča; je pot osebne in intelektualne
rasti za vse, ki smo vpeti v kolesje šole
– Zdrave šole – in njenih dejavnosti.
In če parafraziram del
znamenitega govora Hudabivške
Mete svojim samorastnikom, bi se za
slovensko Zdravo šolo glasil nekako
tako: »Takrat, leta 1993 nas je bilo
12, danes, dvajset let kasneje, pa nas
je približno 30-krat več.« Mar ni to
najlepši dokaz, da so bili in so vsi naši
napori iskreni in PRAV.
Slavica Klančnik,
prof., vodja Zdrave šole
OŠ Prežihovega Voranca
Ravne na Koroškem
Življenje in delo
NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V KOTLJAH
… majhno živi v mali šoli.
A male glave rastejo vneto,
prerastejo z letom male rokave,
male težave, male besede,
male stezice, male razrede,
tovarišice
in mala šola ko lonec poči.
Tedaj je vsega majhnega konec.
In napoči veliko.
(Tone Pavček)
Letos podružnično šolo v Kotljah
obiskuje 68 učencev od prvega do
petega razreda devetletne osnovne
šole. Prvi razred obiskuje 21 otrok,
drugi razred 9 otrok, tretji razred 9
otrok (kombinirani pouk), četrti razred
14 otrok in peti razred 15 otrok.
Pouk na šoli poteka od 8.20 do
12.40. Šola je organizirala jutranje
varstvo za učence prvega razreda
devetletne OŠ. To je oblika vzgojnega
dela z učenci, ki pred poukom potrebujejo varstvo. Vanj se otroci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev.
Poteka od 6.20 do 8.20.
Na šoli imamo organizirane oddelke podaljšanega bivanja in v njem so
učenci od konca pouka do 15.55, odvisno od prijave staršev.
14
Šola v naravi je ena najzahtevnejših oblik razširjenega programa življenja in dela osnovne šole. V letošnjem
šolskem letu organiziramo za učence
četrtih razredov enotedensko bivanje
v Moravskih Toplicah.
Za razvijanje različnih interesov
učencev organizira šola interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim
načrtom. Učenci izberejo ustrezno
interesno dejavnost prostovoljno. V
letošnjem šolskem letu so na voljo:
otroški pevski zbor, plesna aerobika,
športni krožek, kulturno-umetniško
ustvarjanje, pravljični krožek. Otroci
so vključeni tudi v projekt Evropska
vas, kjer spoznavajo značilnosti in
zanimivosti Evropske unije in njenih
držav. Podrobneje bodo učenci spoznali Litvo. Prvošolci so vključeni v
projekt Pasavček, ki temelji na spodbujanju pravilne uporabe otroških
varnih sedežev ter varnostnih pasov
med vožnjo v avtomobilu. Vsebine
varne vožnje smo vključili pri različnih
aktivnostih (likovnem oblikovanju,
gibanju, petju ...), sodelovali smo z
drugimi (starši, policijo, občinski SPV).
Slogan projekta je: RED JE VEDNO PAS
PRIPET!
Organiziramo in izvedemo tudi
plavalni tečaj za učence od 1. do 3.
razreda ter sodelujemo na smučar-
skem tečaju.
Učence spodbujamo k sodelovanju
na različnih tekmovanjih v znanju na
posameznih predmetnih področjih.
Izbira tekmovanj je zelo pestra: Računanje je igra, Matematični kenguru,
Cici vesela šola, Kaj veš o prometu,
bralna značka, tekmovanje iz logike,
Cankarjevo tekmovanje …
Na šoli sodelujemo v različnih projektih:
NIVEA – podajte nam roko – otroci
na podružnici v Kotljah se bomo klicu
dobrodelnosti z veseljem odzvali in
poslali vse odtise in obrise naših rok.
Odzvali smo se tudi na prošnjo Karitas
in sodelujemo v akciji POKLONI ZVEZEK.
V okviru mednarodnega projekta
ozaveščanja o problematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino
v Afriki bomo na povabilo Karitasa
sodelovali pri »Teku podnebne solidarnosti«. S pretečenimi solidarnostnimi
kilometri bomo gradili krog solidarnosti okoli planeta Zemlje (40.075 km).
Prvošolci sodelujejo v vseslovenskem natečaju »Bodi eko, ohrani
čebelo in smreko.« V vseslovenski
izobraževalni akciji bodo otroci izdelovali in okraševali ekološke novoletne
smreke, čebelam pa tiste »prave«
pustili v naravi, da bodo lahko na njih
še naprej našle svojo pašo.
Zelo ponosni smo na odlično
sodelovanje s starši. Želijo si
dobro in zdravo šolo ter tako kot
učiteljice najboljše za svojega otroka.
Sodelujejo v akcijah, ki jih izvajamo:
zbiranje hrane za male živali, zbiranje
zamaškov, obrabljenih tonerjev,
baterij, starega papirja … in tako
prispevajo v šolski sklad.
Radi sodelujemo tudi s krajani Kotelj in z društvi v Kotljah, saj smo tudi
mi Kotuljci. Z veseljem se odzovemo
na njihova povabila. Vedno se udeležimo kulturne prireditve ob krajevnem
prazniku, sodelujemo na Kuharjevih
dnevih, na pustovanju, na božičnem
sejmu pred vaškim centrom, na likovnem natečaju gasilcev, na različnih
prireditvah, ki jih organizirajo borci,
člani Rdečega križa, … na koncu šolskega leta pripravimo veliko zaključno
prireditev, na katero so vabljeni vsi
Kotuljci. Prijazni gasilci so nam pomagali pri urejanju okolice, mi pa jih vsako leto oktobra obiščemo v gasilskem
domu in jim v zahvalo narišemo in
podarimo risbice.
Skupaj želimo oblikovati šolo, ki
bi bila v ponos učencem, učiteljem,
staršem ter ožji in širši družbeni skupnosti. Zavedamo se, da je šola hram
učenosti. Je hram vsega, kar smo dosegli in kar še bomo, kajti učenost se
skriva v vsem, kar nas dela boljše in
modrejše. Z dvignjeno glavo stopamo
naprej po svoji življenjski poti.
Vanja Medvešek, vodja POŠ Kotlje
Razpoznavnost in
prepoznavnost prežihovcev
v lokalnem ter širšem okolju
Učenci in učenke Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem so
aktivni na različnih področjih
in se skupaj z mentorji trudijo dobro delovati v lokalnem ter širšem koroškem/
slovenskem okolju.
Kot učiteljica slovenščine, literarno-novinarskega
krožka, izbirnih predmetov
Šolsko novinarstvo in Literarni
klub s svojimi učenci redno
sodelujem na natečajih, ki
jih razpišejo organizacije in
društva iz lokalnega okolja
ali na državni ravni. V obdobju 2001–2003 smo na
primer pripravljali tematske
razstave v avli Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu.
Od šolskega leta
RAVENSKI RAZGLEDI
Udeležujemo se kulturnih prireditev v kraju, kot
so literarni večeri v Koroški
osrednji knjižnici dr. Franca
Sušnika.
2001/2002 dalje
sooblikujemo revijo Za
srce, ki izhaja pri Društvu
za srce in ožilje Slovenije. Do
danes smo ustvarili že 34
Srčik, rubrik v reviji, ki so
bile tematsko vezane na
barve, družino, frazeme,
kajenje, lepe besede,
ljubezen, medgeneracijsko
sodelovanje, mir,
odraščanje, ples, pomlad,
praznične misli, prosti čas,
srce, srčno delo, srčnost,
srečo, svobodo, tabu teme,
večerjo, zajtrk, zdravje,
življenje … Ustvarjamo za
»srčne« bralce, ki so vedno
tudi del nas, z delom pa
krepimo lastno zavest za
naše fizično in duševno
zdravje.
15
Sodelujemo na krajevnih
in šolskih kulturnih prireditvah, z mediji in z ZZV Ravne
(skrb za zdravje: natečaji,
soustvarjanje televizijske
oddaje Modro za RTV Slovenija, 24. 10. 2007).
Vsako leto izdamo šolsko glasilo, iz katerega je
razvidno, kaj pri pouku počnemo in čemu dajemo tisto
leto pri krožku ali izbirnem
predmetu poudarek. Sproti
obeležujemo utrip šolskega
življenja na spletni strani
šole (www.os-prezih.si), kjer
najdete vso objavljeno gradivo in starejše izdaje glasil.
Osebno sem najponosnejša
na zbornik prispevkov v
Samorastniku, ki je bil leta
2006 izdan ob 40-letnici
šole.
Omembe vredno je raziskovalno delo bivših učenk
Ize Mlakar, Tjaše Geršak in
Klare Pavleković, ki so za
svojo nalogo, vezano na
domače, koroško narečje, na
državnem tekmovanju (Srečanje mladih raziskovalcev
Slovenije) maja 2010 prejele
zlato priznanje za področje
slovenskega jezika.
Rezultati sodelovanja v
projektu Sporazumevanje v
slovenskem jeziku (2010) so
vključeni v korpus besedja,
ki so ga zbrali pri Trojini, zavodu za uporabno slovenistiko v Ljubljani, in ga lahko
najdete na njihovih spletnih
straneh (http://www.slovenscina.eu/).
Z literarnimi in likovnimi
prispevki smo sodelovali pri
ponatisu Solzic, ki je izšel pri
Mladinski knjigi (2011).
Z učenci izbirnega predmeta smo sodelovali v projektu E-knjige, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo
in šport Republike Slovenije,
pod naslovom Stisni roko
v pest (2010/2011). Naš
Prav tako smo avgusta
2012 izdali DVD-knjigo
Po narečnih poteh šolskega
novinarstva (avtorica: Vanja
Benko; izposoja je možna v
šolski knjižnici ali v Koroški
osrednji knjižnici dr. Franca
Sušnika).
rezultat, v katerem lahko
preberete in prisluhnete
zapisom ter posnetkom, je
dostopen na spletni strani
šole (http://www.os-prezih.
si/index.php/projekti-in-dejavnosti/e-knjiga).
Pravkar je ob 120-letnici
rojstva Prežiha, po katerem
nosi ime naša šola, izšla
DVD-knjiga Prežih s prežihovci in v prežihovcih (avtorica: Vanja Benko). V njej
so na 120 straneh zbrani
literarni in likovni prispevki
naših učencev, ki so nastali
v zadnjih 20 letih. Vse je
tematsko vezano na Prežiha
in njegovo delo.
Albumi oddelkov, ki sem
jim bila razredničarka, »skrito« delo, za katerega vedo
učenci in nekateri sodelavci.
V njih zbiram spomine na
vse generacije poučevanja.
Najlepše je na obletnicah, ko
odrasli »učenci« prebirajo,
kaj in kako so pisali, se spominjajo, kaj smo počeli, kje
smo bili, kaj smo na skupnih
poteh doživeli … Občutki so
za vse nepopisni.
Ob zaključku Vas želim,
spoštovane bralke in spoštovani bralci, prositi za sodelovanje oziroma pomoč. Z
učenci načrtujem izid knjige
o našem mestu, o Ravnah
na Koroškem. Dobrodošla bi
bila pričevanja o pomembnih dogodkih, pripovedi o
razvoju (na gospodarskem
in negospodarskem področju), fotografsko gradivo, ki
ga hranite, bi obogatilo zapisano in govorjeno besedo
… Če nam pri tem zbiranju
lahko kakor koli pomagate,
se mi/nam, prosim, oglasite.
(Lahko me poiščete na šoli
ali mi pišete na elektronski
naslov [email protected]
com.) S skupnimi močmi ter
z delitvijo dobrih misli in idej
nam bo uspelo izpeljati zastavljeni projekt.
Zapisala in fotografirala:
Vanja Benko,
OŠ Prežihovega Voranca
Ravne na Koroškem
GIMNAZIJA RAVNE se predstavi
December vedno znova zahteva, da potegnemo črto
pod leto, ki se izteka. Za nekatere je ta črta ravna in kratka,
za druge vijugasta in strma. Vsak pa zase najbolje ve, kaj
mu je iztekajoče leto prineslo dobrega in manj dobrega.
Ko se ozremo nazaj, vidimo, da je bilo leto 2013 za
našo gimnazijo uspešno, ustvarjalno in bogato. Izkazali in
pokazali smo se na različnih področjih. Ne samo na učnih,
temveč tudi na športnih, umetniških, kulturnih, raziskovalnih … Dijakom smo skozi vse leto ponujali pestro paleto
dejavnosti, ki so zadovoljile okuse še tako zahtevnega mladostnika. In verjetno ni dijaka ali profesorja na šoli, ki v tej
16
bogati ponudbi ni našel kaj zase.
Že lansko leto smo našo šolo s pomočjo evropskih
sredstev preoblekli, naredili novo razsvetljavo in fasado.
Letos smo ta projekt nadaljevali s prezračevalnim sistemom in omogočili gibalno oviranim osebam, da se bodo
s pomočjo dvigala pripeljali v vse kotičke naše šole. Prav
tako že vrsto let skrbimo, da gremo v korak s časom in
skrbno vključujemo sodobno tehnologijo v poučevanje in
učenje. Tudi to pripomore k temu, da so naši dijaki uspešni na številnih tekmovanjih in so tudi letos osvajali zlata,
srebrna in bronasta priznanja na najrazličnejših področjih
(matematika, naravoslovje, kemija, logika, fizika, Cankarjevo priznanje …). Dijaki izstopajo tudi po svojih športnih
dosežkih. Od šolskih tekmovanj do svetovnih prvenstev
– korak za korakom spretno in vztrajno trenirajo v plavanju, dvoranski odbojki in odbojki na mivki, košarki, judu,
kolesarjenju, alpskem smučanju, deskanju, rokometu,
nogometu, plesu, lokostrelstvu, športnem plezanju ... Njihovi dosežki in zanimivi intervjuji so obeleženi v Športnem
biltenu, letni reviji, ki jo ureja športni aktiv Gimnazije Ravne
na Koroškem. Ob tem ne smemo pozabiti na vrhunske
dosežke naših fotografov. Njihovi uspehi so tako samoumevni in številni, da je težko izbrati najpomembnejše. Pa
vendar: glavna nagrada na Transgeneracijah, prva tri mesta
na Mednarodni konferenci SIRIKT, prvo mesto in dve diplomi na 1. Vseslovenski razstavi digitalne fotografije …
Znanje in razgledanost dijakov še dodatno poglabljamo
ter nadgrajujemo prek številnih projektov in interesnih
dejavnosti (sodelovanje s celovško gimnazijo, projekt Jeziki
v stiku, projekt Rastem s knjigo, Poskus, Filovizija,Mladi
za starejše, debata, naravoslovje, šolski časopisi, lutkovna skupina, angleški dramski krožek, likovne in glasbene
delavnice ...). Spodbujamo jih h kritičnemu mišljenju in k
širše družbeno-koristnim dejavnostim: krvodajalstvo, prostovoljstvo, raziskovanje (projekt Vzgoja za solidarnost,
projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih
skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti).
Še posebej dobro se zavedamo notranje povezanosti
dijakov in profesorjev. To dosegamo s tradicionalnimi dejavnostmi (fazaniranje, maturantski ples, valeta, predaja
ključa, šolske prireditve, športni dnevi ...).
Na ravenski gimnaziji radi pogledamo tudi zunaj svojih
štirih sten, kar dokazuje obisk številnih kulturnih prireditev
ter množica strokovnih ekskurzij. Lansko šolsko leto smo
dijakom omogočili ogled štirih gledaliških predstav ter
dveh temeljnih evropskih institucij v Bruslju in StrasboRAVENSKI RAZGLEDI
urgu, obiskali smo Dunaj, London, Zagreb, Španijo, Pariz,
Črno goro … Nismo pozabili Slovenije, kjer smo se izobraževali na Primorskem, avstrijskem Koroškem, na Krasu,
v Vipavski dolini, v Prekmurju, v Ljubljani in seveda v naši
neposredni bližini, ko so si dijaki bliže pogledali TAB, Metal
in KOCEROD. Gostili smo strokovnjake z različnih področij
(Dugonjić, Stanič ...).
Aktivni smo bili tudi pri UNESCU, kjer je naš dijak Luka
Kropivnik postal Unescov glasnik in se je skupaj z mentorico Petro Popič udeležil mednarodne ekološke konference v
Sibiriji (mesto Khanty-Mansiysk).
Pred dvajsetimi leti je naša šola postala nosilka gibanja
Mladi raziskovalci Koroške (MRK). Z organizirano dejavnostjo smo začeli sistematično gojiti kulturo raziskovanja
med dijaki srednjih šol. V teh letih je bilo dejavnih mnogo
mladih raziskovalcev, mentorjev in ocenjevalcev nalog.
Nastajale so raznovrstne naloge, v katerih smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, ter izvirne rešitve, lahko
povsem drobnih, vsakdanjih in tudi zelo zahtevnih nalog.
Proces raziskovanja je za sodelujoče priložnost za pridobivanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja in razvoj
ustvarjalnosti (povzeto po Marja Krajnc, Letopis 2013). V tem
letu so naši dijaki izdelali devet raziskovalnih nalog, ki so jih
predstavili na regijskem tekmovanju na naši šoli. V Mursko
Soboto so se na državno srečanje Mladih raziskovalcev
uvrstile tri naloge. Dijaka Jaša Pavše in Blaž Kuhelnik sta z
nalogo Vodenje in stabilizacija satelita v magnetnem polju,
pod mentorstvom profesorja Petra Sekolonika, osvojila
zlato priznanje in se udeležila mednarodne konference
mladih raziskovalcev v Abu Dhabiju. Expo-Sciences je mednarodno srečanje mladih raziskovalcev, na katerem mladi
predstavijo svoje projekte. Prireditev organizira MILSET
(Mednarodno gibanje za prostočasne dejavnosti na področju znanosti in tehnologije), katerega članica je tudi ZOTKS.
V raziskovalni nalogi se ukvarjata z dvema načinoma kontrole in stabilizacije satelitov. Za potrebe naloge sta izdelala tudi dva modela, ki lebdita v magnetnem polju. Prvi za
kontrolo uporablja reakcijsko kolo, drugi par žiroskopov.
Udeležba na takšni prireditvi je tako za mlada raziskovalca
kot tudi za mentorja ter gimnazijo pomenila veliko priznanje, promocijo in obenem spodbudo za nadaljnje delo.
Nam, ki smo že vrsto let prisotni v tem hramu učenosti,
se zdi, da so si šolska leta podobna, pa vendar vsako prinese kaj posebnega, drugačnega. Tudi nove zlate maturante.
Letos so to: Vita Čivnik, Rebeka Poderžan, Ajda Pogorelčnik
in Rok Herman. Njihovi uspehi ter rezultati splošne mature
nam znova potrjujejo, da smo na pravi poti.
Z veliko mero optimizma, upanja in pričakovanj zremo v
novo koledarsko leto. Naj bo za vse ustvarjalno, uspešno in
predvsem prijazno.
Natalija Pečovnik
17
Uršlja gora, presežni svet Sebastijana Oblaka
Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj slovi po izdaji zanimivih knjig s koroško tematiko. Led so prebili
že leta 1998 z izdajo dr. Sušnikovih Šenturšeljc, letos pa je zagledala luč sveta že njihova 50. izdaja.
Kot so mohorjani sami zapisali
na vabilu, je ta knjiga »sad avtorjeve
ljubezni do Gore«. Fotomonografija z
naslovom Uršlja gora: presežni svet
ima kar 200 strani velikega formata,
v njej pa je 200 umetniških fotografij
Ravenčana Sebastijana Oblaka, ki ga
bralci našega glasila še kako dobro
poznate po lepih naslovnicah, s
katerimi nas razveseljuje dvakrat v
letu. Knjigo je uredil Tomo Jeseničnik,
naš najboljši fotograf, in je že
njegovo ime jamstvo za to, da se
ne boste ušteli, če boste posegli po
njej. Knjigo na pot uvajajo avtorjev
zapis Vsaka pot na Uršljo goro je
poplačana in poduhovljeni zapisi Mitje
Šipka, Franca Verovnika in še koga,
sklenejo pa jo avtorjeva zahvala,
članek urednika Toma Jeseničnika ter
biografski zapis avtorjeve žene Majde
Oblak. Vsa našteta besedila so na
koncu prevedena tudi v nemščino in
angleščino, jezik lepih fotografij pa je
18
tako in tako univerzalen!
Na Uršljo radi zahajamo prav vsi,
že od nekdaj pa je naša Gora tudi navdih za vse, ki radi opazujejo naravo
skozi oko fotografskega aparata. Tudi
moj sošolec Sebastijan jo že dolgo
časa. Nikdar ne bom pozabil, kak je bil
odmev ravenske javnosti, ko sva se
decembra 2008 dogovorila, da bo s
svojimi lepimi fotografijami skrbel za
naslovnice občinskega glasila Ravenski
razgledi. Kar nekaj ljudi ga je poklicalo
in pohvalilo odlično »fotomontažo« na
njegovem posnetku. Jesen pod Uršljo
goro. Vztrajno je moral vsakemu pojasnjevati, da to ni nikakršna fotomontaža, ampak se je na lep jesenski dan
uspešno pokrila njegova prisotnost na
Rožankovem travniku pod Uršljo goro
s srečnim naključjem, da so tisti trenutek pod že zasneženo Goro v žarkih
jesenskega sonca zlato zažareli ponosni macesni. Sebastijan tudi sam priznava, da so taki posnetki redki ravno
zato, ker moraš pač imeti srečo, da si
ob pravem trenutku na pravem kraju.
Sebastijanove naslovnice na Ravenskih razgledih izhajajo zdaj že pet let in
ljudje so z njimi zelo zadovoljni.
Sebastijan pa rad fotografira predvsem za svojo dušo. Na tistih neštetih
sprehodih na Goro (na njej je bil že
več kot 3.000-krat in takrat je nastalo
preko 35.000 posnetkov iz tega cikla!),
ko se povsem zlije z naravo in postane
njen sestavni del, mu ne uide ničesar,
kar je vredno pogleda njegovega fotografskega aparata. To pa niso samo
razkošni razgledi z njenega vrha in to
tudi niso zgolj lepi panoramski posnetki z Goro v prvem planu ali v njenem
ozadju. Sebastijan vidi tudi stvari, kot
jih doživijo in občutijo pesniki. Suh list,
ki je drhte obležal ob njegovi poti. Vijolična preproga vresja na planinski trati.
Meglica, ki se je ujela na srebrnikasto
pajčevino ob poti. Stopinja, ki jo je v
kamnu tik pod vrhom vtisnila sveta
Uršula. Tihožitje s smrekovimi storži.
Nenavaden del svetnikove oprave v
cerkvi svete Uršule. Puščice sončnih
žarkov med gostimi zelenimi krošnjami. Skupina rumenih pogačic pod
cerkvijo. Samoten puhast oblak nad
kovinskim križem na vrhu Gore …
Pred nami je torej Oblakova knjiga
lepih podob. To pa niso le lepe pokra-
jinske razglednice. To tudi niso zgolj
estetsko dovršene fotografije. Ta
knjiga je mozaik poduhovljenih podob
mikro in makro sveta, ujetega na stoterih Sebastijanovih srečanjih z našo
Goro. V vsako od teh lepih podob je
avtor vtisnil nekaj svojega posebnega
čutenja in vtkal različne odtenke svojega osebnega odnosa do žive in mrtve
narave, ki se je pred njim razgrinjala na
njegovih uršljegorskih romanjih. V tem
svojem svetu in pri tem svojem delu
je gotovo užival v največji možni meri,
zato mu ob izidu te knjige čestitamo in
mu želimo še veliko takih osebnih srečanj z našo in njegovo Goro.
Mirko Osojnik
Dr. Risto Stojanovič
Dr. Risto Stojanovič živi v Slovenj Gradcu,
njegovo raziskovalno delo pa sega na območje vseh treh dolin koroške regije.
Moje prvo srečanje z
njim sega nekaj desetletij
nazaj, ko sem kot študentka
četrtega letnika Filozofske
fakultete iskala možnost
opravljanja obvezne študentske prakse. Sicer sem
jo od prvega letnika dalje
vsako leto opravila v takrat
Delavskem muzeju Ravne
na Koroškem, a sta me želja in zanimanje spoznati
delo tudi v muzeju (ki je v
ospredje varovanja, hranjenja in predstavljanja postavil
spomin na dogodke med leti
RAVENSKI RAZGLEDI
1941–1945), vodili v takrat
Koroški pokrajinski muzej
revolucije v Slovenj Gradcu.
Direktor Stojanovič je takrat
moji prošnji takoj ugodil in
resno zastavil moje delo.
Po dolgih letih premora se
je najino sodelovanje pred
desetimi leti začelo na področju njegove publicistične
dejavnosti.
Dr. Risto Stojanovič je
član Zgodovinskega društva
za Koroško in avtor številnih
člankov ter publikacij. Na
svoji poklicni poti kot učitelj,
profesor, predavatelj na
Pedagoški akademiji, ravnatelj osnovne šole Franja
Vrunča, direktor muzeja in
predvsem kot raziskovalec
je pozornost namenjal drugi
svetovni vojni in narodnoosvobodilnemu boju. Vse od
let, ko je bil direktor Koroškega pokrajinskega muzeja
revolucije v Slovenj Gradcu
in ko je načrtoval stalno
muzejsko postavitev o narodnoosvobodilnem boju na
Koroškem, predvsem pa ob
pripravi doktorske diserta-
cije, je v ospredje postavil
raziskovanje dogodkov
ob koncu druge svetovne
vojne in znanstveno pozornost osredotočil na ključne
dogodke narodnoosvobodilnega boja na Koroškem
maja 1945. Z natančnim in
doslednim raziskovalnim
delom je pojasnil marsikatero nejasnost, dopolnil nekatere netočne in pomanjkljive
podatke ter dodal nova
spoznanja o partizanskih
enotah, njihovih premikih
in aktivnostih na območju
19
Šaleške, Mislinjske, zgornje
Dravske in Mežiške doline
ter osvetlil njihovo delovanje
tudi v širšem slovenskem
prostoru vse tja do Celovca.
Njegovo znanstveno in
publicistično delo je doseglo
vrhunec v zadnjem desetletju, ko je izšlo kar enajst
samostojnih del, posvečenih določenim obletnicam
dogodkov. Ob 60-letnici
prihoda članov zavezniških
vojaških misij h koroškim
partizanskim enotam je leta
2004 pripravil Pregled dejavnosti nekaterih članov
britansko-ameriških vojaških misij na Koroškem leta
1944. Še isto leto je v drugi
publikaciji pisal o Ustanovitvi Koroške grupe odredov
in njenem pomenu za narodnoosvobodilni boj na
Koroškem v času od maja
do oktobra leta 1944. Ob
60-letnici osvoboditve Slovenije in sklepnih vojaških
operacijah na Koroškem je
izšla knjiga Koroška v vrtincu dogodkov ob koncu druge svetovne vojne v Evropi
in že naslednje leto ob 65.
obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega
naroda knjiga z naslovom
Nepozabni maj 1945 na
Koroškem. Ob 65. obletnici
formiranja odredov, brigad
in operativnih con partizanske vojske na Slovenskem je
nastalo delo z naslovom Zadnji vojaški dogodki v Šaleški dolini ob koncu druge
svetovne vojne v Evropi.
V letu 2009 je strokovno
in laično javnost razveselil
s kar dvema knjigama. V
V mesecu januarju
priznamo
10 % POPUST
na storitve inštaliranja
električnih napeljav in naprav
20
počastitev 65. obletnice
ustanovitve Koroške grupe
odredov, prihoda zavezniških vojaških misij h koroškim partizanskim enotam
in zmagovitih bojev enot
Vzhodnokoroškega odreda
v obrambi osvobojenega
ozemlja v Mežiški dolini,
imenovano Koroška partizanska republika, je v knjigi
Legendarni boji Vzhodnokoroškega odreda Koroške
grupe odredov na območju
Bistre, Koprivne, Tople in
Po treh letih se je javnosti
ponovno oglasil in ob 45.
obletnici delovanja Skupnosti borcev Lackovega odreda
pripravil pregledno delo Vojaški dogodki v zgornji Dravski dolini ob koncu druge
svetovne vojne v Evropi.
Nazadnje je bila predstavljena njegova enajsta
publikacija, dopolnjena izdaja že junija v Doliču predstavljene knjige: Dogodki,
ki so pretresli Mislinjsko
dolino ob koncu druge
Podpece od 19. 8. do 24.
8. 1944 za obrambo Koroške partizanske republike
osvetlil pomembne in izjemne dogodke v zgodovini
partizanskega boja na Koroškem. Prvo izdajo knjige
Poljana – prizorišče zadnjih
bojev druge svetovne vojne
v Evropi je v naslednjem
letu 2010 dopolnjeno posvetil 65. obletnici prihoda
14. divizije na območje 4.
operativne cone Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
svetovne vojne v Evropi, v
kateri posveča pozornost
dogodkom, ki so na severu
države, v Mislinjski dolini od
Doliča do sotočja Meže in
Mislinje v Dravo, za teden
dni podaljšali drugo svetovno vojno v Evropi. Raziskava
je, kot pravi avtor, »le orisni
prikaz relevantnih vojaških
dogodkov v Mislinjski dolini
zlasti v času med 12. 5. in
14. 5. 1945 z namenom, da
jih dodatno osvetli in ohrani
kontinuiteto zgodovinskega
spomina nanje.«
Dr. Risto Stojanovič je z
znanstvenoraziskovalnim
delom vzbudil zanimanje
javnosti. Njegovo delo so
podprle Skupnost borcev
Lackovega odreda, Občinske organizacije Združenja
borcev za vrednote NOB na
območju Koroške in v Velenju ter Območna združenja
borcev za vrednote NOB v
Mislinjski, Mežiški in Dravski
dolini, ki so ob nekaterih
drugih sponzorjih in donatorjih omogočila izid njegovih publikacij. Prav tako je
ohranil stik s posameznimi
muzeji, med njimi s Koroškim pokrajinskim muzejem
v Slovenj Gradcu in njegovo
enoto, Muzejem Ravne, Muzejem narodne osvoboditve
Maribor, Muzejem novejše
zgodovine Slovenije, Muzejem novejše zgodovine Celje
in Muzejem Velenje.
V imenu Zgodovinskega
društva za Koroško čestitam dr. Stojanoviču za njegovo raziskovalno in publicistično delo, za njegov delež
k ohranjanju zgodovinskega
spomina na vojaške in partizanske operacije ob koncu
druge svetovne vojne na
Koroškem, pomembne tudi
v zgodovini Republike Slovenije. Z izsledki obsežnega
in izčrpnega znanstvenoraziskovalnega dela je obogatil
slovensko zgodovinopisje
o drugi svetovni vojni in
zgodovinski stroki dal svoj
pečat.
Iskrene čestitke tudi za
njegov življenjski jubilej!
Karla Oder
Boštjan Oprešnik
samostojni podjetnik
Malgajeva 6
2390 Ravne na Koroškem
T: 02 821 51 83
G: 041 712 844
[email protected]
UTRINKI O DELU
KULTURNEGA DRUŠTVA
PREŽIHOV VORANC
RAVNE NA KOROŠKEM
KD Prežihov Voranc v letu 2013 šteje 5 sekcij: folklorno skupino, harmonikarski orkester, Koroški
oktet, žensko vokalno skupino Deteljica ter gledališko skupino.
Harmonikarski orkester
Naša folklorna skupina - Na steljeraji
Program dela sekcij je že ustaljen, saj je naše skupno
vodilo, da s svojo dejavnostjo sodelujemo na proslavah in
prireditvah občinskega značaja. Srečujemo se tudi na vsakoletnih regijskih srečanjih: Od Pliberka do Traberka, Slovenska revija starejših folklornih skupin, Regijsko srečanje
gledaliških skupin, Mednarodni dnevi narodnih noš v Kamniku. Drugim povabilom se v okviru finančnih zmožnosti
z veseljem odzovemo in s svojo dejavnostjo dostojno zastopamo našo Občino Ravne na Koroškem in ime društva
Prežihov Voranc, saj ravno letos praznujemo 120-letnico
rojstva velikana Koroške in pisane besede. In tej obletnici v
spomin so 17. februarja združene sekcije v Kulturnem centru pripravile prireditev Na steljeraji, v kateri so z besedo,
glasbo in plesom predstavile ta star običaj skupnega dela
v pozni jeseni, ki je bil pred sto leti še kako živ prav pri nas
in Voranc ga je s svojim že kar etnološkim opisom tudi v
Jamnici in Požganici iztrgal pozabi.
Sekcije so tudi letos zelo aktivne. Ob rednih tedenskih
vajah uresničujejo letne načrte, ki so odvisni tudi od občinskih dotacij, same pa se trudijo dobiti še dodatna sponzorRAVENSKI RAZGLEDI
Vokalna skupina Deteljica - Na steljeraji
Koroški oktet v štavhariji
ska sredstva, saj je vsako gostovanje povezano z velikimi
stroški. Zavedamo se, da tudi mi s svojim petjem, igranjem,
plesom in igro ohranjamo koroško kulturno dediščino, jo
širimo med krajane in tudi širše in s tem najbolje uresničujemo svoje osnovno poslanstvo.
Lanski jubilej – tridesetletnico harmonikarskega orkestra so letos člani nadgradili še z izdajo svoje zgoščenke. Z
nastopi so popestrili marsikatero prireditev v občini, prav
tako so pogosti gostje ob okroglih obletnicah naših krajanov. Posamezni člani se udeležujejo tudi tekmovanj na
diatonično harmoniko in dosegajo lepe rezultate.
Vokalni skupini Deteljica ob redni in zavzeti vadbi ne
manjka nastopov. Letos posebno skrb namenjajo ljudskemu petju in z obiskovanjem seminarjev so svoje znanje tudi
teoretično obogatile. Vesele so tudi dogovora s Francem
Miheličem, ki bo prav za njihovo vokalno skupino napisal
priredbo pesmi Zadnja planika.
Tudi za člane folklorne skupine je bilo letošnje leto
delovno, nastopili so na koroški in državni reviji folklornih
skupin. Koroške plese so s ponosom in zelo uspešno
21
predstavili tudi skupini iz Nove Zelandije. Tudi Korošci niso
ostali ravnodušni. Sodelovali so še na odprtju tržnice in
na tradicionalnem srečanju na Prežihovi bajti. Njihov letos
najodmevnejši nastop pa je prav gotovo na prireditvi:
Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori v Cerkljah na
Gorenjskem.
Folklorna skupina je najštevilčnejša in ob že tradicionalnih nastopih je naša želja, da bi se udeležili kakšnega
izmed mnogih srečanj folklornih skupin v tujini. Možnosti je
zelo veliko, vendar so zaradi omejenih finančnih sredstev
zaenkrat še nedosegljiva. Mednarodna razstavna dejavnost ravenskega muzeja je morebiti priložnost, da bi lahko
kakšna naša sekcija s svojim programom še približala Koroško in Korošce širšemu evropskemu prostoru. To je letos
prav gotovo uspelo Koroškemu oktetu, saj so na povabilo
evropske poslanke Romane Jordan nastopili v Strasbourgu.
V juniju je oktet izpeljal mednarodno turnejo po Madžarski
in Slovaški. S svojo ubrano pesmijo so v okviru Generalne
skupščine društva srednjeevropske poti železa nastopili
v Miskolcu na Madžarskem. Pot jih je nato vodila tudi v
slovaške Košice, na 15. evropske dneve rudarstva in železarstva, kjer so izvedli tudi samostojni koncert. Oktobra so
nastopili tudi v parlamentu Republike Slovenije ob odprtju
razstave Podobe dela železarskega muzeja Štore in dela Tri
tisočletja železarstva na Slovenskem.
Zelo se trudi tudi maloštevilna gledališka skupina in
upam, da se nam bodo do konca leta predstavili na odrskih
deskah.
V tem kratkem pregledu bi radi poudarili tudi našo
stalno skrb za kvalitetno rast. To pa lahko dosežemo le z
vztrajnim in kvalitetnim delom, stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, saj se zavedamo, da brez sprotnega izobraževanja ni razvoja. Seminarjev se udeležujejo vodje skupin,
prav tako njihovi člani. Seveda pa brez podjetnega pristopa
in osebnega angažmaja v prihodnosti tudi v amaterizmu
ne bo šlo.
Veseli smo, da se tudi privatno družimo, da naše priprave in vaje združimo tudi s skupnim prijetnim preživljanjem
vikendov. In jih zaključimo z nastopi v krajih priprav.
Na skupnih sestankih skozi vse leto spremljamo delo in
se pogovarjamo o delu sekcij ter skupnih projektih in rešujemo morebitne težave. Prepričani smo, da je v sodelovanju in povezovanju tista pot, ki vodi tudi v večjo kvaliteto in
nikakor ne bomo dovolili, da bi se društvo, ki tako ponosno
nosi ime našega velikega rojaka, izneverilo kulturi tudi v
širšem pomenu besede. Prav zato medse vabimo vse, ki
vas zanima aktivno preživljanje prostega časa, tiste, ki radi
zapojete, plešete, igrate na harmoniko ali pa so vam blizu
odrske deske. In seveda tudi tiste, ki ste dobri organizatorji.
Leta niso pomembna.
Čeprav nam časi niso naklonjeni, se ne smemo in ne
moremo zapirati med štiri stene, ampak se družiti, poskušati narediti nekaj dobrega. In v Kulturnem društvu Prežihov Voranc vas pričakujemo.
Irena Oder, predsednica KD PV
PREŽIHOVCI V STRUNJANU
Naloga nas folkloristov je ohranjanje in obujanje starih plesov in običajev. Z velikim veseljem jih
člani folklorne skupine KD Prežihov Voranc predstavljamo doma in v drugih krajih Slovenije, kdaj
pa kdaj pa tudi zunaj njenih meja. Uživamo v svojem poslanstvu, ki ga radi povežemo z druženjem,
spoznavanjem zgodovinskih zanimivosti in kulturne dediščine.
Včasih nam pride prav, da se ozremo tudi po kakšnem starem pregovoru. Tokrat je bil tisti: “Zrno do zrna
pogača, kamen na kamen palača.”
Zakaj smo se spomnili nanj? Nikakor
nismo mogli zbrati dovolj sredstev,da
bi si kot druge skupine,privoščili
kakšne priprave, kot se temu reče,
izven domačega kraja. Pa smo zrno
in kamen nadomestili z evrom, segli
22
v lastne žepe in zbirali mesec za mesecem in več let. Uspelo nam je, tudi
brez pomoči. Po več kot desetletju
delovanja smo se odpravili na priprave
v Izolo. Izbrali smo vikend paket v hotelu Delfin. Prav nam je prišla popolna,
brezhibna organizacija našega Jožeka
Prednika. Izbrali smo ploden vikend,
poln dogajanja. Na sporedu so bili
Dnevi kakijev v Strunjanu. Ob prihodu
v Delfin smo bili prijetno presenečeni
nad sprejemom direktorice, ki nas
je počastila s kozarčkom rujnega za
zdravico.
Popoldne so sledile temeljite vaje,
saj nas je zvečer čakal nastop. Že med
vajo smo imeli gledalce in bali smo
se, če nas bo zvečer še sploh kdo pripravljen gledati. Ko smo se oblečeni
v noše ob določeni uri z dvigalom
spustili v avlo, smo onemeli. Takšne
množice gledalcev nikakor nismo
pričakovali. S pesmijo smo pozdravili
goste in vse Martine, ki so ta vikend
godovali. Kratko sem predstavila skupino, Jožek pa naj bi povedal, od kod
prihajamo. Seveda je to storil na svoj
simpatičen pesniški način. Na presenečenje celotne skupine in v zadovoljstvo gledalcev se mu je pridružil Oto
Oder in med predstavitvijo zapel vse
refrene o Mojcej, pa Katrci, pa tisto o
stezicah in Mau čez izaro. Seveda sta
si prislužila bučen aplauz. Ni mi treba
posebej poudarjati, da sta številčnost
gledalcev in aplavz v nas spodbudila
tak adrenalin, da smo plesali kot že
dolgo ne, z veseljem, navdušenjem in
užitkom. Še našemu vodji Petru se je
kar smejalo. Zadovoljni smo zaključili
nastop in ob ploskanju zapustili prostor. Dobra volja nas je spremljala še
do poznih ur, ko smo se še vrteli ob
zvokih ansambla Ottavia Brajka.
Naslednji dan smo se odpravili v
Strunjan na tržnico kakijev. V ogromnem šotoru smo se sprehodili med
stojnicami, ki so ponujale obilice
dobrot iz tega čudovitega, zdravega
sadeža. Preizkušali smo sol z belo
in črno čokolado, kakijev sladoled.
Presenetili pa so nas suhi kakiji. Kako
posušiti ta sadež, mehak kot marmelada? Pravijo, da je za to primerna le
ena vrsta tega kakijevega sadeža. Bo
že res! Prisluhnili smo klapi Solinar, ki
nam je pod vodstvom Slavka Ivančiča
božala naše duše z dalmatinskimi popevkami. Otovorjeni z zabojčki kakijev
smo se z avtobusom vrnili v hotel.
Ves popoldan je bil pred nami. Rekli smo, da moramo poskrbeti še za
kondicijo. Čakal je bazen, čakali so nas
dolgi sprehodi in ogled Izole. Dobro
smo se razgibali, a še vedno ne toliko,
da zvečer ne bi veselo zaplesali ob
zvokih istega ansambla do poznih ur.
Spet so bili navdušeni nad nami. Tokrat nad našima harmonikarjema Žanom in Alenom, ki so ju člani orkestra
povabili medse. Igrala sta ter pela in
ljudje so navdušeno ploskali in juckali.
Bilo je enkratno.
Naslednji dan smo se polni pozitivne energije, lepih vtisov in veseli
podali proti domu. Takšni dogodki zagotovo dajo skupini še veliko moči za
nadaljnje delo. Da bi le bilo tako!
Angela Bezjak
25 LET
MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA
LUDVIKA VITERNIKA
STROJNSKA REKA
Začetki delovanja Mešanega pevskega zbora Ludvika Viternika Strojnska Reka segajo v
80. leta prejšnjega stoletja. Zbor je nastal na pobudo pevk in pevcev samih v času, ko se
je staro vaško jedro ob Reki, ob vznožju Strojne, Tolstega vrha in Brinjeve gore, obogatilo
z novimi ljudmi v novem naselju.
Tako so v tem majhnem kraju ustvarili zavidanja vredno
pevsko tradicijo in pripomogli k rasti pevske zavesti. Na
vajah spoznavajo različne tehnike petja ter se učijo vseh
vrst pesmi, od koroških do slovenskih in tujih, od narodnih
do umetnih. Seveda pa jih druženja bogatijo tudi osebno z
izleti, pikniki in drugim.
Nastopajo na mnogih prireditvah v domačem kraju, po
vsej Mežiški dolini in po Sloveniji. Večkrat so nastopili tudi
na srečanjih krajev Stražišče, ki jih organizira KD Stražišče
pri Kranju, in v Loki pri Zidanem Mostu, saj so pevci s tem
RAVENSKI RAZGLEDI
krajem pobrateni; v Lendavi, Kostanjevici, Kobaridu ..., v
zamejstvu (Vogrče, Pliberk, Obirsko …). Zbor redno nastopa
tudi na revijah Od Pliberka do Traberka, Koroška poje, nastopil pa je tudi na vseslovenskem srečanju pevcev v Šentvidu pri Stični. Posebej velja omeniti dva nastopa ob vstopu
v Evropo leta 2004 (na vseslovenski proslavi na Rehtu nad
Mežico in na kresovanju v domačem kraju) ter nastop ob
odprtju spominske plošče Prešernovemu nagrajencu Janezu Gradišniku pri kmetu Meležniku na Stražišču.
Za svoje nastope je zbor prejel številna priznanja, posamezni pevci pa za zvesto sodelovanje Gallusove in Prežihove značke.
V zborovo zgodovino so se zarezale štiri prelomnice.
Prva se je zgodila ob 10-letnici, ko se je zbor poimenoval
po Ludviku Viterniku, saj je bil „ta Prosenov gospod“ rojen
v kraju, kjer zbor deluje, bil pa je tudi glasbenik in skladatelj. Zbor ponosno nosi to ime, v znak spoštovanja do tega
duhovnika in umetnika pa so si pevke in pevci njegovo pesem Slovenska domovina izbrali za svojo himno.
Druga prelomnica, ki jo najdemo v zgodovini našega
pevskega zbora, pa je lokacijska: po dolgih letih zbiranja pri
gostoljubnem kmetu Klošterniku se je zbor z vajami za nekaj let preselil v gostilno Brigita, zdaj pa vadi v Mladinskem
domu, ponosu kraja, kjer se redno dobiva vsak četrtek ob
23
19. uri, v času nastopov in koncertov pa večkrat na teden.
Tretja se je zgodila leta 2005, ko je Marijana Gerdeja, ki
je z zborom oral ledino in dosegal prve uspehe, zamenjala
zborovodkinja Jasmina Mandl, s katero je zbor naštudiral
mnoge tematske koncerte (Koroška ovset, Slovanska ljudska pesem, Avsenikova glasba ...).
V letu 2012 pa se je zboru zgodila nova prelomnica, ko je
vodenje zbora prevzela Metka Dobnik.
Mešani pevski zbor Ludvika Viternika deluje v okviru
Kulturnega društva Strojnska Reka, katerega predsednik
je Branko Merkač - Frenk, predsednik zbora pa je Peter
Merkač.
Jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja zbora se je s
pestrim programom zgodil junija v Kulturnem domu na
Ravnah, gost koncerta je bil kvartet klarinetov Clarinet.
Na koncertu so zaslužnim pevcem podelili priznanja, posebno priznanje pa je zbor sam podelil Rudiju Merkaču,
ki je vsa leta gonilna sila zbora.
V sami krajevni skupnosti smo veseli, da zbor že 25 let
uspešno in z veliko dobre volje ustvarja in pestri kulturno in
družabno življenje v kraju.
Ob jubileju jim krajani čestitamo, se zahvaljujemo za
ustvarjanje kulturnega utripa v kraju in želimo še veliko
dobrih pesmi in uspešnih koncertov.
Darja Molnar
KULTURNO DRUŠTVO SVITANJE,
GLEDALIŠKA SKUPINA:
USPEŠNA PREMIERA KOMEDIJE
»JAZ SEM PA TAKO FINA«
V našem kulturnem društvu Svitanje je gledališka skupina dejavna že vrsto let. Vsako sezono pod vodstvom gospe Cvetke Kramberger pripravijo novo komedijo. Vedno znova nas igralci presenetijo s svojim sproščenim nastopom na odru, predvsem pa z zmožnostjo zapomnitve velike količine besedila.
V oktobru se je zgodila
premiera komedije Jovana
Popovića Sterije »Jaz sem
pa tako fina«. Izvedli so
jo na odru velike dvorane
Kulturnega centra Ravne na
Koroškem. Pogovarjala sem
se z režiserko in umetniško
vodjo Cvetko Kramberger.
Kako pride do izbire dela, ki
bo predstavljeno na odru?
Cvetka: Prebiram
različne igre, ki jih najdem v
knjižnici ali dobim drugje. Ko
24
mi je katera všeč in si v njej
že predstavljam igralce na
odru, jo izberem.
In naslednji korak?
Cvetka: Izbira igralcev
in razdelitev vlog. Nekaj
igralcev je stalnih, igrali so
že v več igrah. Te že poznam
in zato kar hitro vem, katera
vloga je komu primerna.
Za ostale vloge pa igralce
še poiščem. Zgodi se, da
nekdo hodi na vaje, a po
določenem času preneha,
potrebno je poiskati
zamenjavo.
Tisti, ki nimamo igralskih
izkušenj, ne vemo, kaj vse
je treba narediti, preden se
predstavite na odru.
Cvetka: V mesecu
februarju smo začeli z
branjem po vlogah. Za
bralne vaje nam je g.
župnik odstopil prostor
v župnijskem domu. Ko
je šlo besedilo gladko,
smo se preselili v Kulturni
center in pričeli z vajami
na odru. Na odru se šele
začne pravo delo. Igralci si
morajo zapomniti zaporedje
prihodov in odhodov.
Seveda se morajo čim bolj
vživeti v vlogo, da lahko
izrazijo lastnosti osebe,
slediti pa morajo tudi mojim
nasvetom in usmeritvam.
Na premieri so bile nove tudi
kulise.
Cvetka: Želja igralcev je
bila, da bi imeli prave kulise
(seveda tudi moja). Igramo
na različnih odrih, ponekod
ni zaves … Kupili smo
material, izdelala pa sta jih
Jože in Martin. Pripravljene
so na tak način, da jih bomo
lahko uporabili še za kakšno
kasnejšo igro.
da bi jo predstavili le
enkrat, saj je vloženega
veliko truda, ur. Vsako leto
nastopimo v Mladinskem
domu v Strojnski Reki, nato
pa še po Mežiški in Dravski
dolini, približno 10–15
predstav.
Igranje komedije najbrž zdaj
še ni zaključeno.
Cvetka: Škoda bi bilo,
Kako si bila zadovoljna s
premiero?
Cvetka: Igralci so se
vživeli v vloge in jih odlično
odigrali. Obisk predstave je
bil lep, saj je bilo prodanih
čez sto vstopnic. Občinstvo
je bilo zadovoljno, saj so nas
z aplavzom vabili še nazaj
na oder. Kaj naj rečem?
Vesela sem, saj je na ta
način naš trud in vložen čas
poplačan.
In za konec?
Cvetka: Vsi, ki premiere
niste uspeli obiskati, lepo
vabljeni na predstavo v
kakšen sosednji kraj. Če bi
se kdorkoli želel preizkusiti
na odru in se pridružiti naši
gledališki skupini, pa lepo
povabljeni.
Hvala lepa za odgovore.
Ana Potočnik
JESENSKI KONCERT KD SVITANJE
V petek, 18. 10. 2013, zvečer je KD Svitanje priredilo jesenski koncert. Koncert je bil v župnijski cerkvi. Nastopali
so Mešani pevski zbor župnije Ravne z zborovodkinjo Nino
Grošelj Bricman, oboistka in organistka Rozalija Pavše,
organistka Tatiana Drabysheuskaja, violinistka Nina Grošelj
Bricman in sopranistka Vanja Mori. V prvem delu koncerta
so pesmi odpeli pevci, v drugem pa so nastopile glasbenice
v različnih zasedbah (sopran-orgle,violina-orgle, oboa-orgle, oboa-violina-orgle, sopran-violina-orgle). Program
pesmi in skladb je bil jesensko obarvan. Umirjene skladbe,
pesmi z besedilom o večeru, noči … Tako kot se tudi narava
jeseni pripravlja na zimo, na spanje. Ob zelo znanih melodijah so lahko tudi poslušalci globoko začutili glasbo.
Tu je še vtis obiskovalke:
»Bil je lep jesenski petkov večer in koncert pod okriljem
KD Svitanja ga je samo še polepšal. Ko sem prišla, je bila
cerkev že skoraj polna. Slišal se je rahel pogovor med
ljudmi, ko pa so se oglasile orgle, so nas zvoki očarali in
zazibali v spokojnost. Po uvodni skladbi nas je pozdravila
povezovalka večera Simona Franc. Predstavila je vse solistke in zbor ter program koncerta. Zaprla sem oči in samo
poslušala violino, sopran, oboo, zbor in samo poslušala,
misli so odšle. Melodije so kar prehitro izzvenele. Pogled
po občinstvu mi je povedal, da nisem bila navdušena samo
jaz. Od ganjenosti je bilo kar nekaj oči orošenih. To je bil
jesenski koncert, kdaj lahko pričakujemo pomladanskega,
takega, ki prebuja?«
KD Svitanje
Prostovoljec leta 2012
Mladinski svet Slovenije je spomladi objavil razpis za sodelovanje v natečaju Prostovoljec leta
2012. Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik republike Slovenije gospod Borut Pahor.
Komisija za priznanja pri Društvu
Sožitje Mežiške doline je na predlog
IO za priznanje Prostovoljec leta 2012
imenovala Marijo Tratnik.
Dobitnikom so priznanja podelili na
zaključni prireditvi. Organizirana je bila
RAVENSKI RAZGLEDI
26. junija 2013 na Brdu pri Kranju.
Prisotnim so pripravili kratek kulturni
program. Z nagovorom sta jih pozdravila predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
Organizatorji so izbrancem podelili priznanja. Prireditev so zaključili v
preddverju dvorane, kjer je bila razstava slik, ki so prikazovale delovanje
Mladinskega sveta Slovenije. Tu so jih
tudi pogostili.
25
In kdo je Marija Tratnik?
Marija Tratnik je zelo aktivna prostovoljka, ki deluje že leta na različnih
področjih (Sožitje, taborniki, TVD
Partizan ...), in prostovoljka, ki je pripravljena pomagati uporabnikom v
vsakem trenutku in na vseh področjih,
saj besede NE praktično ne pozna. Kot
prostovoljka pri društvu Sožitje Mežiške doline aktivno sodeluje že od
leta 1995.
Njeno delo, vsako leto posebej
in tudi v letu 2012, je pomembno za
pregledno delovanje društva Sožitje
Mežiške doline. Pri svojem delu sodeluje z ostalimi prostovoljci v društvu.
Vedno jim je pripravljena pomagati z
nasveti, saj se mnogi prvič srečujejo
kot prostovoljci, ki pomagajo osebam
s posebnimi potrebami. Uporabnike
izpodbuja k samostojnosti, ne da bi
jim vsiljevala svojo voljo. Tako imajo
osebe z motnjo v duševnem razvoju
(OMDR) možnost, da ohranjajo svoje
psihofizične sposobnosti. Posebno
pomembno je njeno delovanje pri
športnih aktivnostih članov, saj je večina premalo samoiniciativnih. Vsako
vzpodbujanje in dober zgled jim da zagon za njihovo aktivnost. Pohvale deli
vsem, ki se trudijo po svojih močeh.
Kot ena izmed mnogih prostovoljcev
v društvu pomaga k prepoznavnosti
društva in posledično tudi naših oseb
koloniji. Vodi ustvarjalne delavnice.
Skupaj z uporabniki se udeležuje in
sodeluje z institucijami v kraju in izven
kraja (Dom starejših, vrtci, trgovski
centri ...). Skupaj z OMDR izdelujejo
in razstavljajo plakate, na katerih
predstavljajo naše aktivnosti, dejavnosti in spretnosti. Aktivno pomaga
pri vodenju skupine mlajših članov
OMDR – predšolski in šolski otroci,
skupine Metuljčki. Naši starejši OMDR
se srečujejo v Klubu prijateljev, kjer je
z motnjami v razvoju. Tako so lahko
prisotne povsod, kjer je le mogoče.
aktivna spremljevalka, voditeljica in
načrtovalka dejavnosti. Na izobraževalnih vikend seminarjih društva, ki so
namenjeni staršem in OMDR, pomaga
pri izvedbi le-teh.
Podobno, kot je aktivna v našem
društvu, je že leta aktivna tudi pri tabornikih v Rodu tabornikov Koroških
jeklarjev.
Dvajset let je bila aktivna vaditeljica mladih pri TVD Partizan. Te svoje
izkušnje zelo uspešno prenaša na
naše OMDR kot trenerka atletike specialne olimpijade. Z njimi se udeležuje
regijskih iger, atletskih mitingov in državnih prvenstev. V okviru olimpijade
je sodelovala z našimi OMDR v likovni
Društvo Sožitje Mežiške doline
DAN LJUBEZNI VSEPOVSOD –
vseslovenski projekt
Pesem Dan ljubezni skupine
Pepel in kri je himna ljubezni.
Povezuje, nostalgično spominja
na čas, za katerega se zdi, da je
bilo ljubezni več in je bila lažje
dostopna, daje upanje in zaupanje.
Pred dobrimi desetimi leti,
ob ustanovitvi, smo naš pevski
zbor poimenovali po naši gori
– pevski zbor »Urška«, kmalu
smo se naučili tudi našo himno
26
Na Uršljo goro. Že tradicionalno
vsako leto organiziramo planinski
pohod članov društva na Uršljo
goro, kjer se vedno predstavimo
tudi s petjem. Zborovodkinja
Urška Vezonik je zaposlena na
OŠ Juričevega Drejčka na Ravnah,
kjer imamo vadbene prostore in
ker vodi tudi šolski pevski zbor,
je že nekaj časa v nas tlela želja,
da se kje skupaj predstavimo. In
tako smo prvič skupaj nastopili na
11. mednarodnem festivalu za 3.
življenjsko obdobje v Cankarjevem
domu v Ljubljani, septembra 2011.
V našem združenem pevskem
zboru smo takrat peli pevci od 8.
do 80. leta. Simbioza generacij.
Neprecenljivo!
Letošnje leto smo se pridružili
vseslovenskemu projektu Dan
ljubezni. Ideja je nastala med člani
pihalnega orkestra Logatec, ko
smo ob njihovi 100. obletnici, 23.
maja, ob 18. uri po vsej Sloveniji
peli in igrali znano slovensko
popevko skupine Pepel in kri - Dan
ljubezni.
Za en dan smo uglasili našo
deželo v imenu ljubezni do glasbe, prijateljstva, ljubezni same
na sploh. Vse preveč je besed, ki
zaidejo s poti. Vse preveč je sla-
bih novic, ki nas vodijo narazen.
Preveč je obljub, ki to sploh niso …
Zato mi tisto, kar želimo povedati,
raje povemo z glasbo.
Si predstavljate vzgojo otrok
brez ljubezni? Ne le staršev, babic,
dedkov, tet in stricev, v mislih
imam tudi učiteljice in učitelje,
vzgojitelje in vzgojiteljice. Da,
tudi oni svoje delo opravljajo z
ljubeznijo. Če ga ne bi, v šolah tudi
petja ne bi bilo. V OŠ Juričevega
Drejčka otroci resnično radi
prepevajo. Predvsem pa radi
nastopajo, zato so z veseljem
sodelovali v projektu.
RAVENSKI RAZGLEDI
Na Ravnah se nam je takrat
pridružila mlada, simpatična
in nasmejana punca, Črnjanka
Maja Miloševič, vzgojiteljica in
pesnica. Zaljubljena je v poezijo,
punk in skupino The Doors,
sploh v poezijo Jima Morissona.
Poetinja je vse troje združila v
lastnem zlaganju besed: punk
se odraža predvsem v pesmih
z družbenokritično tematiko,
Jimov zasanjan pogled na svet
predvsem v ljubezenskih pesmih,
v vse pa je vpletena mešanica
upora, tudi vdaje, iskanja samega
sebe in ljubezni v svetu, v
katerem smo se znašli, svetu
brez vrednot, morale, polnem
manipulacije, drvenja.
Z lepo besedo je prireditev
povezovala Marta Krejan, prof.
Projekt je bil zelo odmeven
in ker smo se na Ravnah takrat
lepo imeli, smo se odločili, da
se predstavimo še kje drugje.
Tako smo v juniju s petjem
razveseljevali stanovalce doma
Hmelina v Radljah, v oktobru
v Slovenj Gradcu in v mesecu
novembru v Domu za varovanje
odraslih Velenje. Takrat sta se
nam s svojim nastopom pridružila
še glasbena gosta: pevka Lidija
Vidmar in pianist Primož
Karlovšek.
...
Le zaspi, ko jutro te zbudi,
to bo ljubezni dan ...
Kulturno društvo
Pevski zbor Urška Ravne
ŠPZ OŠ Juričevega
Drejčka Ravne
Aleksandra Krevh,
predsednica KD
PZ Urška Ravne
27
28
SLAVISTIČNO DRUŠTVO KOROŠKE
V LETU 2013
Člani Slavističnega društva Koroške poskušamo vsako
leto uresničiti program, ki si ga skupaj zastavimo na
letni skupščini. Vsebinsko želimo ustreči svojim članom
in članicam – učiteljem in učiteljicam slovenščine na
osnovnih in srednjih šolah na Koroškem – in se tudi
približati širšemu občinstvu.
V tej luči smo aprila organizirali predstavitev
diplomskega dela Mateje Čuk, »nove« koroške
diplomantke slavistike na Univerzi v Mariboru, ki je
raziskovala in analizirala prozo koroških pisateljic. Po njeni
predstavitvi je avtorica vodila literarni večer s pisateljico
Cvetko Bevc – Korošico, ki živi in dela v Ljubljani. Ob koncu
nam je ustvarjalka zaigrala prizor iz njenega mladinskega
romana Desetka, ki je že bil uresničen kot gledališko delo.
Novembra smo skupaj s KOK dr. Franca Sušnika
organizirali predavanje dr. Anje Benko, ki je letos na
Univerzi v Mariboru pridobila znanstveni naziv doktorica
znanosti s področja slovenskega jezikoslovja. Predstavila
nam je doktorsko disertacijo z naslovom Teoretični model
za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja
(na primeru koroškega podjunskega narečja). Podala je
rezultate svojega znanstvenoraziskovalnega dela in
prikazala nove teoretične smernice za izdelavo strokovnih
narečnih slovarjev, ki jih je realizirala v prvem slovenskem
interaktivnem spletnem narečnem slovarju za tematsko
zamejeno besedišče koroškega podjunskega narečja
(www.narecna-bera.si). Predavanje so s svojo prisotnostjo
počastili informatorji (ki predstavljajo živi in edini vir za
izdelavo narečnih slovarjev), mentorica, red. prof. dr.
Mihaela Koletnik, in somentorica, akad. prof. dr. Zinka
Zorko.
Obe letošnji prireditvi sta bili dobro obiskani, kar je za
člane upravnega odbora spodbudno, da smo na pravi poti.
Bojana Verdinek,
predsednica SD Koroške
Železni božič
Muzej železarstva na Ravnah na Koroškem je 22. 11. 2013 zaživel v čarobnih dekoracijah
božičnega časa. Za nepozabne kreacije je poskrbel Andrej Rus iz cvetličarne Floralhouse.
FLORALHOUSE je nova pridobitev
cvetličnih kreacij za Koroško. Kadar
prisluhnemo cvetju in stranki, lahko
domišljija dobi prosto pot in takrat
dejansko cvetlične sanje pričnejo
dobivati obliko, barvo in nastanejo
kreacije, kot ste jim bili priča v muzeju
železarstva na Ravnah. Sam prostor
stare proizvodnje, ki ji Korošci pravimo
RAVENSKI RAZGLEDI
po domače »štavharija«, je hladen
morbiden prostor, v katerem so ljudje
trdo delali, da so lahko v svoj topel
dom pričarali božič, tokrat pa smo
sam predbožični čas ponesli med železarske stroje s pomočjo vizionarskih
kreacij izpod rok florističnega umetnika Andreja Rusa.
Kot železna srajca božičnega časa
so se ob 20:13 uri pričele rušiti meje
stvarnega. Gostje so po rdeči preprogi
pričeli prihajati v prvi muzejski
razstavni prostor, ki je postajal vsako
minuto tesnejši. Proti pričakovanju
nas je presenetil odziv ljudi, ki so
nestrpno pričakovali, da jim odpremo
vrata v »štavharijo«, kjer so lahko
samo slutili, da jih pričakujejo čarobne
29
dekoracije v objemu mogočnih
strojev. Da pa napetost ne bi prehitro
popustila, je bil program predstavitve
dodelan do zadnje minute. Mogočna
lesena vrata so bila še vedno
zastražena z dvema živima kipoma,
ki nista dovolila, da bi sanje že zdaj
uhajale iz »štavharije«. Morali smo
počakati na nastop violinistke, ki pa ji
s svojo odločno mogočnostjo tudi ni
uspelo prepričati kipov, da bi odprla
vrata, torej nam je ostalo še edino
upanje, da jih bo Snežna balerina s
svojimi kretnjami in plesom le uspela
omehčati, da se vrata končno odpro.
Seveda ni trajalo dolgo, da so se
vrata res odprla in v »štavhariji« je
zadišalo po božičnem času. Vstopila
je violinistka, ki se je pridružila še eni
violini in violončelu – ta trio je vsej
zgodbi dodal še zvok. Baletka pa je
tiho, nežno in s prefinjenim občutkom
30
oživela dekoracije ter vse prisotne
povabila na pot v sanje cvetličarne
Floralhouse. Tokrat so bile cvetlične
sanje ujete v muzej, pod lesene oboke
in med grobe železne konstrukcije
»štavharije«. Potrudili smo se, da
so sanje dobile tudi okus, saj smo z
izborom pogostitve poskrbeli, da so
prisotni res uživali in doživeli popoln
večer.
Ideja je bila zasnovana na osnovi
klasičnih razstav, kot jih že poznamo.
S pomočjo kostumografa Boštjana
Polanca in dr. Karle Oder je tako zasnovan scenarij pričel dobivati razsežnosti in celotno zgodbo. Živa kipa,
ki ju je pozlatila in oživila v prostoru
Petra Maček Blatnik s svojim kolektivom frizerstva IN, sta dodala dogodku
čaroben pridih. Zgodbi smo dodali tudi
balet (plesala je Kristina Presker) v
spremljavi godalnega tria Rogina, ki
ga je sponzorsko omogočil INTERDISKONT, da pa je bilo poskrbljeno tudi
za okus, se je celotni zgodbi pridružilo
gostinstvo »KOROŠC«. Zlatarstvu in
graverstvu PEČNIK se moramo zahvaliti, da so naše brbončice uživale v
mehurčkih penine. Tako so sanje cvetličarne FLORALHOUSE pod vodstvom
kreativnega mojstra Andreja Rusa
zagotovo dobile obliko, barvo, vonj in
okus. Upamo, da nas takšne sanje še
večkrat srečajo tudi v živo in zagotovo
je bil to prvi skupni projekt, a nikakor
ne zadnji, ki je rušil meje stvarnega.
Potrudili se bomo, da še večkrat na
tako poseben način ponesemo koroško besedo po Sloveniji in svetu.
Hvala, ker ste z nami in nam zaupate,
da naša domišljija ustvarja kreacije za
vas.
FLORALHOUSE
RAVENSKI RAZGLEDI
31
Podjetniški center A.L.P. PECA
že devetnajst let deluje v lokalnem okolju
Razvojno podjetje A.L.P. PECA, d. o. o., je v svoji opredelitvi nevladna in neprofitna organizacija, ki v lokalnem okolju deluje že
devetnajsto leto. Smo lokalni podjetniški center in izvajamo celovit poslovni servis za občane, podjetnike, podjetja, inštitucije
in lokalne skupnosti. Naše delo je usmerjeno v prepoznavanje in spodbujanje razvojnih priložnosti v okolju in zagotavljanje
ponudbe storitev na področju podjetniškega svetovanja, projektnega vodenja, pridobivanja finančnih sredstev iz nacionalnih in
EU virov ter informiranja, svetovanja in storitev s področja IKT.
• svetovanje in pomoč
uporabnikom pri prijavi
na razpise (podjetja,
samostojni podjetniki,
kmetje, brezposelne
osebe, invalidi, …)
• celovito informiranje
uporabnikov o področjih
delovanja EU (dijaki, študenti, brezposelni, podjetja, prebivalci Koroške).
Pomemben del našega dela
zajema podpora razvoju
podjetništva v lokalnem
okolju. Del teh aktivnosti
opravljamo v okviru
Poslovnega servisa za
občane, katerega delovanje
omogočajo in finančno
podpirajo vse štiri občine
Mežiške doline. Storitve v
32
okviru Poslovnega servisa
so za občane brezplačne in
zajemajo:
• podjetniško svetovanje
in ostale stalne aktivnosti v okviru točke VEM
– vse na enem mestu za
vse ciljne skupine uporabnikov (dijaki, študenti,
brezposelne osebe, potencialni podjetniki, delujoča podjetja, kmetje,
inštitucije, …)
• stalno spremljanje in
informiranje uporabnikov (inštitucije, podjetja,
posamezniki) o javnih
nacionalnih in EU razpisih ter njihovo posredovanje – viri financiranja
na področju razvoja
podjetništva, razvoja
kadrov, …
V zadnjih letih beležimo
nenehno naraščanje števila
uporabnikov Poslovnega
servisa. Tako je število svetovanj v letih od 2007 do
2012 naraslo od 158 do
378 svetovanj na leto. Poleg zabeleženih svetovanj,
ko občan dejansko obišče
našo pisarno, so še informiranja in svetovanja, ki jih
opravimo po telefonu in jih
niti ne zapišemo. Na vprašanja občanov odgovarjamo
tudi po elektronski pošti.
Skladno s programom aktivne politike zaposlovanja
in drugimi programi išče
pomoč in svetovanje pri
nas vedno več potencialnih
podjetnikov. K nam se vračajo podjetniki začetniki, ko
šele dobro začnejo poslovati. »Starejši«, izkušenejši
podjetniki pri nas iščejo
pomoč pri prijavah na javne
razpise, saj želijo pridobiti
finančno pomoč za svoje
načrte pri poslovanju in
razvoju podjetij.
V Podjetniškem centru
A.L.P. PECA že vrsto let uresničujemo svoje razvojno
poslanstvo in se trudimo
čim bolj učinkovito odigrati
podporno vlogo v lokalnem
okolju. Zaposleni verjamemo, pa tudi odziv uporabnikov naših storitev nam to
potrjuje, da sta naš način
dela in naša strokovna pomoč v lokalnem okolju dobrodošla in potrebna. Zato
nas obiščite in izkoristite
pomoč, ki vam jo ponujamo!
A.L.P. PECA, d. o. o.
Viktorija Barbič, direktorica
Prežihova ulica 17,
2390 Ravne na Koroškem
Telefona. 02 821 78 60
www.alppeca.si
[email protected]
Lokalna akcijska skupina Mežiške doline
uspešno skozi programsko obdobje 2007–2013
Lokalna akcijska skupina Mežiške doline je bila ustanovljena v letu 2007 z namenom spodbujati razvoj podeželskega območja
Mežiške doline po pristopu LEADER. KAJ JE PROGRAM LEADER? "Links between actions of rural development" – Povezave med
ukrepi za razvoj podeželja! Program LEADER se je v Evropski uniji začel izvajati že v letu 1991 s ciljem izboljšati razvojne možnosti podeželskih območij, in sicer s temelji na lokalni pobudi in znanju. Je pristop, ki temelji na območju in se izvaja od spodaj
navzgor, vključuje lokalne skupnosti in dodaja vrednost lokalnim virom.
Ključne značilnosti pristopa LEADER
so lokalne akcijske skupine (LAS),
partnerski pristop in načrtovanje
»od spodaj navzgor«, kar pomeni, da
lokalni akterji sodelujejo pri načrtovanju aktivnosti na svojem območju.
Temelj delovanja vsake lokalne
1.210.000 €. Izvajanje lokalne razvojne strategije oz. projektov, ki iz
nje izhajajo, je bilo sofinancirano iz
sredstev LEADER v višini 685.000 €.
Možnost sofinanciranja projektov iz
LEADER sredstev je bila na posameznih območjih Mežiške doline
različno izkoriščena. Na območju
občine Raven je bilo v preteklih letih
s podporo LEDAR sredstev izvedenih
šest projektov, eden pa se trenutno
še izvaja. Skupna vrednosti sedmih
projektov je 242.571 €. Projektne
aktivnosti pa bodo sofinancirane iz
sredstev LEADER v višini 86.510 €.
akcijske skupine je lokalna razvojna V letih 2009–2013 so bili v občini
strategija (LRS), ki izhaja iz obmoRavne na Koroškem izvedeni oz. se
čja njenega delovanja. Pristop, ki
še izvajajo projekti:
temelji na območju, jemlje za ciljno
• Za večjo kakovost življenja na
območje izvajanja majhno, homopodeželju Mežiške doline,
geno, družbeno povezano ozemlje,
prijavitelj: Zavod za zdravstveno
ki ga pogosto označujejo skupna
varstvo Ravne na Koroškem,
tradicija, lokalna identiteta, občutek • Življenje skozi koroško ljudsko
pripadnosti ali skupne potrebe ter
pesem, prijavitelj: Koroški mladinski kulturni center KOMPLEKS,
pričakovanja.
• Približajmo tehniko mladim,
prijavitelj: Koroški radio klub
Lokalna
Franja Malgaja,
akcijska skupina
• Iz zakladnice koroške kulturne
Mežiške doline
dediščine, prijavitelj: Koroška
osrednja knjižnica dr. Franca SuLAS Mežiške doline je konec leta
šnika Ravne na Koroškem,
2007 ustanovilo 15 partnerjev iz
• Jem zelenjavo in sadje od bližnje
javnega, zasebnega in civilnega sekkmetije, prijavitelj: Zavod za
torja. Pokriva območje štirih občin
zdravstveno varstvo Ravne na
Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje
Koroškem,
in Ravne na Koroškem s skupno
• Podjetništvo na podeželju,
površino 303 km² in 26.500 prebiprijavitelj: Podjetniški center
valci. V letu 2008 je bila pripravljena
A.L.P. PECA, d. o. o.,
prva lokalna razvojna strategija za
• Turizem in šport – priložnost
programsko obdobje 2007–2013, za
za razvoj podeželja. Projekt se
območje Mežiške doline kot podlaga
še izvaja in bo zaključen v sredini
za črpanje sredstev iz pristopa LEAleta 2014, prijavitelj je občina
DER. V letih od 2009 do 2013 je LAS
Ravne na Koroškem.
Mežiške doline objavila pet javnih
V programskem obdobju, ki se
pozivov za oddajo projektnih preizteka je občina Ravne na Koroškem
dlogov za izvajanje lokalne razvojsvoja sredstva namenjala tudi
ne strategije na območju Mežiške
skupnim razvojnim projektom, ki so
doline, na katere je bilo prijavljenih
jih podprle vse štiri občine Mežiške
75 projektnih predlogov. Upravni
doline. V kombinaciji občinskih
odbor LAS Mežiške doline je potrdil
sredstev in sredstev LEADER je
izvedbo 54 projektov. Izvedenih je
bilo izvedenih 13 skupnih projektov
bilo 50 projektov v skupni vrednosti vrednih 294.772 €:
• Turistična karta Mežiške doline
• Predstavitev možnosti izkori-
ščanja obnovljivih virov energije
• Usposabljanje – korak k razvoju
dopolnilnih dejavnosti v Mežiški
dolini
• Predstavitev in promocija
podeželskih društev v občinah
Mežiške doline
• Globalna Vas
• Strategija razvoja turizma
v Mežiški dolini
• Po znanje na kmetijo
• Turizem – priložnost za razvoj
• Turistični vodnik po
Mežiški dolini
• AED rešuje življenja
• Kašče v Mežiški dolini
• Rešujmo življenja
• Informacije – vse na enem
mestu za turiste
Izvedba skupnih projektov je bila
sofinancirana z LEADER sredstvi v
višini 177.359 €.
LOKALNA RAZVOJNA
STRATEGIJA za območje
Mežiške doline
za programsko obdobje
2014–2020
V programskem obdobju, ki se
izteka, smo na podlagi zastavljene lokalne razvojne strategije in s
pomočjo LEADER sredstev v Mežiški
dolini izvedli 50 razvojnih projektov, ki so vsak po svoje doprinesli k
razvoju našega lokalnega okolja.
Tudi za prihodnje programsko
obdobje 2014–2020 je potrebno
pripraviti nov razvojni dokument
– Lokalno razvojno strategijo. Cilje
strategije pa bomo lahko dosegli
skozi rezultate novih razvojnih projektov, podprtih z LEADER sredstvi.
Aktivnosti za pripravo lokalne razvojne strategije že potekajo.
A.L.P. PECA, d. o. o.
Viktorija Barbič,
upravljavec LAS Mežiške doline
33
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Štiri zlate medalje na mednarodnem
in številni uspehi ravenskih šp
34
Sijaj štirih zlatih medalj
V letu 2013 je bilo kar
nekaj zlatega sijaja ravenskih športnikov na
mednarodnih prizoriščih.
Štiri osvojene zlate medalje
ravenskih športnikov – na
svetovnih igrah, sredozemskih igrah, olimpijskem
festivalu evropske mladine
in na zimskih svetovnih
igrah specialnih olimpijcev
predstavljajo najvišji vrh ob
uspešnem letu ravenskega
športa.
51-letni Ravenčan Matjaž
Ferarič že dobro desetletje
kroji svetovni vrh jadralnega padalstva v disciplini
natančno pristajanje. Na
svetovnih igrah neolimpijskih športov v Caliju je
osvojil zlato medaljo, kar
predstavlja enega njegovih
največjih uspehov in je krona vseh njegovih dosežkov
v zadnjih letih, ki jih je dosegel na tekmah svetovnega
pokala in ostalih prvenstvih.
Ponovno je ob koncu te
zemskih igrah v turškem
Mersinu osvojil zlato medaljo na 50 m prsno, kar je po
petdesetih letih ponovitev
uspeha, ki ga je dosegel
odbojkar Adi Urnaut z jugoslovansko reprezentanco
na SI v Neaplju leta 1963 in
nato še čez štiri leta na SI v
Tunisu. Dugonjić je v Mersinu osvojil še 5. mesto na
100 m prsno in 11. mesto
na 200 m prsno. Bila je to
dobra napoved pred svetovnim prvenstvom v Barceloni, kamor so bili usmerjeni vsi njegovi cilji. V Barceloni je najprej presenetil
na 100 m prsno, kjer se je
prebil vse do finala in le za
tri stotinke sekunde zaostal
za bronasto medaljo. V svoji
paradni disciplini na 50 m
prsno je v polfinalu plaval
izvrstno in izenačil evropski
rekord 26,83. V finalu je bila
zanj “usodna” le stotinka
sekunde, kolikor je zaostal
za tretjim mestom na 50
m prsno. Dve doseženi če-
Slovenijo. Naša dekleta so
po vrsti premagovale najboljše evropske selekcije
in v finalu nato še Srbijo,
eno najboljših reprezentanc
na svetu. V ekipi je odlično igrala tudi Ravenčanka
Saša Zdovc. Nasploh je za
dekleti res uspešno leto, saj
so pred tem na kadetskem
evropskem prvenstvu v Črni
gori osvojile šesto mesto
in se uvrstile na svetovno
prvenstvo na Tajsko, kjer
so bile zelo blizu uvrstitve
v četrtfinale. Na koncu so
zasedle 13. mesto na svetu.
Še eno zlato medaljo
ravenskega športnika na
mednarodnem prizorišču je
treba omeniti. Že v začetku
letošnjega leta so v južnokorejskem Pjongčangu potekale 10. Svetovne zimske
igre specialne olimpijade,
kjer so nastopili tudi športniki iz CUDV Črna. Ravenčan Robert Štruc je postal
prvak v krpljanju na 400 m.
Od ostalih vrhunskih do-
4x200 m prosto. Tjaša Oder
je nastopila na svetovnem
prvenstvu v Barceloni, kjer
se je z najboljšim dosežkom
sezone izkazala na 1500 m
prosto (16:35;96) in zasedla
17. mesto, na 800 m prosto
je bila 23., 28. mesto pa je
osvojila na 400 m prosto.
Najmlajša izmed trojice
ravenskih plavalk Gaja Natlačen je na mladinskem
svetovnem prvenstvu osvojila 5. mesto v ženski štafeti 4x200 m prosto in dve
sedmi mesti –- na 1500 m
prosto in v štafeti 4x100
m prosto. Natlačnova se je
izkazala že na evropskem
mladinskem prvenstvu v
poljskem Poznanu, kjer je
bila dvakrat četrta (1500
m prosto in ženska štafeta
4x100 m prosto), sedma na
800 m prosto in deveta na
400 m prosto.
V zimskih športih veliko
obetajo deskarji na snegu.
Trije ravenski deskarji so
nastopili na mladinskem
sezone osvojil prvo mesto
v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar mu je
uspelo že petič! Poleg tega
se je v novi izdaji Guinnesove knjige rekordov znašel
med 19 slovenskimi rekorderji, saj je jadralni padalec
z največ osvojenimi naslovi
svetovnega prvaka v disciplini natančno pristajanje.
Plavalni as Damir Dugonjić je na letošnjih sredo-
trti mesti sta kljub vsemu
dva vrhunska rezultata, še
posebej če vemo, da je bil v
obeh omenjenih disciplinah
najboljši Evropejec!
Na olimpijskem festivalu
evropske mladine v Utrechtu je prijetno presenetila
slovenska ženska odbojkarska reprezentanca, ki
je osvojila zlato medaljo,
kar je sploh prva zlata
odbojkarska medalja za
sežkov na mednarodnem
prizorišču so se najbolj
izkazale plavalke Mojca
Sagmeister, Tjaša Oder in
Gaja Natlačen. Sagmeistrova je postala dobitnica
dveh medalj na sredozemskih igrah in sicer srebrne
medalje na 200 m prosto,
kjer je svoj osebni rekord
izboljšala za skoraj sekundo (2:00;96), in bronaste
medalje v ženski štafeti
svetovnem prvenstvu v
Erzurumu. V paralelnem
veleslalomu je bil Črt Ikovic
21., Andraž Kamnik 31.
in med dekleti Mia Čebulj
29. V paralelnem slalom je
Ikovic zasedel 22. mesto,
Čebuljeva je bila 27. Pred
tem je bila omenjena trojica
že zelo uspešna na 11. zimskem olimpijskem festivalu
evropske mladine v romunskem Brasovu. V paralel-
Od leve: Črt Ikovic, Gaja Natlačen, Damir Dugonjič, Manca Fajmut, Mina Markovič in Matjaž Ferarič, Petkratne zaporedne državne prvakinje v namiznem tenisu, Saša Zdovc.
mednarodnem prizorišču
portnikov v mlajših kategorijah
nem veleslalomu je Andraž
Kamnik osvojil šesto mesto,
Ikovic mesto, Mia Čebulj pa
je bila 18.!
Športni plezalec Gregor
Vezonik, ki je za lansko leto
že tretjič prejel priznanje za
perspektivnega športnega
plezalca, se je v Stuttgartu
udeležil tradicionalnega
tekmovanja najboljših balvanskih plezalcev na svetu
Adidas Rockstars 2013 in
zasedel 21. mesto.
V francoskem Nimesu je v
začetku leta na drugi tekmi
svetovnega dvoranskega
pokala v konkurenci najboljših svetovnih lokostrelcev
nastopil Anže Hubman.
Na sredozemskih igrah v
Mersinu in na evropskem
prvenstvu v Schwechatu je
nastopila igralka namiznega
tenisa Manca Fajmut. Fajmutova blesti v domačem
prvenstvu z ekipo NTK Fužinar Interdiskont, ki so že
petič zapored osvojile naslov državnih ekipnih prva-
poraz sta zabeležila šele
v četrtfinalu proti ruskima
predstavnikoma. Trije
ravenski odbojkarji (Tine
Urnaut, Klemen Čebulj, Jan
Pokeršnik) so nastopili za
slovensko reprezentanco
na evropskem prvenstvu v
odbojki na Danskem.
Ne le vsi ti uspehi na
mednarodnih prizoriščih, ob
koncu je treba poudariti še
nekaj, da si kar nekaj ravenskih športnikov in športnic
služi kruh v tujini, ko nastopajo v najmočnejših ligah
nekaterih držav. Največ
med njimi je odbojkarjev –
Miha Kosl v Avstriji, Klemen
Čebulj v Italiji, Tine Urnaut v
Turčiji, Anja Zdovc v Franciji,
nogometaša Matej Rapnik
na Tajskem in Srdjan Radović v Švici in še kdo ...
kov. Manca Fajmut in Asya
Kasabova sta zabeležili
neverjetni izkupiček zmag in
porazov v prvenstvu –
- 27 : 0!
Ravenski odbojkar Jan
Pokeršnik je s soigralcem
Nejcem Zemljakom dosegel
največji uspeh slovenske
odbojke na mivki! Na
turnirju svetovne serije
FIVB v ruski Anapi sta
osvojila 5. mesto, edini
RAVENSKI RAZGLEDI
Mladi rod ravenskih
športnikov redno osvaja
odličja na državnih prvenstvih in slovenskih pokalih
Na Ravnah delujejo šte-
in vsekakor si bo treba zapomniti imena, kot so: Žan
in Aljaž Gostenčnik, Saša
Ranc, Matej Anželak, Aldin
Ribo, Aljaž Lebar, Blaž Fekonja in še nekateri ostali.
Koroški atletski klub
Ravne se je v zadnjih letih
izkazal kot organizator
državnih prvenstev in je
široko zastavil program dela
z najmlajšimi atleti. Najbolj
se je v tem letu izkazala
Tina Česnik, ki je zabeležila
kar nekaj vidnih rezultatov
na različnih tekmovanjih,
Rok Ažnoh je postal
pionirski državni prvak v
teku na 600 m.
Majhna ekipa tekmovalcev Kolesarskega kluba
Ravne pod vodstvom trenerja Roberta Kordeža dosega v slovenskem pokalu
v krosu odmevne rezultate
in sodi posebej v mlajših
kategorijah v sam slovenski
vrh. Teo Pečnik v kategoriji
U13 v celotni sezoni 2013
ne pozna poraza, postal je
Uršljo goro, osvojil je Krejanov memorial v absolutni
konkurenci itd. Omeniti moramo tudi odlične rezultate
Luke Pušnika in Tomaža Pirnata med mladinci, Tomija
Šinigoja in Luke Bosmana v
kategoriji U15, Mateja Pečnika in Jerneja Šinigoja med
amaterji, Sebastjana Andrejca med veterani in Žana
Belaja v kategoriji U13.
Odlični so tudi mladi
lokostrelci LD Koroška,
ki uspešno nastopajo na
tekmovanjih slovenskega
pokala in državnih
prvenstvih. Rezultate v
samem vrhu v konkurenci
mlajših dečkov so letos
dosegali Žiga Bricman, Vid
Ramšak in Filip Knežar.
Alpski smučarji Jan Kunc,
Jon Lihtenger Vidmajer in
Janez Golob so se izkazali
z nastopi na različnih
FIS tekmah po Evropi,
nastopili so tudi na državnih
prvenstvih Bolgarije in
BIH. V prihodnosti lahko
vilna športna društva, v
katerih je mogoče spoznati
in trenirati kar 23 različnih
športnih panog. Tradicionalno uspešni so mladi plavalci
in plavalke Fužinarja, ki že
nekaj let sodijo med najboljše v Sloveniji v mlajših
starostnih kategorijah. V
zadnjem času so vse uspešnejši tudi ravenski judoisti
in judoistke, ki osvajajo medalje na državnih prvenstvih
državni prvak v krosu, XC
eliminatorju, zmagal je na
šolskem prvenstvu Slovenije in premočno osvojil prvo
mesto v slovenskem pokalu
(devet zmag na devetih
tekmah!), Rok Naglič je
osvojil med mladinci 3. mesto na državnem prvenstvu
v krosu, tretji je bil tudi na
DP v eliminatorju, zmagal
je na maratonih Peca (A) in
Black Hole v Črni, vzponu na
upravičeno pričakujemo
uspehe tudi v tem še vedno
nacionalnem slovenskem
športu. Ravne imajo za
svetlo prihodnost še
nadebudne gimnastičarje,
namiznotenisače,
karateiste, odbojkarje,
nogometaše in
nogometašice, rokometaše
in vse ostale športnike.
Bojan Breznik
35
EVROPSKI PRVAKI OLIMIA 2013 (Championship Euro Cup A)
Pikado klub Koroška smo
ustanovili zanesenjaki v začetku leta
2007. Sedanji člani smo že dolgo
prisotni na področju tekmovanj v
metu pikada.
Večje možnosti za sodelovanje na
večjih tekmovanjih so se nam odprle
z ustanovitvijo Pikado kluba Koroška.
Med člani smo izbrali najboljše igralce
pikada, ki nas sedaj zastopajo v slovenski ligi. Imamo tudi vidne rezultate
na državnih prvenstvih:
2008: Maribor - 1. mesto
2009: Pišece - 2. mesto
Ker je bila ekipa Sova leta 2008 državni prvak (v Mariboru), se je uvrstila
na Evropsko prvenstvo, ki je potekalo
v Italiji (IDF - International Dart Federation), ampak ni bilo vidnejših rezul-
tatov. Leta 2009 smo bili na državnem
prvenstvu v Piševcih in smo bili podprvaki (2. mesto). Takrat smo se uvrstili tudi na Evropsko prvenstvo, ki je
bilo na Hrvaškem (IDF - International
Dart Federation) in smo dosegli za nas
začetnike na mednarodnem prvenstvu
odlično 5. mesto. Junija 2010 smo bili
na Evropskem prvenstvu v Švici (IDF
- International Dart Federation) ter se
uvrstili na odlično 3. mesto. Ker smo
se na Evropskem prvenstvu v Švici
uvrstili na 3. mesto, smo bili povabljeni maja 2011 na Evropsko prvenstvo
v Španijo (IDF - International Dart
Federation), ki pa se ga nismo mogli
udeležiti zaradi finančne stiske kluba,
zato pa smo se udeležili odprtega
Evropskega prvenstva na Dunaju (EDF
Od leve proti desni: Ševal Smajilović, Franc Jablanšek, Primož Jelen, Robi Kališnik,
Goran Puckmeister, Uroš Herga, Matej Balažič, Andrej Lakič, Silvo Javornik, Jan Grošelj,
Mladen Josič, Tjaša Vrčkovnik.
- European Dart Federation) in smo
tam dosegli odlično 4. mesto.
Leta 2012 smo se udeležili tudi
Evropskega prvenstva, ki je bilo v
Sloveniji v Termah Olimia in smo dosegli 4. mesto. Letos (2013) pa je bilo
Evropsko prvenstvo prav tako v Sloveniji v Termah Olimia. Za ta nastop
smo združili dva kluba (Sova - Ravne
na Koroškem in Čuk - Velenje) in smo
postali evropski prvaki v A ligi.
Pikado klub Koroška se zahvaljuje
vsem podpornim članom in vsem, ki
so na kakršenkoli način pomagali, da
smo se jih lahko udeležili in dosegli
odlične rezultate na naštetih DRŽAVNIH in EVROPSKIH prvenstvih.
Uroš Herga
Zgoraj od leve proti desni: Uroš Herga, Karli Gabrovec, Ivan Paradiž,
Andrej Lakič, Franc Jablanšek.
Spodaj od leve proti desni: Jan Grošelj, Uroš Kališnik.
BRANE BREZNIKAR
V LETU 2013 TRIKRAT »ŽELEZNI MOŽ«
Potem ko je to junija postal v
Idahu v Ameriki in avgusta v Kanadi,
mu je oktobra uspelo še na svetovnem
prvenstvu na Havajih.
Čeprav pomeni postati
»železni mož« oziroma
»ironman« preplavati
3,8 km, prekolesariti 180
km in preteči 42,2 km in
je to Breznikarju uspelo
uradno že vsaj 20-krat,
mu prav zadnji Havaji
36
pomenijo največ. Kot je
povedal, mu je prvovrstno
presenečenje pri njegovih
63 letih predstavljala že
kanadska kvalifikacija na
havajsko tekmo 2000
sodelujočih. V svoji
kategoriji je bil v Whisterju
v Kanadi sicer »šele« tretji,
a ker si je drugouvrščeni
vstopnico za to elitno
tekmovanje pridobil že
prej, je priložnost pripadla
Breznikarju – in jo je seveda
izrabil, čeprav se je moral
zelo podvizati, da si je v
dobrem mesecu po drugem
triatlonu pravočasno uredil
potovanje, nastanitev ter se
pripravil fizično in psihično.
A Breznikarju je to
odlično uspelo, saj je bil v
zelo posebnih pogojih na
Havajih med 50 tekmovalci
v kategoriji 60–65 let 11.
s časom 11 ur in 39 minut.
»To je najzahtevnejši
triatlon, pri plavanju so
močni tokovi, valovi visoki
tudi meter ali dva, zahtevno
je kolesarjenje v vročini,
vetru in z vzponi, pri teku
pa v največji vročini dneva
skozi copate žge vroč
asfalt,« je povedal novinarju
Večera. Kot da to še ni
dovolj, pa je imel letos še
tri smole. Prva je bila, da so
mu pri plavanju v običajni
veliki gneči strgali čip z
noge, ki mu ga je pred drugo
premeno – kolesarjenjem
sicer uspelo nadomestiti z
novim, a so lahko rezultate
objavili šele z enodnevnim
zamikom (kako v skrbeh
so bili njegovi navijači, saj
priimka Breznikar niso
našli ne med uspelimi in ne
med tistimi, ki so odstopili).
Drugi dve smoli je imel
pri kolesarjenju; najprej z
zrahljano balanco, ki pa
mu jo je tehnična ekipa
»pravi čas na pravem kraju«
popravila, nato z blagim
trkom z drugim kolesarjem.
»Čeprav uvrstitev z
zadnjih Havajev ni med
mojimi najboljšimi dosežki,
mi pomeni največ doslej,
več kot Havaji pred 13. in
20. leti, kjer sta bili uvrstitvi
v kategorijah boljši,« dodaja
Breznikar, ki prav letos
slavi tudi 30-letnico svojih
triatlonskih nastopov.
Za to in še posebej za
Havaje mu veljajo vse čestitke!
H. M.
Pohodi ravenskih upokojencev
na vrhove in gore so del njihovega
načina življenja
Čeprav obstaja pohodniški odsek, ki organizirano
deluje pod okriljem Društva upokojencev Ravne na Koroškem, šele štirinajst let, postajajo njegovi pohodi za
veliko število njegovih članov – ljubiteljev hoje in narave,
ena od njihovih osrednjih dejavnosti.
Za nekatere izmed njih so pohodi in z njimi povezane
aktivnosti novost, za večino pa nadaljevanje njihovega
prejšnjega udejstvovanja pri planinskih društvih in drugih,
sorodnih ter ljubiteljskih dejavnostih.
Pri trdni rasti in napredovanju pohodniškega odseka
so imeli pomembno pospeševalno vlogo njegovi vodniki
in matično društvo, ki je skrbelo za njihovo izbiro in
za materialna sredstva za pokrivanje stroškov za
organizacijo in izvedbo pohodov. Po letu 2011 pa je začela
pomoč ravenskega društva upokojencev pohodniškemu
odseku počasi, a vztrajno, usihati.
V načinu vodenja pohodov je ob koncu leta 2012 prišlo
do sprememb. Člani pohodniškega odseka so to delo
zaupali svojim članom, ki so pripravljeni voditi pohode in
imajo za to ustrezna znanja in izkušnje in so pri svojem
delu odgovorni in pošteni. Dogovorjeno je, da jim dotedanji
odgovorni vodnik pri tem po potrebah pomaga, vodi nekaj
pohodov in se jih udeležuje.
S pohodi so v letu 2013 člani pohodniškega odseka
ravenskega društva upokojencev začeli z novimi vodniki.
Po programu, izoblikovali so ga ob koncu leta 2012, je bil
pohod vsak mesec. Obveščanje je potekalo po elektronski
pošti in tradicionalno z vabili, zanj in za prijave so poskrbeli
v ravenskem matičnem društvu.
Mesec za mesecem smo se pohodniki, bilo nas je med
trinajst in štirideset, zbirali na svojem tradicionalnem
zbirališču ob Suhi, pri prostorih Društva upokojencev
Ravne na Koroškem. Zgodnje jutranje ure in marsikdaj
manj obetavno vreme nam niso jemali volje za večurno
RAVENSKI RAZGLEDI
bolj ali manj zahtevno hojo. Velikokrat smo se do začetkov
naših poti odpravili s prevoznimi sredstvi naših članov.
Na naših, pogostno samotnih poteh, po svetu med
našo Goro in Strojno, smo se vsakokrat navduševali nad
bogastvom narave in nad veliko kulturno ustvarjalnostjo
preteklih in sedanjih rodov. Ob tem smo se hkrati čudili,
da nekatere zablode človeštva današnji rodovi tudi v tem
svetu ponavljajo – zato, ker zgodovine ne poznajo.
Za prihodnje leto 2014 smo že pripravili program
pohodov. Ponovno bomo gostje, nam ljubega dela Koroške,
pod našo Goro. Vsak mesec v letu bomo skušali biti njegovi
čim bolj prijazni in koristni gostje. Vodniki in vsi, ki se
trudimo za dobro rast pohodniškega odseka ravenskega
društva upokojencev, vabimo ljubitelje narave in hoje, da
se nam pridružite. Naše delo lahko spremljate z ogledi
sporočil na oglasnih deskah. Storite skupno z nami kaj
več za naše skupno dobro, za rast prostovoljstva in s tem
prispevajte k večji blaginji naših ljudi.
Angela Juraja – Firšt in Alojz Pristavnik
37
Florijan Kotnik
udeleženec Olimpijskih
iger gluhih v Oslu
Florijan Kotnik je eden zelo aktivnih članov
Medobčinskega društva slušno prizadetih Koroške
in si je kljub svetu tišine ustvaril zelo pestro
življenje. Rad poprime za slikarski čopič, v mladih
letih pa je bil tudi dober športnik. Ker ga predvsem
naši mladi občani ne poznajo tako dobro, je za
naše glasilo rade volje zapisal nekaj zanimivosti o
svojem športnem življenju:
Rodil sem se 14. 4. 1927 kot drugi
otrok v družini srednjega kmeta, p. d.
pri Lobasu, v Podkraju pri Ravnah na
Koroškem. Smučati sem začel že pri
osmih letih. Od leta 1947 do 1958
sem bil uspešen v alpskem smučanju,
predvsem v skokih. Leta 1950 sem
doma zgradil malo 30-metrsko
skakalnico in lesen konstrukcijski
stolp. Leta 1951 sem na prvenstvu
slišečih koroške regije dosegel 3.
mesto v skokih na tekmovanju v Črni
na Koroškem. Potem sem leta 1053
na prvenstvu slišečih koroške regije
zmagal v skokih na tekmi v Slovenj
Gradcu. Sem 14-kratni državni prvak
gluhonemih. Leta 1954 sem na
prvenstvu slišečih dosegel v skokih 6.
mesto na srednji skakalnici na tekmi
Florijan Kotnik skače na olimpijadi
v Oslu leta 1953.
38
v Črni. Leta 1953 sem na prvenstvu
slišečih v veleslalomu dosegel 5.
mesto na tekmovanju na Kopah na
Pohorju. Na sindikalnem prvenstvu
v veleslalomu sem na Mariborskem
Pohorju osvojil 4. mesto.
Večkrat sem bil uspešen na prvenstvu
Zveze gluhih Jugoslavije. Leta 1949
je bilo mednarodno prvenstvo gluhih,
kjer sem dosegel 3. mesto v slalomu
na tekmi v Innsbrucku (Avstrija).
Leta 1950 sem osvojil 4. mesto v
slalomu v avstrijskem BadgestainuHofgasteinu. Leta 1952 sem na
mednarodnem prvenstvu gluhih
dosegel 2. mesto v skokih na srednji
skakalnici v Mitterndorfu – Kulm,
Avstrija.
Florijan Kotnik z jugoslovansko reprezentanco
leta 1953 v Oslu.
Leta 1949 sem se vključil v jugoslovansko smučarsko reprezentanco
gluhih, kjer sem bil do konca leta
1956. Tako sem leta 1953 na olimpijskih igrah gluhih v Oslu (Norveška)
dosegel 4. mesto v skokih na srednji
skakalnici. Tudi na jugoslovanskem
smučarskem prvenstvu gluhih smo
ekipno dosegli 4. mesto od 9 udeleženih držav. Skakalnica v Nordpalu je od
Osla oddaljena 3 ure vožnje.
Ker sem na Norveško žal prišel prepozno, v slalomu nisem mogel nastopiti,
pa tudi v smuku nisem vozil. Našo
reprezentanco so na olimpijskih igrah
gluhih v Oslu zastopali: Toni Kogovšek,
Jože Burgraf, Jože Kolarič, Lojze Potočnik in moja malenkost – Flori Kotnik.
Društvo upokojencev
JESEN 2013
Tudi v letu 2013 smo nadaljevali z delom po programu, ki smo si ga
zastavili. Regijska tekmovanja športnikov so zaključena, izleti prav tako.
Ostanejo še družabna srečanja ob koncu leta in pohodi v naravo. Za
društvene dejavnosti poskrbijo komisije po programu, ki je usklajen in
natisnjen v letnem koledarju društva. Za prihodnje leto je program že
sestavljen in pripravljen za tisk.
Ena od petih komisij
v društvu je komisija za
socialo in stanovanjske
zadeve, ki se ukvarja s podelitvijo stanovanj starejšim
občanom in obiskuje le-te
ob njihovih visokih jubilejih
na njihovih domovih in tudi
v domovih starostnikov.
V mesecu oktobru
je visok jubilej, 90 let,
praznovala gospa Marija
Čivnik na Javorniku 33.
Obiskala sva jo z gospo
Miro, članico te komisije,
s šopkom, in ji v imenu
društva upokojencev želela
še veliko zdravja.
Svojo delovno pot je
gospa Marija začela v
takratni Thurnovi fabriki v
livarni. Tam sem začel tudi
jaz. Bil sem radoveden,
kakšne so bile razmere
v tem težkem obratu v
tistih časih. Ker ima gospa
zelo dober spomin, sva
se dogovorila, da jo še
obiščem in bo takrat več
časa za obujanje spominov,
predvsem na delo in odnose
v železarni. Nekaj pa je
zapisanega v naslednjih
vrsticah. Povedala mi je, da
je bila stara 18 let, ko se je
leta 1941 zaposlila v livarni
grofa Thurna. Leta 1943 je
šla v partizane, v Bračičevo
brigado. Po nemški ofenzivi
se je 18. februarja vrnila na
Koroško, kjer je kot terenka
dočakala konec vojne in
svobodo. Po koncu vojne
je delo nadaljevala v livarni
kot livarka, naredila je tudi
strokovni izpit. V začetku
petdesetih let je bila
RAVENSKI RAZGLEDI
premeščena v obračunski
oddelek, kjer je leta 1970
dočakala upokojitev.
Spominjala se je dela v stari
livarni, kjer je bila še velika
Siemens-Martinova peč.
Po izgradnji nove topilnice
in livarne, kjer so stare peči
zamenjale nove frekvenčne
in prva pettonska obločna
peč, se je delo v tem
obratu opustilo. Ta hala je
pozneje služila skladišču
kovačnice. Stoji pa še danes.
Za staro livarno je bila
jedrarna, lesena baraka,
kjer so pretežno ženske
izdelovale jedra. Jedra so
sestavni del livarskega
kalupa. Spominjala se je
mraza in težkega dela v tej
baraki, ki je stala ob stari
valjarni ob Meži, kjer je
sedaj kovačnica. Spominjam
se, da so ob bregu Meže
nad vodo bila postavljena
stranišča na štrbunk, teh
nekaj boksov je konec
petdesetih let odnesel
čas. Pa sem bil radoveden,
kako se spominja teh WCjev. Nasmejala se je in
rekla, da so imeli ti WC-ji
neko prednost, s higieno
in z vonjavami ni bilo
težav, pa tudi čistilke niso
potrebovali. Povedala je
še, da je bilo takrat veliko
udarniškega dela v železarni
in tudi zunaj nje, a mladost
vse prenese. Veliko več
je bilo tudi družabnega
življenja. Da le vojne ni več,
je veselo dejala.
čalo, je pomagala s svojim
delom v društvu ZB Ravne.
Kljub visoki starosti je še
zelo vitalna. Želimo ji še
mnogo lepih trenutkov.
Okoli dvajset je takih
srečanj na leto z jubilanti v
občini Ravne.
Jože Prednik,
Društvo upokojencev
Ravne na Koroškem
Naša jubilantka
Marija Čivnik
Leta 1951 se je poročila, sedaj je že šestnajst let
vdova. Ima status borke.
Dokler ji je zdravje dopuš39
USPELI KORPORATIVNI AKCIJI
na KOČI NA NARAVSKIH LEDINAH
»Prostovoljski korporativni programi podjetij (angl. corporate volunteering) imajo v razvitem svetu že dolgo tradicijo,
saj zagotavljajo trdne vezi z lokalno skupnostjo in prinašajo
koristi vsem stranem – zaposlenim, podjetju, neprofitnim organizacijam in lokalni skupnosti. Korporativno prostovoljstvo
ponuja vsem vključenim pozitivne koristi in predstavlja eno
izmed sodobnih oblik družbene odgovornosti podjetja. Časi, ko
so družbeno odgovornost podjetij predstavljala le sponzorstva
in donacije, so minili. Raje se odločajo za inovativne oblike
sodelovanja z vsemi deležniki lokalnega okolja, ki delujejo stimulativno tako na zaposlene kot na poslovne cilje podjetja. V
Sloveniji se je zanimanje za korporativno prostovoljstvo začelo
povečevati šele leta 2011, pojasnjuje Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije. Podjetja smo tedaj pozvali k večjemu
vključevanju in od tedaj se zanimanje iz leta v leto povečuje.«
Tudi Planinsko društvo Ravne na Koroškem, katerega
delo vseh, ki smo aktivni v tem društvu, temelji na prostovoljstvu, je že nekaj časa član Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva. Kar nekaj časa smo s
Katjo in Juretom s Korociva napenjali moči, se dogovarjali,
telefonirali, izmenjavali elektronska sporočila IN uspeli
smo. Dve korporativni akciji, eno v septembru in eno v oktobru, smo izpeljali na naši koči na Naravskih ledinah.
Čeprav ima petek trinajsti negativen prizvok, je bil petek, 13. 9. 2013, še kako POZITIVEN. Z enaintridesetimi
Simobilovci iz Ljubljane smo preživeli krasen sončen dan
visoko pod Uršljo goro na naši planinski koči na Naravskih
ledinah. Vodilo našega dela na koči je bil v vseh dogovarjanjih POVODNI MOŽ, ki je nekoč prebival na Uršlji gori; se
potem preselil na Pohorje in se pred dvema letoma na 1.
Otroškem festivalu Povodnega moža, ki se v začetku junija
na pobudo dveh mladih prostovoljcev odvija na Ravnah,
zopet vrnil in se naselil v kočici na Naravskih ledinah. Kočici
sta dve, dokaj ubogi sta bili, a Simobilovci so ju čudovito
olepšali in uredili – ena je za Povodnega moža, druga pa za
Uršulo; zdaj moramo najti samo še ustrezne postelje, pa
ne bo kaj lepšega kot prenočiti na Ledinah v njih!
To pa še ni vse: poleg kočic so se v novi beli preobleki
zalesketala še vsa vrata na skupnih ležiščih v koči, vse
klopi pred kočo so s premazom dobile čudovit žameten
izgled, vhod v kočo je po »po večurni obdelavi« kot nov.
ČUDOVITO!!
40
Toplo je bilo, sonce je sijalo, energije in dobre volje smo
imeli vsi dovolj, oskrbnika sta poskrbela za dobro hrano, pa
še košaro smo napolnili z gobami!
»Bil je super dan!« »Združili smo prijetno s koristnim in
končali dan s prijetnim občutkom, da smo nekomu pomagali.
Lep dan + pozitivna energija Si.mobilovcev = recept za uspeh.«
Jure Holešek, Pravna služba.
»Takih teambuildingov se vedno rad udeležim, pa naj bom
še tako utrujen od preteklih dni. Ideja, da se na ta dan družimo
s sodelavci iz različnih oddelkov in da hkrati naredimo nekaj za
širšo družbo, se mi zdi enostavno čudovita. Ko takšne podvige
omenjam svojim znancem so vsi izredno pozitivno presenečeni. Osebno verjamem, da je to eden od pravih načinov, kako
graditi dobro skupnost in konec koncev tudi naše podjetje se
družbi na tak način predstavlja v najlepši luči. Če bi v prihodnje šli korak naprej in bi bili timbuildingi zastavljeni še bolj
medsektorsko, da bi se sodelavci preko celega podjetja še bolj
povezali, bi nam verjamem šlo marsikdaj še bolje. Najboljši si
moramo biti naprej med seboj, ker smo vir vsega mi sami, vse
ostalo je posledica.« Karno Kajdiž, Služba za razvoj in strateško upravljanje človeških virov.
»Bili smo res zelo pridni. »Šmirglanje«, barvanje, lakiranje,
pomivanje in ne nazadnje umetniško izražanje – vse to nam je
šlo, mislim da, res odlično od rok. Eni so se odlično izkazali tudi
v tem, da so uspešno večkrat pobarvali še sebe, a ne? Sicer pa
- prijetna družina, družbeno koristno delo, smeh, borovničke,
odlična hrana, dva luštna psa in na koncu srečna predsednica
planinskega društva – kako drugače kot odlično bi se človek
lahko počutil po takem dnevu?« Polona Potrč, Veleprodaja.
»Priznati moram, da je bila naša akcija brušenja, pleskanja,
risanja zelo dobro načrtovana in naš dan poln dogodivščin se
je sprevrgel v pravo slikarsko sceno. Timske ekipe so bile dobro
sestavljene in vsak je prevzel svojo vlogo. Uspelo nam je s skupnimi močmi. Soočili smo se z nalogami in rezultat je bil pozno
popoldne viden. Letošnji team building si bom zapomnila predvsem po tem, da dobro organizirana ekipa veliko pripomore k
boljšemu in ustvarjalnemu vzdušju med sodelavci.« Sanja Petrovič, Služba za razvoj in strateško upravljanje človeških virov.
»Že samo organiziranje je bil pravi izziv. Soočili smo se z
danimi nalogami in jih tudi dobro opravili. Mislim, da smo bili
na koncu dneva vsi zadovoljni. V spominu mi bo ostalo prav
vse, dobro opravljene naloge, odlična družba in na koncu tudi
postrežba. Super dan je bil.« Tjaša Kovač, Služba za razvoj in
strateško upravljanje človeških virov.
Tudi v petek, 18. oktobra, je sijalo sonce. Proti Naravskim ledinam se je vila kolona belih službenih avtomobilov Philip Morrisa. Razpoloženje je bilo krasno, mladi
nasmejani. Po kavi in »borovničkah« so fantje in dekleti kaj
hitro poprijeli za delo – čopiče in valjčke pravzaprav. Polkne so odmontirali z oken in skupina jih je ob ritmu dobre
glasbe brusila in barvala. Druga skupina se je povzpela v
višave – na lestve in se lotila barvanja balkonskih ograj in
napuščev. Do večera se je del koče že »svetil« v novi podobi. Razpoloženje je bilo prijetno, smeha ni manjkalo. Veselo
druženje dvanajstih sodelavcev Philip Morrisa pa se je po
dobri večerji nadaljevalo še pozno v noč.
ZELO smo zadovoljni VSI, zato še enkrat HVALA vsem!
Veronika Kotnik,
predsednica Planinskega društva Ravne na Koroškem
TABORNIKI USTVARJAMO
SVET ZA MLADE
Kaj pomislite, ko slišite besedo »tabornik«? Pomislite na prijaznega, mladega
človeka, ki rad svoj prosti čas preživlja v naravi? Pomislite na mladostnika, ki zna
streljati z lokom, kuriti ogenj, postavljati šotor ter zna narediti vsaj 10 vozlov? Če
razmišljate tako, smo izredno veseli vašega mnenja, vendar bi Vam želeli predstaviti,
da smo taborniki mnogo več od naštetega.
Imamo na Ravnah prihodnost?
Imamo mlade, ki bodo krojili našo
prihodnost? IMAMO! V zadnjem
času je v družbi moč zaslediti dvom
glede prihodnosti, najpogosteje
zaradi trenutnega gospodarskega
in političnega stanja v državi, zelo
pogosto pa se tudi pojavlja dvom v
mladino. Marsikdo ne verjame, da
bodo današnji otroci in mladostniki
lahko nekoč krojili našo prihodnost.
Da so nezainteresirani za dogaja-
nje v družbi, da se ničesar ne znajo
proaktivno lotiti, da znajo samo
sedeti za računalnikom ter si krajšati čas na socialnih omrežjih. MI
VERJAMEMO V NJIH! Verjamemo,
da je na Ravnah izjemno sposobna
mladina, le na pravi gumb je potrebno pritisniti, da dokažejo svoje
sposobnosti.
Današnji šolski sistem narekuje
letni program dela, ki ga mora
mladostnik opraviti, če želi
Bivakiranje vodnikov
RAVENSKI RAZGLEDI
opraviti razred ali letnik. Nihče se
ne zares vpraša, če bo vsa snov
nekoč uporabna pri poklicu tega
človeka, nihče se ne vpraša, če ta
snov mladostnika sploh zanima.
Poleg vsega je najbolj žalostno,
da šolski sistem (zaenkrat) še
temelji na grobi teoriji, iz katere ni
moč prepoznati pravo uporabno
vrednost. Poleg velike natrpanosti
urnika (na leto ima povprečen
razred 12 šolskih predmetov) pa
Evropska prestolnica mladih
41
starši svoje otroke vpisujejo na
ogromno različnih dejavnosti, zato
da bi bil njihov otrok »sposobnejši«,
ali bolj žalostno, ker se zaradi gneče
v poslovnem okolju nima sam časa
ukvarjati z njim. Nihče se ne vpraša
– ali vse te dejavnosti otroka oz.
mladostnika zares zanimajo? Kaj
mu bo to koristilo v življenju?
Napredni taborniški sistem vzgoje
rešuje ravno to situacijo. Za razliko
od klasičnega šolskega sistema,
kjer se vprašamo, »kaj mora otrok
konec leta znati«, se pri tabornikih
svojih napak spoznava prve korake
svojega morebiti bodočega poklica.
MLADI VODIJO MLADE
Najpomembnejša metoda taborniške organizacije je sistem, kjer
mladi vodijo mlade. Ravenski taborniki smo izredno ponosni na 4 nove
vodnike, stare med 15 in 17 let, ki
so letos odlično opravili strokovno
usposabljanje za vodnike v taborniški enoti. Za prihodnost organizacije
se nam ni potrebno bati, saj poleg
njih stopa še 10 izjemno sposobnih
dijakov, ki s pomočjo taborniške
Počitek
Orientacijski pohod
vprašamo, »kakšen naj bo otrok
konec leta«. Taborniki v program
združujemo izredno širok nabor
dejavnosti – od spoznavanja in
življenja v naravi do spoznavanja
sebe ter spoznavanja družbe.
Vendar pri tabornikih program
ne pripravljajo odrasli taborniki
– taborniški program pripravljajo
otroci sami. Tako že v otrokovih
zgodnjih letih v njem izpodbujamo
kreativnost, odgovornost, odločnost
in angažiranost. Za pestrost in
razpršenost programa poskrbi
vodnik, star okoli 16 let, ki otroka
izpodbuja, da izrazi svoje mnenje
ter tako prične oblikovati svojo
podobo o prihodnosti. Širok nabor
dejavnosti in sistem dela otrokom
ter mladostnikom omogoča, da
skozi praktično delo ter učenje iz
42
Ravenski taborniki veliko
stavijo na gozdovniško tradicijo,
zato večina programa temelji
na spoznavanju veščin življenja
v naravi. Za kvalitetno izvedbo
delavnic v naravi jim redno
pomagajo izkušeni taborniki, ki
se združujejo v ekipo »Modras
življenje – preživetništvo v naravi«.
SPOZNAVANJE
GLOBALNEGA SVETA
Drugi vikend v oktobru smo za
mladostnike, starejše od 12 let,
Veselje v šotoru
Predstavitev tabornikov
organizacije krepijo svoje kompetence vodenja, organiziranja projektov, komuniciranja, teamskega dela,
odgovornosti …
ŽIVLJENJE V NARAVI
Kot smo zapisali že uvodoma,
taborniki veliko svojega prostega
časa preživimo v naravi. Ker želimo
naravo še bolj približati otrokom,
vsako leto organiziramo letni
tabor. Letos se ga je udeležilo kar
47 otrok in mladostnikov. Prek
več kot 30 različnih animacij in
delavnic – od grajenja bivaka,
streljanja z lokom, orientacijskega
teka, kurjenja ognja in peke hrenovk
in vse do izdelovanja lovilca sanj.
Mladi so preživeli čudovit teden na
čudovitem Obretanovem pod Uršljo
goro.
organizirali mednarodno obarvano jesenovanje na Obretanovem
pod Uršljo goro. K soudeležbi smo
povabili tabornike iz Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi, s katerimi se
združujemo v okviru Koroške zveze
tabornikov. Med 19. in 20. septembrom smo se prek radioamaterskih
valov povezali praktično s celim
svetom, saj je v tem času potekala mednarodna taborniška akcija
JOTA | Jamboree on the Air. Poleg
omenjene akcije smo spoznavali tudi druge taborniške veščine,
kot so signalizacija z zastavicami,
vozlanje, kurjenje ognja, orientacija,
risanje skice terena, vrhunec jesenovanja pa je bil zaključni večer ob
ognju, kjer so ob melodiji kitare in
zabavnih animacijah zagorele iskre
prijateljstva.
NI NAM VSEENO!
Da ravenskim tabornikom
resnično ni vseeno za dogajanje
v družbi, dokazujemo z vrsto
aktivističnih akcij že nekaj let.
Na področju osveščanja glede
onesnaževanja okolja so taborniki,
stari 14 in 15 let, pripravili akcijo,
v sklopu katere so v ravenskem
parku obnovili klopi, na katere
so namestili deske z napisi »TI
JE VSEENO?«. Akcijo smo podprli
tudi z facebook kampanjo, v okviru
katere smo nekajkrat tedensko
objavljali slike jutranjega stanja
ravenskega parka ob vikendih,
seveda z istimi napisi, kot so
jih uredili sedaj tudi na klopi.
Izredno smo veseli, da je po
tolikšnih letih vztrajnosti že viden
rezultat našega aktivizma, saj
je onesnaževanje in vandalizem
vedno pogostejša tema pogovorov
med mladimi pri nas.
RAVENSKI RAZGLEDI
POLITIKA JO RAZBIJA,
TABORNIKI JO ZDRUŽUJEMO
Koroška. V preteklih mesecih
smo lahko po medijih zasledili veliko ogorčenja glede razdelitve Koroške. Prebivalci že tako zapostavljene regije vedno bolj izgubljajo
upanje v tako želeno Koroško regijo,
zibelko ponosnega slovenstva.
Kar politični veljaki razbijajo, z
veliko vnemo združujemo taborniki.
V preteklem letu smo se trije koroški taborniški rodovi odločili povezati v obliki neformalne Koroške
zveze tabornikov. Zastavili smo si
cilj širiti idejo o ustvarjanju boljšega
sveta in združevanju koroške energije za skupno dobro. Po enem letu
nas je v Koroški zvezi tabornikov že
5 koroških taborniških organizacij, v
prihodnosti pa načrtujemo še dodatno širitev. V letošnjem letu se nam
je pridružilo društvo tabornikov iz
Mute, Ravenčani pa intenzivno po-
magamo pri ustanavljanju novega
rodu v Radljah ob Dravi. V preteklih
mesecih smo skupaj izpeljali vrsto
akcij, v sklopu katerih združujemo
energijo mladih za bolj povezano in
nekoč boljšo Koroško.
V preteklem letu smo
izpeljali več kot 50 akcij, katerih
program je temeljil na mladih.
Resnično verjamemo, da lahko
s svojimi metodami prispevamo
k ustvarjanju boljšega okolja,
sposobnejše mladine, zato tale
prispevek zaključujemo z geslom
»USTVARJAMO SVET ZA MLADE –
ZA BOLJŠO PRIHODNOST«.
Več o nas in naših aktivnostih si
lahko preberete na
www.taborniki-ravne.si
Rok Franc in
Gregor Matavž - Hrabri Jesen
43
Mladinski svet Ravne na Koroškem
v 2. mandat s polno mero zagnanosti
22. avgusta 2013 je minilo natanko dve leti, odkar smo ustanovili Mladinski
svet Ravne na Koroškem (v nadaljevanju MSR), ki deluje kot krovna mladinska
organizacija v Občini Ravne na Koroškem. Naše poslanstvo je predstavljati in
zastopati mladino na relaciji do lokalne skupnosti.
Podpredsednik
Andrej Grobelnik
Moramo priznati, da smo bili s strani občine
pogostokrat uslišani, saj nam je v tem času uspelo
urediti za mladino pomembne zadeve, med katerimi
moramo posebej poudariti sprejem Odloka o
uresničevanju javnega interesa na področju mladinske
dejavnosti v Občini Ravne na Koroškem ter postavitev
Mladinske poti Ravne na Koroškem, o kateri smo v
prejšnji številki tega glasila že pisali. Odlok je uvedel
tudi Komisijo za mladinska vprašanja pri Občini Ravne
na Koroškem. Gre za sedemčlansko komisijo, ki jo
sestavljajo štirje predstavniki mladine (po dva iz MSR
in KMKC Kompleks) ter trije predstavniki župana.
Glavna naloga te komisije je celovita obravnava
področja mladine v Občini Ravne na Koroškem ter
sprejem mnenj in stališč o tej tematiki.
Posebna aktivnost MSR je bila v drugi polovici leta
2013 usmerjena v pridobitev certifikata »Mladim prijazna občina«, ki ga podeljuje Mladinski svet Ajdovščine
v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije. Dokumentacijo je potrdila tudi Komisija za mladinska vprašanja
pri Občini Ravne na Koroškem. Rezultat dobrega sodelovanja z občino je bila pridobitev tega certifikata, ki ga
je v imenu Občine Ravne na Koroškem prejel podžupan
Milan Škafar, certifikat pa je bil podeljen pod častnim
pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije
Boruta Pahorja. S prejemom tega certifikata je občina
dokazala, da ima posluh za mladino ter da izpolnjuje
celo več kot temeljne pogoje, ki jih zahtevajo kriteriji za
pridobitev certifikata. Hkrati pa se je občina s prejemom tega certifikata tudi zavezala, da bo aktivnosti
na področju mladinskega sektorja še okrepila, kar nas
posebej veseli.
29. septembra 2013 je potekal redni volilni Zbor
članstva MSR, na katerem so delegati izvolili vodstvo,
ki bo v mandatu 2013 – 2015 upravljalo z MSR. To so
Aljaž Verhovnik (predsednik MSR), Andrej Grobelnik
(podpredsednik MSR), Matevž Klobučar (generalni sekretar MSR) ter trije člani Upravnega odbora MSR: Jaka
Kotnik, Rok Šater in Gašper Kogelnik. Funkcija predse44
Utrinek s seje
UO MSR
dnika nadzornega odbora MSR je bila zaupana Dejanu
Pandelu, člana nadzornega odbora pa sta postala Alen
Šapek in Vid Vaukan.
Avgusta letos smo pričeli izvajati naš dosedaj
največji projekt, to je snemanje dokumentarnega filma
»Mladina – od Guštanja do Raven na Koroškem«. Film
prikazuje mladino in njihove aktivnosti, predvsem pa
prikazuje, kako se je mladina v Guštanju oz. na Ravnah
na Koroškem skozi čas spreminjala. Vsebino filma
podaja več kot 90 ljudi, ki so na takšen ali drugačen
način povezani z mladinsko dejavnostjo nekoč ali
danes. Tako film govori o razvoju šolstva, kulture,
športa, gospodarstva, mladinskih organizacij in mnogih
drugih področij v občini in hkrati s tem promovira tudi
Občino Ravne na Koroškem. Režija in scenarij filma
sta delo Aljaža Verhovnika, kamero in montažo pa je
uredil Miha Kolar. Dokumentarni film je na ogled od 14.
decembra 2013 dalje. Projekt zajema tudi postavitev
istoimenske manjše razstave, ki prav tako prikazuje
dejavnosti mladine skozi čas. Razstava bo krožila po
raznih objektih na Ravnah, tako da bo na ogled širši
množici.
Od ostalih aktivnosti, ki smo jih opravili v drugi polovici letošnjega leta, moramo posebej izpostaviti kino
na prostem, ki smo ga letos v grajskem parku drugo
leto zapored organizirali v okviru Ravenskih dnevov.
Predvajali smo slovenski film Poletje v školjki. S to
aktivnostjo želimo vnesti kanček kulture v naš park,
hkrati pa mladim ponuditi alternativo za aktivno preživljanje prostega časa.
Od konca septembra dalje deluje tudi uradna spletna stran MSR in sicer nas lahko najdete na www.msr.
si, kjer so na voljo vse informacije o nas in o poteku
naših aktivnosti.
Vsako leto v okviru rednega programa MSR organiziramo vsaj eno brezplačno izobraževalno delavnico za
mlade. Tako smo letos v mali dvorani Kulturnega centra Ravne organizirali dvodnevni tečaj administrativnih
veščin, ki ga je vodil izkušeni mladinski trener Tadej
Beočanin. Udeleženci so lahko spoznali koristne informacije o zakonodaji in finančnem poslovanju društev
ter prijavah na razpise. Tečaja so se v večini udeležili
predstavniki mladinskih organizacij.
Že večkrat smo poudarili, da je MSR organizacija,
ki deluje v javnem interesu, podlago za to pa nam daje
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Poleg
tega izvajamo vse naše aktivnosti izključno prostovoljno in brez vsakršnih honorarjev. Tako je bil MSR 15.
oktobra 2013 s strani Ajpesa, na podlagi Zakona o prostovoljstvu, uradno potrjen kot prostovoljska organizacija. Tako je MSR postal drugi mladinski svet lokalnih
skupnosti v Sloveniji, ki se je vpisal v ta register. Hkrati
smo postali tudi del Slovenske mreže prostovoljskih
organizacij, kar prinaša našim članom dodatne ugodnosti in pridobivanje kompetenc.
23. in 24. novembra 2013 je na Ravnah na Koroškem, v Mladinskem hotelu Punkl, potekal dvodnevni
dogodek, ki so ga organizatorji poimenovali »Dialog
mladih: 2.0 Vključujemo!«. Na dogodku smo se zbrali
mladi iz koroške in šaleške regije ter spregovorili o možnostih zaposlovanja mladih. Dogodek so vodili trenerji
Mladinskega sveta Slovenije, MSR pa je pri tem projek-
tu prevzel vlogo partnerja v projektu, katerega nosilec
je bil Mladinski center Ravne.
Mladinski svet Ravne na Koroškem je v letu 2013
začel tudi z aktivnostmi za pripravo Strategije za mlade
v Občini Ravne na Koroškem. Dokument bo analiziral trenutno stanje mladine v občini, zbral trenutne
ukrepe in na podlagi teh informacij uredil katalog želja
ter prihodnje ukrepe na področju mladine za obdobje
naslednjih šestih let. Uraden pričetek pisanja strategije
pomeni okrogla miza o položaju mladih na Ravnah na
Koroškem, ki je bila organizirana 14. decembra 2013.
Glavnina aktivnosti v okviru tega projekta bo potekala
v letu 2014, ko bo sklepno besedo podal tudi Občinski svet Občine Ravne na Koroškem, ki bo strategijo
obravnaval ter sprejel ali zavrnil.
Za konec naj vsem občankam in občanom, predvsem pa mladini na Ravnah na Koroškem, zaželimo
uspešen skok v leto 2014, hkrati pa vas vabimo, da nas
obiščete na naših aktivnostih. Informacije o tem pa so
vam vedno na voljo na naši spletni strani www.msr.si
in na našem Facebook profilu.
Aljaž Verhovnik, predsednik MSR
Srečanje tržaških in koroških umetnikov
na likovnem simpoziju na Ravnah
Kulturno društvo koroških likovnikov je letos priredilo na Ravnah na Koroškem likovni
simpozij. Predsednik društva, slikar Zoran Rožič, si je po enotedenskem kreativnem srečanju
umetnikov na letošnjem 11. Artednu v Lonjerju/Trst zaželel, da bi se stiki nadaljevali in je povabil od 13. do 15. septembra sedem slovenskih umetnikov, ki prebivajo v Avstriji, Sloveniji
in Italiji, na ustvarjalno srečanje v družinski hotel Delalut v Dobji vasi.
demska slikarka ter restavratorka
Darja Srebrnik iz Slovenj Gradca,
ki sedaj živi v Stanetincih, se je
specializirala v restavratorstvu
na podiplomskem študiju v Edinburghu na Škotskem; z gibkimi
potezami barvnega pastela je
na poetičen način ujela krajinske
izseke.
Klavdija Marušič, po rodu iz
Šempasa pri Gorici, živi v Trstu, je
s tehnikama prelivanja akvarela
in olja na platnu izbrala motiviko,
ki opozarja človeka na pomen
spoštljivega odnosa do naravnega okolja, njeni deformirani
metulji iz Fukushime svarijo pred
ekološko katastrofo.
Andrea Verdelago iz Trsta je s
svojimi mehkimi slikarskimi potezami na liričen način opeval krajino, kompozicijsko minimalistično
zasnovane slike z močno abstrahiranimi motivi bogatijo značilni
Prvi večer je zbrano umetniško družbo popestril znani
koroški glasbenik Milan Kamnik z
venčkom svojih koroških narečnih
pesmi in priredb. Ob ustvarjanju
in črpanju navdiha iz prelepega
naravnega okolja ter zakladnice ljudske tradicije so umetniki
spoznavali okoliške vasi, kot je
Šentanel, obiskali so kmetije,
etnografske zbirke in v pogovoru
izmenjali izkušnje ter poglede na
likovne probleme in rešitve.
Umetnica iz Nadiških dolin Luisa Tomasetig, slikarka, cenjena
ilustratorka, avtorica kulis in lutk,
se z močnim izraznim nabojem v
svojih likovnih stvaritvah navezuje na ljudsko dediščino in naravo.
Njeni pravljični motivi, gibke
poteze in energično zarisane
šrafure dajejo njenim podobam
poseben pridih.
Likovna pedagoginja, akaRAVENSKI RAZGLEDI
Zoran Rožič, Violet Landscape
kombinirana tehnika na platno, anno domini MMXIII
45
nanosi slikarskih potez.
Albert Mesner iz Bistrice
pri Pliberku je mojster v
uporabi raku tehnike, ki jo
eksperimentalno vnaša
na slikarsko podlago in
raziskuje posebne reliefne
učinke. Nastale razpoke
in površinske obdelave
delujejo materično. V
novem ciklusu slik se je
navdihoval po krajevni
železarni v paleti toplih,
rjavkastih odtenkov.
Jasna Merkù raziskuje
izrazne možnosti kolaža,
iz okolja prevzema reliefne
teksture s pomočjo
otiranke. Njena koloristična
naravnanost želi ujeti
žarenje svetlobe kot
protiutež temi, ki so jo cele
generacije rudarjev doživele
v teh krajih.
Domači slikar, umetnik
Zoran Rožič je s svojo paleto toplih, sončnih barv, ki
reflektirajo sočasno skozi
več slikarskih tehnik hkrati,
in svojo optimistično naravnanostjo v organizaciji simpozija omogočil slovenskim
likovnim umetnikom, ki žive
v treh sosednjih državah,
da širijo svoj ustvarjalni
prostor.
Nastala umetniška dela
bodo predvidoma na ogled
na skupinskih razstavah
na Ravnah v mesecu aprilu
2014, na avstrijskem
Koroškem in kot preludij
na 12. Artednu v Trstu
v začetku meseca julija
prihodnje leto.
Simpozij so finančno
podprli Občina Ravne na
Koroškem, Javni sklad za
kulturne dejavnosti RS ter
bivanje s prehrano hotel
Delalut iz Dobje vasi.
Po zapisu Jasne Merkù
pripravil Zoran Rožič
PILATES –
vadba za stabilizacijo telesa
Osnovna načela celostne telesne vadbe poimenovane Pilates se nanašajo na biomehansko1 zaznavanje
telesa, ki je podlaga pravilne vadbe. Pilates je nežna
oblika vadbe, ki nam omogoča razumevanje delovanja
našega telesa, odpravlja napetost, sprošča ter premaguje stres in napore vsakdanjega življenja. Je tudi
osnovna vadba za stabilizacijo telesa, ki je potrebna
tako v vsakdanjem življenju kot tudi vrhunskem športu. Prav zaradi učinkovite aktivacije globokih stabilizacijskih mišic je vadba Pilatesa postala del rednega
trenažnega procesa vsakega vrhunskega športnika, del
rehabilitacijskih procesov, vse bolj pa se z vadbo ukvarjajo tudi vsi, ki si želijo vitalnega in gibljivega telesa.
Vadbeno tehniko Pilates je okoli leta 1930 razvil
Nemec Joseph H. Pilates. Pogoste zdravstvene težave
in bolezni (astma, rahitis in sklepni revmatizem) so ga
zaznamovale kot telesno nerazvitega otroka. Zaradi
tega se je umaknil v raziskovanje in občutenje svojega
telesa s študijem anatomije in preučevanjem gibanja
živali. Svoj sistem vadbe je poimenoval »kontrologija«,
kar pomeni, da imamo z izvajanjem te vadbe svoje
telo pod nadzorom. Kot bistvo Pilatesa je poudarjal, da
»moč misli usmerja gibe.«
10 razlogov zakaj se odločiti za vadbo Pilatesa
1 Izboljšuje telesno držo.
2 Deluje preventivno pred poškodbami.
3 Omogoča dober spanec.
4 Povečuje telesno moč in energijo brez
dodatnega
povečevanja mišičnih obsegov.
5 Preprečuje nastanek osteoporoze.
6 Lajša stres in bolečine v hrbtu.
7 Izboljšuje ravnotežje in koordinacijo.
8 Učinkovito pomaga pri okrevanju po poškodbah.
9 Brez preobremenitev sklepov in srca
vodi do športnih užitkov.
1 0 Izboljšuje samozavest.
Vadba Pilatesa se ves čas razvija in danes je poznanih več metod. Najbolj znana metoda je Stott Pilates. Ta
upošteva sodobne raziskave funkcionalne anatomije in
fiziologije telesa in v izvedbo vaj stalno uvaja najnovejša dognanja na področju postrehabilitacije2 hrbtenice
ter medicine športa. Metoda poudarja naravne krivine
hrbtenice ter veliko pozornosti namenja pridobivanju
mišičnega ravnotežja okoli sklepov in spodbuja prilagajanje posameznih vaj različnim tipom telesa ter zmo-
Biomehanika – znanost, ki raziskuje in se ukvarja z mehaniko živih organizmov. Poleg osnovnih zakonitosti gibanja, kot so težišče telesa,
pomen krčenja mišic itd., zajema tudi mehanske lastnosti in funkcijo tkiv in celic ter mehanske lastnosti in obnašanje organov (Supej, M., 2011).
2
Postrehabilitacija – usmerjena individualna vadba pri rehabilitaciji mišično-skeletnih težav.
1
46
žnostim posameznika, s čimer postane vadba uporabna tudi v vsakdanjem življenju.
Strokovna vadba Pilatesa poteka tudi na Ravnah.
Na programu se učimo in utrjujemo principe tehnike
Stott Pilatesa na blazinah. Pri vadbi uporabljamo
drobne rekvizite, kot so žoge, elastični in neelastični
trakovi idr. Gradimo na vseh temeljih, ki jih pri vadbi
potrebujemo, da napredujemo v nadaljevalno stopnjo
Pilatesa varno in pravilno. Osnovni program Stott
Pilatesa na blazinah pomaga usvojiti pravilen vzorec
dihanja, pridobiti boljše zavedanje o lastnem telesu,
lepši mišični tonus in pravilnejšo držo, poleg tega pa
tudi večjo kontrolo gibanja ter stabilnost telesa. Gre za
vadbeni sistem, ki krepi globoke stabilizacijske mišice,
s čimer preprečuje bolečine v hrbtenici, medenici in
ramenskem obroču, razvija telesno gibljivost in moč ter
oblikuje telo.
Vseeno ali delate individualno vadbo v rehabilitacijskem okolju z osebnim terapevtom ali v majhnih skupinah v fitnes centrih in drugih prostorih, je cilj programa
Pilatesa vedno isti: optimalna mišično-skeletna izvedba
giba – moči, prožnosti in vzdržljivosti – brez poškodbenega tveganja in brez povečevanja mišične mase.
Rezultat vadbe Pilatesa je uravnoteženo in poravnano
telo, ki je revitalizirano in se premika z lahkoto.
Matjaž Ogris,
prof. športne vzgoje
TERAPEVTSKA KINEZIOLOGIJA –
z gibanjem do boljšega telesnega počutja
Stalnica sodobnega življenjskega
sloga razvitega sveta so pojavi, ki negativno vplivajo na kakovost življenja.
Med njimi je potrebno posebej izpostaviti premalo gibanja (hipokinezija),
nezdravo in prekomerno prehranjevanje ter vsakdanji stres in psihološko napetost. Človek, ki se ne giblje,
večinoma sedi, ni fizično aktiven, se
prekomerno in nezdravo prehranjuje
in ima preveliko telesno težo1. Redna
gibalna/športna aktivnost je poleg
primerne prehrane eden od temeljnih
pogojev za dobro telesno in duševno
počutje vsakega posameznika. Vse
več ljudi se zaveda pomena preventivnega ravnanja pri ohranjanju dobrega
telesnega zdravja kot tudi hitrega in
učinkovitega odpravljanja težav, ki
nastanejo zaradi poškodb, stresa in
nezdravega načina življenja. Današnja
družba nudi mnogo organiziranih dejavnosti, ki so usmerjene k ohranjanju
ali izboljševanju telesnega počutja.
Glavni nosilki sta športno-rekreativna
in zdravstvena dejavnost.
KINEZIOLOGIJA
Kineziologija2 je znanstvena
veda o gibanju človeškega telesa,
o zakonitostih vodenja procesov
telesne vadbe in vplivu gibanja na
človeški organizem. Obseg delovanja
posega tako na športno kot tudi na
zdravstveno področje.
Osnovni cilj kineziologije je z gibom
oziroma gibanjem povrniti izgubljeno
funkcijo in s tem izboljševati zdravje in
življenje posameznika. Vzgojne naloge
Dva vidika kineziologije,
ki zagotavljata izboljšanje
telesnega počutja
za katera obstajajo odgovori.
V mesecu oktobru 2013 je na
Ravnah na Koroškem začel delovati
samoplačniški kineziološki kabinet
KINESIO FIT, ki v okviru svojih storitev
nudi celostne strokovne splošne in
športne terapije. Glavna dejavnost
kabineta je terapevtska kineziologija,
Zdravstveni vidik
Funkcionalni vidik
Z gibanjem do boljšega zdravja
(krvožilni, dihalni, živčni sistem).
Vzdrževanje in razvoj antropoloških
značilnosti posameznika.
Zdravljenje določenih bolezni
z gibanjem.
(vzdržljivost).
so oblikovati navado pogostega
gibanja in vadbe, oblikovati potrebo po
zdravem prehranjevanju in oblikovati
zdrav ritem življenjskih aktivnosti.
Izboljšanje funkcionalnih sposobnosti
Rehabilitacija po
poškodbah in obolenjih.
Izboljšanje motoričnih sposobnosti
Povečanje mišične mase in
zmanjševanje maščobnega tkiva.
Zmanjšanje stresa, izboljšanje mentalnih
sposobnosti in socialna adaptacija.
Poleg omenjenega načina
življenja Homosedensa je izvor naše
gibalne neaktivnosti pogosto tudi
v akutnih in kroničnih bolečinskih
stanjih mišično-skeletnega sistema,
ki predstavljajo kontraindikacijo za
izvajanje terapevtske kineziologije
(kinezioterapije)3 in nam v celoti ali
pa delno preprečujejo gibanje oz.
nas omejujejo pri izvajanju želenih
športno-gibalnih aktivnosti. Kako
odpraviti izvor tovrstnih bolečin, kje
poiskati strokovno pomoč in kako, da
bi se izognili pojavu ponovnih težav,
izvajati nadaljnjo športno-gibalno
aktivnost, so vprašanja, s katerimi se
srečujemo v vsakdanjem življenju in
ki s kombinacijo najsodobnejših
terapevtskih znanj in ob podpori
vrhunskih fizikalnih aparatur nudi
učinkovito obravnavo vseh mišičnoskeletnih bolečinskih stanj in hitro
povrnitev brezbolečinskega delovanja
gibalnega sistema. Storitve kabineta
so usmerjene tudi v:
• individualno obravnavo akutnih in
kroničnih bolečinskih stanj, ki predstavljajo oviro pri vsakodnevnem
gibanju ali so vzrok nezmožnosti
ukvarjanja s športno-gibalno aktivnostjo. Različne manualne (ročne)
tehnike se uspešno dopolnjujejo
z aplikacijo lepljenja kinezioloških
trakov. Obravnava poteka tudi s
Homosedens – sedeči človek.
Kineziologija – izvor iz grških besed KINESIS (gibanje) in LOGOS (znanost).
3
Kinezioterapija – terapevtska vadba s katero želimo doseči brezbolečinski gib in funkcijo.
(moč, hitrost, koordinacija, ravnotežje, natančnost).
1
2
47
pomočjo fizikalnih naprav, kot so
globinski udarni valovi (ESWT),
visokotonska elektroterapija HiToP
in globinsko mišično pregrevanje
SKANLAB 25;
• načrtno in vodeno individualno
terapevtsko vadbo za zmanjšanje
telesne teže ter maščobnega tkiva, vadbo za pridobivanje mišične
mase in moči ter bazično vadbo za
stabilizacijo telesa Pilates;
• lajšanje stresa in »izgorelosti«;
• svetovanje s področja zdravega
načina življenja in primerne ter
pravilne športno-gibalne vadbe.
Izvajanje učinkovite terapevtske
vadbe temelji na strokovnem in načrtnem delu s posameznim pacientom,
ocenjevanjem njegovega stanja in
potreb ter na učinkovitih odločitvah
terapevta, zasnovanih na simptomih,
znakih in omejitvah, ki jih ta zazna pri
ovrednotenju ali ponovni oceni tera-
pevtskega programa. Terapevt mora
poznati učinke vadbe na mišično-skeletni, živčno-mišični, srčno-žilni in
dihalni sistem. Cilj katerekoli terapevtske vadbe je doseči brezbolečinski gib
in povrniti izgubljeno funkcijo.
Naj aktiven življenjski slog kot
dejavnik kakovosti življenja postane
del vas.
Matjaž Ogris,
prof. športne vzgoje
SSLS SOLZICE
JE PRAZNOVALA 20 LET
Pomlad 2013 je bila še posebej naša. Zbrale smo dvajset let druženja, sodelovanja in prijateljevanja.
Skupina SOLZICE z Raven na Koroškem je bila ena prvih
tovrstnih skupin ustanovljena na Koroškem. Njen začetek sega v leto 1993, ko so se starejše gospe in gospodje
zbrali na pobudo socialnih delavk ravenskega centra za
socialno delo Marjete in Borislave. Po nekaj srečanjih se je
izoblikovala skupina, ki si je izbrala ime SOLZICE. Kasneje
so nastale še druge skupine in vse smo povezane v društvo LUČKA KOROŠKA.
Šopek Solzic se je prvih enajst let redno in zvesto
sestajal pod vodstvom socialne delavke Marjete Štrekelj,
naslednjih devet let pa z Mojco Prašnički. Družijo
in povezujejo nas različne in zanimive aktivnosti, ki
poglabljajo naše vezi in ustvarjajo pripadnost skupini.
Veliko se pogovarjamo in skušamo pozorno prisluhniti
druga drugi, sprejeti in razumeti, podeliti izkušnjo in
nasvet, ko je potrebno. Zgodile so se mnoge ustvarjalne
delavnice, sodelovale smo na različnih prireditvah in
razstavah. Rade smo si ogledale gledališke predstave,
razstave, se odpeljale na krajše, primerne izlete,
praznovale in se družile z drugimi skupinami, prijatelji in
zanimivimi ljudmi. Ves čas urimo naše umske sposobnosti,
ročne spretnosti, telovadimo, pojemo in se smejimo.
Skupina oziroma druženje je po dvajsetih letih res prijetna
in nujna stvar; to pomeni, da ne moremo več brez nje.
Od leta 1995 do 2008 nas je z najmlajšimi, predšolsko
skupino v vrtcu SOLZICE na Ravnah, družil medgeneracijski
48
projekt NIHČE NE MORE BITI SAM. Lepo je bilo, ko so
najmlajše in starejše povezovale mnoge iskrene in
tople dejavnosti. Veliko veselja in radosti smo dali drug
drugemu. Otroci so vsako šolsko leto znova svojim
starejšim prijateljicam dajali nove moči, voljo in zdravje.
Velike Solzice pa so otroke bogatile s svojimi spomini,
izkušnjami, pravljicami in toplimi naročji. Povezovali smo
mladost in zrelost, gradili sodelovanje in ustvarjalnost ter
pristne medgeneracijske odnose. Prav ti so danes velika in
dragocena kvaliteta, zanje se moramo vsi zelo truditi.
Lepo je, ko vas nekdo sprejema, spoštuje, vam prisluhne, ko se z nekom družiš in sodeluješ. Prepričana sem, da
smo v letu 1995 v to nezorano njivo posejale dobro seme,
ki je obrodilo nove sadove medgeneracijskega druženja in
sodelovanja. Z vsakim dnem ga je več.
Sicer pa članice skupine ob jubileju tako razmišljajo:
Marija M.: V skupino Solzice od vsega začetka zelo rada
hodim. Marsikaj se pogovorimo, ustvarjamo in hodimo tudi
na izlete. Lepo mi je.
Hilda: Vesela sem, da sem srečala ljudi, s katerimi se srečujem že dvajset let. V skupini se dobro počutim, srečna
sem, ker mi prisluhnejo in me znajo potolažiti v težkih trenutkih.
Marija P.: Imamo bogate in lepe spomine. Rade se družimo
tudi z drugimi skupinami, tudi s skupino SONČNICE iz
Celja. Zdaj smo potrjene, dolgoletne prijateljice. Nekaj nas
je starih že preko osemdeset let. To pa je že nekaj. Pa kaj,
dvajset skupnih let pa le imamo. To pa ni kar tako. A ne?
prijateljstvu, ki nas druži v en velik šopek. Vse imam rada in
hvala vsem, da sem lahko z vami. Hvala tudi v imenu mojih
dveh, hčerke Tine in zeta Gustija, naših mladih članov, ki
sta naša popestritev in osvežitev.
Lojzka: Vseh dvajset let mi srečanja v skupini dajejo
smisel življenja, veselje, prijateljstvo in znanje. Hvala vsem
voditeljicam, prostovoljkam, ki opravljajo lepo in humano
delo. Še naprej se bom rada družila v skupini.
To smo Solzice danes, ko praznujemo dvajsetletni
jubilej. Seveda so z nami v srcih in mislih tudi vse drage
prijateljice, ki so bile z nami in jih danes ni več. Vse si
želimo zdravja in prijetnih druženj naprej. Naj šopek SOLZIC
še dolgo cveti, uspešno in aktivno živi.
Ivanka: V skupini mi je lepo, dobro se počutim. Še posebej
se rada udeležujem taborov, kjer se družim in sodelujem z
drugimi skupinami.
Darinka: Enajst let sem članica skupine, z veseljem sem
se odzvala vabilu prijateljice Lojzke. Veliko mi pomeni, da
se lahko pogovorimo, izmenjujemo vsakodnevne izkušnje
in tegobe. Upam in želim, da bi še dolgo lahko tako skupaj
preživljale naša srečanja. Naj bo še veliko let tako lepo.
Marta: Med zadnjimi sem prišla v skupino, med dobre
prijateljice. Skupina mi velikokrat spremeni trenutek
samote v prijetno srečanje. Odkrila sem svoje skrite
spretnosti, vsaka pohvala mi je dala moč in pogum.
Pomembno je, da sem s članicami Solzic danes, jutri
in še dolgo naj bo tako. Solzice smo znane po dobrem
Ne moremo živeti le sami zase,
Na tisoče vlaken nas povezuje s soljudmi,
Po teh vlaknih kot po drobnih nitih
Potekajo naša dejanja
Kot vzroki in se vračajo kot učinki.
(H. Melville)
Prijateljev nam je treba kakor vsakdanjega kruha, je
zapisal A. M. Slomšek.
Tudi vam jih želimo. Pravih, iskrenih in zvestih, s katerimi vas bodo družile in povezovale dobre, zanimive in
vredne aktivnosti.
Mojca Prašnički,
voditeljica skupine starih za samopomoč Solzice
10 let – ORATORIJ KOTLJE
(2004–2013)
Oratorij je počitniški
program za otroke, ki so ga
letos v Kotljah že desetič
organizirali Mladi župnije.
Animatorji so leta 2004
prvič pripravili ta 6-dnevni
počitniški program, ki vključuje druženje ob igri, učenju
in katehezi. Vsako leto se ga
udeleži nekaj deset otrok,
mnogo jih pride tudi iz sosednjih krajev. Za pripravo
in izvedbo takšnega projekta je potrebnih vsaj 150 ur
prostovoljnega dela 15–20
mladih. V teh desetih letih
se je v vrstah animatorjev
zvrstilo vsaj 60 aktivnih
mladih.
Skupina animatorjev je
gotovo ena najaktivnejših
skupin v župniji Kotlje.
Nenehno se izobražujejo
in prostovoljno sodelujejo
praktično pri vsaki
aktivnosti v župniji,
na pastoralnem in
gospodarskem področju.
Delujejo v okviru Mladih
župnije in so samostojna
RAVENSKI RAZGLEDI
krajevna enota Mladinskega
ceha. Članica Pastoralnega
sveta župnije, ga. Nada
Naveršnik, je o mladih za
župnijsko glasilo Biser
zapisala: »Postorijo
tisoč stvari, ki ji sploh ne
opazimo.«
Sicer se oratoriji čez
poletje zvrstijo v skoraj 300
krajih po celotni Sloveniji.
Povezuje jih glavni junak, ki
se v obliki zgodbe predstavi udeležencem. Program
oratorija na privlačen način
navdušuje za vrednote, za
veselo krščansko življenje,
za ustvarjalnost in pošteno
participacijo v družbi. Dolgoletna animatorka Maruška Krajnc je o oratoriju zapisala: »Imeti moraš kar dosti poguma, da narediš vse
to. Moraš čutiti in to živeti.
Animator nisi samo na oratoriju, temveč si animator
vedno.« Rebeka Glasenčnik
je o tem, zakaj jo oratorij
veseli, zapisala: »Včasih
sem domov prihajala utru-
jena, vendar je bilo vredno
truda. Ves napor je poplačan, ko vidiš nasmejane in
zadovoljne obraze otrok,
ki se dan za dnem, leto za
letom, z veseljem vračajo
na oratorij.« Nad otroki in
njihovo ustvarjalnostjo je
bila navdušena tudi Neja
Kokalj: »V teh otrocih se
skrivajo veliki talenti, kar
so dokazali s prečudovitimi
izdelki. Animatorji smo zelo
ponosni nanje!« »Spoznavali smo Sveto pismo in če
so otroci zares poslušali, so
lahko veliko odnesli.« To so
besede animatorke pomočnice, ki je bila letos prvič v
tej vlogi, Ksenija Čegovnik.
Radosti nad praznovanjem
obletnice ni mogla skriti
pomočnica Katarina Štrekelj: »Ta teden je bil res odličen, prepričana sem, da so
otroci uživali in da smo lepo
praznovali deseto obletnico
oratorija.« Oratorij je letos
spremljal osrednji lik Aslan
iz znanih del C. S. Lewisa,
Zgodbe iz Narnije. O tem je
Martin Štrekelj, dolgoletni
animator zapisal: »Zgodbico
o Narniji smo animatorji s
pomočjo scene in kostumov
odlično odigrali, kar so potrdili tudi otroci s svojim navdušenjem.« Med tem počitniškim programom niti igre
49
Hotuljski animatorji so bili prvi v dekaniji,
ki so izvedli oratorij
niso narejene brez vsebine
in globljega pomena. O tem
je prepričan tudi Andraž
Herman: »Z velikimi igrami
smo dokazali, da se da tudi
med igro veliko naučiti in
navezati pristne prijateljske
odnose.« Veseli so bili tudi
kaplana Jureta Sojča, ki je
na začetku blagoslovil ce-
loten oratorij ter na koncu s
pomočjo animatorjev oratorijcem daroval zelo lepo
pripravljeno sveto mašo.
20 animatorjev se je
torej v poletnem tednu že
desetič žrtvovalo za nek
dober cilj. Razdajali so se za
druge, za otroke, jim dajali
dober zgled in se istočasno
utrjevali v prevzemanju
odgovornosti, ki jim bo v
življenju prišla še kako prav.
Oratorij torej deluje tudi
vzgojno. Tako za udeležence
kot za animatorje.
Povprečen oratorijski dan
traja za animatorja deset ur.
Zjutraj se morajo pripraviti
in popoldan vse pospraviti,
počistiti. Bistvena pa je
refleksija ob koncu dneva,
kjer ovrednotijo celoten
dan in izpostavijo tisto, kar
bi bilo dobro naslednji dan
izboljšati.
Največja moč oratorija
je prav v prijateljskih odnosih med animatorji in otroki. Oratorij more biti dom,
ki sprejema in dvorišče za
prijateljske stike. Da animator lahko govori o Bogu
in življenjskih resnicah,
mora otroke najprej sprejeti, se z njimi igrati in postati
njihov prijatelj. Animatorji s
svojim delom na nek način
postavljajo spomenik ljubezni v kraju.
Tomaž Kocuvan
DELO Z ZASVOJENIMI – Regijski sprejemni
center Koroške, PROJEKT ČLOVEK
Čečovje 12 a, 2390 Ravne na Koroškem, Tel.: 059/720 271, GSM: 051/637 267, Fax.: 059/720 272, [email protected], www.projektclovek.si
Regijski sprejemni center Koroške (Društvo Projekt Človek) nudi pomoč osebam, ki se srečujejo z zasvojenostjo
(prepovedane droge, alkohol, zdravila, igre na srečo, motnje hranjenja, odnosi, sodobni mediji – internet, družabna
omrežja, …).
Namen programa je preprečiti ali vsaj znižati socialne
stiske povezane z zasvojenostjo, kot so zdravstvene težave, kriminaliteta, izguba službe, izpad iz šolskega sistema,
nezdrava družba, razveza ali patološki odnosi v partnerstvu.
Pri svojem delu se trudimo čim bolj prilagoditi potrebam naših uporabnikov in pri tem upoštevamo njihove
sposobnosti, možnosti ter potenciale.
Delo poteka v obliki anonimnega telefonskega svetovanja in individualnih pogovorov z uporabniki ter njihovimi
svojci. Programi so usmerjeni v doseganje in vzdrževanje
abstinence, v podporo pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenjskimi težavami ter kvalitetnem vključevanju v družbo.
Da se zasvojene osebe odločijo za urejanje zasvojenosti, potrebujejo predvsem zunanjo podporo in motivacijo,
bodisi s strani staršev, delodajalcev, partnerjev, prijateljev
ter drugih.
Če imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z zasvojenostjo in potrebujete informacije, nasvet ali pomoč pri soočanju in razreševanju problemov, se lahko obrnete na Regijski
sprejemni center Koroške, ki ima svojo pisarno na Upravni
enoti Ravne na Koroškem, Čečovje 12a.
Mateja Švab, spec. na področju prepr. in
zmanj. škode povezane z uživanjem drog
AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA
Območno združenje
Rdečega križa Mežiške
doline, v okviru katerega
delujeta Krajevna
organizacija Rdečega
križa Ravne in Kotlje v
sodelovanju z Rdečim
križem Slovenije, deluje
50
po temeljnih načelih in
pomaga pomoči potrebnim
ljudem.
V letu 2013 je bilo iz
intervencijskih zalog EU
pomoči potrebnim prebivalcem Občine Ravne na Koroškem razdeljeno: 1.040 kg
testenin, 815 kg moke, 304
l olja, 600 kg pšeničnega
zdroba, 661 kg riža in 2.412
l mleka. Razdeljenih je bilo
146 prehranskih paketov in
pralnega praška iz sredstev
FIHO.
Akcija zbiranja hrane v
trgovinah TUŠ, MERCATOR
IN LIDL se nadaljuje. Darovalcem se najlepše zahvaljujemo.
Pomoči potrebnim občanom nudimo pomoč pri
plačilu položnic (najemnina,
ogrevanje, LOG, zdravstveno zavarovanje, elektrika,
šolske potrebščine) . V letu
2013 smo za plačilo položnic namenili 9.051 evrov.
Na Debelem rtiču je
letovalo 8 otrok in dve starejši osebi, v zdravstveni
koloniji v Punatu na otoku
Krku pa 34 otrok.
Skozi celo leto potekajo
krvodajalske akcije v Splošni
bolnišnici v Slovenj Gradcu,
v mesecu juniju pa smo
organizirali dve terenski krvodajalski akciji na Osnovni
šoli Prežihovega Voranca
Ravne na Koroškem. Posebno skrb namenjamo tudi
pridobivanju novih krvodajalcev, zato v sodelovanju z
Gimnazijo Ravne vsako leto
organiziramo predavanje o
krvodajalstvu za dijake 4.
letnikov.
Vsako leto se ravenski
krvodajalci udeležijo srečanja krvodajalcev v Veržeju.
V mesecu novembru
organiziramo proslavo krvodajalcev, ki so darovali kri
50-krat in več, teh krvodajalcev je iz Občine Ravne na
Koroškem 67. Največkrat
je kri daroval Vili Mozgan in
sicer 110-krat. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo
za njihovo humano dejanje.
Ob Tednu Rdečega križa
od 8. do 15. maja poteka
sprejem tretješolcev med
Mlade člane Rdečega križa
– ob sprejemu jim poklonimo priložnostno darilo,
mentorice RK na šolah pa
pripravijo sprejem.
Ob koncu leta v sodelovanju z obema Krajevnima
organizacijama RK in Občino Ravne izvedemo srečanje starejših občanov in
obiske starejših na domovih. Prav tako prostovoljke
Rdečega križa obiščejo in
obdarijo starejše za njihov
visok jubilej, obiščemo tudi
stanovalce Doma v Črnečah
in na Prevaljah in jih ob novem letu obdarimo.
Skozi celo leto izvajamo tečaje in izpite iz Prve
pomoči za bodoče voznike
motornih vozil, podjetja
in bolničarje. Ustanovljeno imamo tudi ekipo Prve
pomoči, ki bi v primeru
elementarnih nesreč nudila
pomoč prizadetim občanom.
Občani si lahko vsako 1.
sredo v mesecu od 15.00
do 17.00 ure v skladišču
Rdečega križa (v stavbi
Upravne enote na Čečovju)
izberejo obleko in obutev.
OZRK Mežiške doline
Otrok v družini
Rojstvo otroka je največji izziv v strukturi partnerstva, saj je otrok izrazito čustveno zahteven in odvisen od svojih staršev. Otrok strukturo raznoraznih opravil postavi na glavo, starša sta se prisiljena prilagoditi in se soočiti z otrokovimi
potrebami po prisotnosti, varnosti, negi, varstvu ter čustveni razpoložljivosti. Eden izmed večjih izzivov je stik s
starimi starši. Lahko so v veliko podporo in korist, lahko pa mlado družino zavračajo in kritizirajo. Tukaj
so odnosi med mladimi starši in starimi starši na veliki preizkušnji. Mlada starša bosta ob novorojenčku
lahko podoživljala svoje starše, in sicer kakšni so bili oni kot starši. V samem zakonu je za otroka potrebno ustvariti nov čustveni prostor, tukaj sta mišljena zlasti nova ranljivost in iskrenost, ki je prej ni
bilo, kar je zelo zahtevna naloga. Najkrhkejša čutenja, ki jih doživljamo, so ob otroku, otroka moramo začutiti, če hočemo pravilno poskrbeti zanj, mati ga čuti od znotraj, oče od zunaj. Starševstvo
z majhnim otrokom je fizično najbolj naporno obdobje družine.
V zgodnjem otroštvu se oblikuje osnovna navezanost, ta navezanost se razvija nekje do tretjega
leta otrokove starosti. V življenju se navezanost skorajda ne spreminja. Zelo pomembno je, kako
se otrok v teh zgodnjih letih razvija. Otrok v teh zgodnjih letih z jokom ne izsiljuje svojih staršev,
kot se nam velikokrat zdi, ampak hoče le zadovoljiti svoje potrebe po preživetju. Seveda to ne
pomeni, da starša morata biti popolna, pomembno je, da se nanj odzivata oziroma da sta
dovolj dobra, da otroka ne pretepata in ga ne dajeta iz sobe, saj to
zanj pomeni prekinitev stika oziroma da je tako slab, da ga niti njegova mati noče.
Na podlagi odnosa z materjo se razvije določena navezanost, kasneje na podlagi le-te se razvijejo vsi ostali odnosi, ki jih bomo imeli
v življenju. Pojavijo se različne motnje, ki nas zaznamujejo. Da malo
omilim, teh motenj je malo, vendar pa so v velikem porastu, saj si
starši za svoje otroke vzamejo premalo časa.
V današnjem času je velika težava odsotnost očeta, to lahko pomeni
stisko za mater in posredno tudi to, da mati otroka čustveno naveže nase. Zato
se danes v veliki meri dogaja to, da otroci ne morejo od doma, saj v teh družinah
čuvajo odnos svojih staršev.
Andrej Omulec, dipl. teolog in mag. zakonskih in družinskih študij
Andrej Omulec deluje na OŠ Juričevega Drejčka v okviru projekta Zveze prijateljev mladine
Psihosocialna pomoč družinam in otrokom v stiski. Izvaja svetovanje in razvoj mreže psihosocialne
pomoči za otroke in družine. Poleg tega izvaja tudi psihoterapevtske pogovore s posamezniki,
pari in drugimi zainteresiranimi. Za več informacij se obrnite na telefonsko številko: 041 888 246.
51
Ali ste vedeli?
Center za socialno delo Ravne na koroškem
Ko ljudje pristopajo do centra za socialno delo, gojijo različna pričakovanja in zahteve do strokovnih
delavcev in pravic, ki jim pripadajo. Nekatera pričakovanja so upravičena, nekatere zahteve pa
niso in temeljijo na slabem poznavanju pristojnosti in nalog centrov za socialno delo ali na željah
in predstavah ljudi, kaj bi naj socialna služba storila zanje, za njim pomembne ljudi ali za neznane
osebe, ki bi po njihovem mnenju potrebovale pomoč.
Posamezniki socialno službo skušajo uporabiti kot sredstvo za discipliniranje otrok, spreminjanje odraslih in
urejanje odnosov. Nekateri uporabniki
strokovnim delavkam pripisujejo nadnaravne zmožnosti spreminjanja obstoječega, drugič pa od njih pričakujejo, da
ničesar ne vidijo, ne slišijo, nič ne rečejo,
ne ukrepajo in ničesar ne storijo. Zato
v tem prostoru in pri sodelovanju z
ljudmi ni vedno lahko in ob prvih srečanjih z uporabniki najprej razjasnjujemo, kaj je naša naloga, kaj bo storil
CSD, kaj bodo storile druge službe in
kaj mora storiti uporabnik sam.
V grobem delimo naše naloge:
• na upravne naloge, ki jih vodimo
po določenem postopku in znotraj
katerega o pravicah in dolžnostih
posameznika odločimo z odločbo
• in na socialno varstvene storitve, s
katerimi ljudi usmerjamo, pomagamo s pogovori, podporo, posredovanjem in svetovanjem.
storitev pomoč na domu kot socialna oskrba na domu;
• da največ postopkov v CSD pričnemo na zahtevo stranke in da se
le manjši del uporabnikov odloča
za sklepanje dogovorov o vključitvi
v storitev z namenom spreminjanja sebe in odnosov v okolju in da
večina uporabnikov v centru za
socialno delo uveljavlja pravice iz
javnih sredstev in starševskega
varstva;
• da strokovni delavci nimamo pravice vstopiti v stanovanje uporabnikov, če nam tega ne dovolijo;
• da CSD prične obravnavati dru-
nalogu sodišča ni isto kot javno
delo. Javni delavci so v delovnem
razmerju in so za svoje delo plačani, storilci prekrška ali kaznivega
dejanja pa z delom odslužijo izrečeno kazen. CSD za slednje, po
sklepu sodišča, organizira delo pri
neprofitnih izvajalcih;,
• da o stikih, preživnini in o dodelitvi
otrok ob razpadu družinske
skupnosti ne odločajo centri za
socialno delo, temveč sodišča.
CSD uporabnikom v teh zadevah
nudi pomoč pri sporazumevanju
in sodišču poda svoje mnenje in
poročilo;
žine in posameznike šele, ko ima
utemeljen razlog za obravnavo;
npr. opažanja strokovnih delavcev,
podana je vloga, prijava stranke
ali podana pobuda za obravnavo s
strani drugih služb;
• da CSD ne namešča starih oseb
v domove za starejše, da je to
naloga svojcev in da CSD posreduje
pri nameščanju oseb, ki svojcev
nimajo. Hkrati pa je potrebno
vedeti, da v zavodsko varstvo ni
mogoče namestiti odrasle osebe
proti njeni volji;
• da opravljanje družbeno koristnega dela kot nadomestna kazen po
• da so odrasli otroci po zakonu
dolžni po lastnih močeh preživljati svoje ostarele starše in da je
to dejstvo, ki ga upoštevamo pri
odločanju o pravici do oprostitve
plačila zavodskega varstva in pri
odločanju o pravici do varstvenega
dodatka;
• da vse informacije in podatke,
ki nam jih v postopkih zaupajo
uporabniki, varujemo kot zaščitene
osebne podatke. Varovan osebni
podatek pa ni višina prejetih
pomoči iz državnega proračuna
(denarna pomoč, subvencije,
oprostitve) in zato podatke o
Zaradi obsežnosti nalog in spreminjajoče se zakonodaje na področju
socialnega varstva morda ni odveč
opozoriti na nekaj dejstev, ki vam
morda pridejo prav, ko boste v stiski
ali se boste spraševali, kam po moč in
pomoč.
Morda niste vedeli:
• da je pri odločanju o upravnih
stvareh in pooblastilih centrov za
socialno delo določena krajevna
pristojnost, ki se določa po
stalnem bivališču uporabnikov.
Za uporabnike iz Mežiške doline
o pravicah, oprostitvah in
subvencijah ter ukrepih odloča CSD
Ravne na Koroškem;
• da lahko prvo socialno pomoč ali
katerokoli drugo svetovalno pomoč, brezplačno uveljavljate na
katerem koli CSD po Sloveniji, ne
glede na krajevno pristojnost;
• da so vse storitve na področju
socialnega varstva za uporabnike
brezplačne, plačljivi storitvi sta
le zavodsko varstvo za odrasle in
52
višini prejetih pomoči, na zahtevo
posameznikov, lahko posredujemo
kot informacijo javnega značaja;
• da pod določenimi pogoji posamezni slovenski državljani nekatere
pravice s področja starševskega
varstva uveljavljajo tudi v drugih
državah EU.
Ker pri uveljavljanju pravic iz
starševskega varstva in družinskih
prejemkov opažamo, da je vedno več
družin, kjer sta eden ali oba starša
zaposlena v Avstriji, podajamo tudi
nekaj pojasnil s tega področja.
Omenjeno področje ureja Uredba
(ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov
socialne varnosti na ravni Evropske
unije. Namen Uredbe je zagotoviti
enakost obravnave vseh državljanov
Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi
članici. V skladu z Uredbo se pravice
uveljavljajo v državi, ki je primarno pristojna glede na zaposlitev in bivanje.
Pri odločanju primarne pristojnosti
države za izplačilo družinskih dajatev
je potrebno upoštevati zaposlitev oz.
opravljanje dejavnosti obeh staršev,
četudi sta razvezana.
Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej
za izplačilo morebitne razlike med
dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča,
in dajatvami, do katerih bi bila oseba
sicer upravičena v drugi državi članici
(v kolikor je višina družinskih dajatev v
tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).
Ko je eden od staršev zaposlen v
Avstriji ali kateri drugi državi EU, je
pomembna zaposlitev drugega starša, saj se po njej ugotavlja primarnost države, in sicer
RAVENSKI RAZGLEDI
OTROŠKI DODATEK,
DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO, DODATEK ZA NEGO OTROKA
• če je drugi starš zaposlen v SLO,
se vloga odda na krajevno pristojni CSD, ki o pravici odloči. Konec
leta se s potrjenim obrazcem E
411 in z obrazcem E 401 (potrdi
se na matičnem uradu) uveljavlja
razliko pri pristojnem nosilcu v
drugi državi (v Avstriji pri Finanzamt),
• če je drugi starš ravno tako zaposlen v EU ali pa je brezposeln,
se je v SLO potrebno odpovedati
pravici in jo, s potrjenim obrazcem
E 411 (potrdi ga Centralna enota
za starševsko varstvo v Ljubljani)
in obrazcem E 401 (potrdi ga matični urad), uveljavljati v Avstriji.
STARŠEVSKI DODATEK
• v primeru, ko je bodoča mamica
brezposelna in je otrokov
oče zaposlen v Avstriji, se po
rojstvu otroka odda vloga za
starševski dodatek, skupaj z
dvema obrazcema E 411 (za
starševski dodatek in za otroški
dodatek, na CE, kjer potrdijo,
da v Sloveniji ni pravice), dva
obrazca E 401 se potrdita na
matičnem uradu. Obrazci za
otroški dodatek se oddajo v Avstriji
pri Finanzamt, za starševski
dodatek pa pri Steiermarkische
Gebitkrankenkasse.
Pri zavarovanju za starševsko
varstvo so Slovenke, ki so zaposlene
v Avstriji, upravičene do porodniškega nadomestila, ki se uveljavlja pri
krajevno pristojnem nosilcu v Avstriji
(Steiermärkische Gebietskrankenkasse v kraju zaposlitve) in se izplačuje
osem tednov pred rojstvom in osem
tednov po rojstvu otroka.
Nato pravice preidejo v družinske
prejemke in se uveljavljajo glede na
primarno pristojnost držav:
• če je otrokov oče zaposlen v Avstriji ali pa je brezposeln, je primarno pristojna Avstrija,
• če pa je otrokov oče zaposlen v
Sloveniji, mora mamica pred iztekom osmih tednov oddati vlogo
za starševski dodatek pri krajevno
pristojnem CSD v Sloveniji. Konec
leta uveljavlja razliko v Avstriji
(obrazec E 411 in E 401).
V primeru, ko je bodoča mamica
pred porodniškim dopustom zaposlena v Sloveniji, bila pa je v zadnjih
dvanajstih mesecih zaposlena v Avstriji, se vloge za starševsko varstvo
in obrazec E 104 (ki ga potrdi krajevno
pristojni nosilec v Avstriji) odstopijo
na CE, saj prejšnja zaposlitev vpliva na
višino starševskega nadomestila.
Zaradi kompleksnosti zadev in
vprašanj, ki se porajajo, vas vabimo,
da se pred urejanjem posameznih
pravic oglasite v Centru za socialno
delo Ravne na Koroškem, kjer vam
bomo radi pomagali s posredovanjem
informacij in pomembnih podatkov.
Pripravili
Katarina OREŠNIK in
Sonja TIRŠEK
Invalidsko podjetje
ozara: Priložnosti socialnega
vključevanja v Slovenj Gradcu
Invalidsko podjetje OZARA, d. o. o.,
od 7. 4. 2011 v Slovenj Gradcu izvaja
program socialna vključenost, ki
je namenjen podpori in ohranjanju
delovnih sposobnosti invalidov, ki se
v program vključujejo.
Kdo se lahko vključi v program?
•Osebe z odločbo o nezaposljivosti,
ki so status invalidnosti pridobile
preko Zavoda RS za zaposlovanje.
•Invalidi I. kategorije z odločbo
Zavoda za pokojninsko in invalid sko zavarovanje (ZPIZ).
•Osebe z motnjo v telesnem in
duševnem razvoju.
Katere aktivnosti nudi program?
Vsi, ki se nam pridružijo, se veliko
naučijo, saj v programu na vašo in
našo pobudo izvajamo mnoge
delovne, psihosocialne, kreativne in
prostočasne aktivnosti.
Kaj pridobim če se vključim v
program?
•Ohranjam in razvijam svoje
delovne navade, spretnosti in
sposobnosti.
•Vključujem se v socialno okolje in
pridobivam nove prijatelje.
•Sodelujem v kreativnih delavnicah
in urim svoje ročne spretnosti.
• Udeležujem se izletov, sprehodov,
izobraževanj, tečajev in usposa bljanj.
•Če sem v stiski, mi strokovnjaki
pomagajo.
• Pridobivam na pozitivni samopo dobi in razvijam samospoštovanje.
• Za opravljeno delo sem tudi
denarno nagrajen.
• Kakovost mojega življenja je
veliko boljša.
Na lokaciji Lepa pot 4 v Slovenj Gradcu
imamo še nekaj prostih mest, zato vas
vabimo, da se nam pridružite.
Za vse informacije, ki jih potrebujete
zase ali za svoje najbližje, nas pokličite
na naslednje telefonske številke: 02 88
58 870 ali 041 692 318 (strokovna delavka Valerija Mikložič) ali 051 697 124
(strokovna delavka Karmen Šerc).
53
KS Kotlje: Na »barikadah« in praznih rok …
Naj prevaga razum
V KS Kotlje spada okoli
40 % prebivalcev, ki so izven
mesta Ravne na Koroškem.
Delovanje članov Sveta
KS Kotlje je bilo v skladu
z našimi pristojnostmi. To
poudarjam tudi letos, saj
so prioritete občine opredeljene v proračunu, ki ga
sprejmejo občinski svetniki.
Seveda vsako leto pošiljamo predloge, vezane na
težave v naši ožji lokalni
skupnosti, a vse prevečkrat
ostajamo praznih rok, ker so
pač drugje še bolj potrebni
sprememb. Svetniki že vedo
in nosijo vso odgovornost za
svoje odločitve. Mi te odločitve seveda spoštujemo. Ne
govorim o popravilu malih
cestnih odsekov, saj zanje
denarja skoraj ni, a še vedno
so se našle rešitve za največje luknje in druge težave.
Tudi v Kefrovem mlinu se po
polžje premikamo k rešitvi
problema ceste in glede na
zagotovila tudi odseka z
regionalke.
Zazidava Kotlje III je tik
pred realizacijo. Veselimo se
novih prebivalcev, ki bodo
kraju prinesli novo svežino
in upam, da se bodo hitro
aktivno vživeli v novo okolje
in ga ne bodo jemali zgolj
kot spalno naselje, kar velja
za velik del ostalih dveh naselij. Na javni razgrnitvi smo
dobili zagotovila, da bo zaradi novega naselja razširjena cesta oziroma dostop
do naselja Kotlje III ter sicer
smiselno urejen prometni
režim v samem centru.
Kotlje potrebujejo večnamensko dvorano. O tem
govorimo že leta, sedaj pa
54
je čas, da to potrebo tudi
svetniki in župan uvrstijo
med prioritete občine. Kulturni dom ni le neprimeren
za raznovrstne dejavnosti, ki se sedaj dogajajo v
njem, ampak se bojimo, da
je zaradi dotrajanosti tudi
nevaren. Sklep srečanja s
predstavniki društev ob
Kuharjevih dnevih je tudi, da
bomo naročili strokovni pregled ustreznosti dvorane in
glede na rezultate primerno
ukrepali.
Nikakor se ne moremo
strinjati z oceno strokovnih
občinskih služb, da ne potrebujemo ustreznega parkirnega prostora oziroma
dovoza do šole.
Zdi se nerazumljivo, kako
si na križišču ob vhodu v Kotlje ne uspemo priboriti večje table z napisom našega
kraja in označbo poti na levo
in desno. Pa tega ne želimo
zase, ampak za mnoge, ki se
(čisto upravičeno) izgubijo v
tem našem malem kraju.
Saj vsi poznamo rek
(in v Svetu KS Kotlje se ga
še kako zavedamo), da so
spremembe edina stalnica
v našem življenju. A sprememba prenesenih pristojnosti košnje Kotljam prav
gotovo ni prinesla kaj pozitivnega oziroma izboljšanja.
Smo pa v Kotljah zelo
veseli, da je letos ob 120-letnici Prežihovega rojstva
uspelo obnoviti Prežihovo
pot, prav tako so bili letos
Kuharjevi dnevi, ki so se
razširili na ves oktober, zelo
pestri in kvalitetni. Tudi zaključek na zadnjo oktobrsko
nedeljo, ko smo praznovali
krajevni praznik v spomin
na 70-letnico hotuljskega
tabora, je bil še posebej
slovesen, saj so nas s prisotnostjo počastili predstavniki Garde slovenske vojske.
Marija Mavser Jelka pa je
prejela zlato plaketo Združenja borcev za vrednote
narodnoosvobodilnega boja.
Prireditev je spremljal pester kulturni program, ki so
ga sooblikovali naši najmlajši in šolarji, Koroški oktet,
Aljaž Verhovnik in mežiški
možnarji. Za vso pomoč
dolgujem veliko zahvalo
Karlu Polancu, predsedniku
Krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote
narodnoosvobodilnega
boja, in Zdravku Moličniku,
predsedniku Območnega
združenja Veteranov vojne
za Slovenijo.
Med tradicionalne prireditve, ki jih organiziramo
člani Sveta KS Kotlje, spada
tudi Koroški pustni karneval.
Veseli smo sodelovanja z
vsemi društvi in posamezniki, ki ne dovolite, da ta poganska tradicija odhajajoče
zime v Kotljah zamre in že
sedaj vas vabim k sodelovanju v naslednjem letu.
Ob dnevu državnosti pa
nam je letos zagodlo vreme
in predvidena prireditev ob
osamosvojitveni lipi, ki smo
jo že drugo leto skrbno pripravljali, je splavala po vodi.
Težkih sedanjih časov do
sedaj namerno nisem omenjala, saj sem prepričana, da
niso in ne morejo biti razlog
za našo morebitno pasivnost. Morda je ravno v tem
»norem« vsakdanu druženje
in pomoč sočloveku tisto,
kar tudi nam pomaga pri
vračanju k osnovnim človeškim vrednotam in morda
tudi k temu, da umirimo
kompas. In v Kotljah smo
lahko veseli in ponosni na
uspešne posameznike in
podjetja, in pa seveda na
vse tiste, ki pristopite in
pomagate po svojih močeh.
Tu ste tudi člani društev in
sekcij: gasilci, lovci, čebelarji, pevci, recitatorji, igralci,
člani krajevne organizacije
zveze borce, veterani vojne
za Slovenijo … Prostovoljci
Krajevnega odbora Rdečega
križa s hrano ali plačilom
položnic vsaj delno omilijo
veliko socialno stisko sokrajanov. Naši sončki iz vrtca in
šole pa nam s svojimi vzgojiteljicami in učitelji pripravljajo nepozabne skupne
trenutke. Veliko nas je, ki se
ne poznamo samo po videzu, ampak sodelujemo, se
družimo in vabimo še veliko
večino, ki ostajate ob strani,
da poskusite in najdete čas
tudi za druge in verjemite,
da boste tudi sami bogatejši.
Da smo Hotuljci velikokrat zelo pogumni na
besedah in kritikah, manj
pa pri dejanjih, čivkajo že
vrabci. Še vedno stopicamo
na mestu s pestrejšo turistično ponudbo, turističnim
društvom … Nekaj poskusov
je zaznati in želim, da vam
uspe. O Rimskem vrelcu pa
tokrat nič besed.
Hvala, spoštovane krajanke in krajani, za pomoč,
prav tako strokovnim službam občine, svetnikom in
županu za zgledno sodelovanje. (Novoletna želja pa je,
da bi nas svetniki in župan
večkrat obiskali. Aja, mogoče se bo to v volilnem letu
celo uresničilo!)
V rubriki »Saj ni res, pa
je« objavljamo najnovejši
fotografiji okolice kulturnega doma in Zadruge s pripisom: Naj prevaga razum.
V teh decembrskih dneh
vam člani Sveta KS Kotlje
želimo, da bi v novo 2014.
leto prenesli vse lepe spomine, dobre ideje in mnoge
izkušnje ter veliko pozitivne
energije in modrosti. Želimo
vam, da praznike preživite
med tistimi, ki jih imate
najraje.
Na najdaljšo noč vas
vabimo tudi v vaški center
v Kotljah, kjer bomo skupaj
v prijetnem razpoloženju
pričakali in pozdravili leto
2014.
Irena Oder, predsednica
Sveta KS Kotlje
V Kotljah se družimo
Letos januarja je v Kotljah zaživela pobuda nekaterih upokojenk za tedensko
druženje. Vodstvo krajevne
skupnosti nam je takoj priskočilo na pomoč in nam
ponudilo svoje prostore.
Ideja je padla na plodna
tla. Vsako sredo od 10. do
11. ure smo imele svojo
DOBRO URO. Nekako tako,
kot bi šli na kavo k znancu iz
sosednje ulice.
Naša dnevna soba je
odprta za vse ljudi dobre
volje. Deluje po sistemu:
kdor pride, pride! Ni nobene
obveze za redno prisotnost.
Udeležba je bila običajno od
10 - 15 upokojenk. Vsi smo
učitelji in vsi smo učenci.
Klepetamo, se spoznavamo,
učimo eden od drugega,
se skupaj veselimo in tolažimo. Preberemo kakšno
zdravilno zgodbo in urimo
možgane z raznimi vajami,
ugankami in podobno.
Naše edino pravilo pa
je, da ne opravljamo in se
ne pogovarjamo o politiki!
Menimo, da je ravno v tem
skrivnost uspešnosti in priljubljenosti skupine.
V tem letu smo pokazale, da se da popolnoma
brez sredstev narediti nekaj
dobrega za sočloveka v tem
odtujenem svetu. Res sva
vajeti vzeli v roke dve prostovoljki, ki sva z dobro voljo vsak teden skuhali kavo
in domač metin čaj, morda
za izhodišče odprli kakšno
zanimivo temo, največkrat
pa je beseda kar sama stekla.
Pridružite se nam!
Dnevna soba je odprta!
Ivana Prislan
PGD KOTLJE PRAZNOVALO 90 LET
Prostovoljno gasilsko društvo
Kotlje je 19. julija praznovalo 90 let
delovanja. Društvo je svojo 90-letnico
počastilo s slavnostno sejo, gasilsko
parado, izdajo almanaha in gasilsko
vrtno veselico.
Na slavnosti seji so bili prisotni
predstavniki sosednjih društev, predstavniki Gasilske zveze Mežiške, Dravske in Mislinjske doline ter predstavniki Gasilske zveze Slovenije. Ob 90.
obletnici delovanja je GZS odlikovala
PGD Kotlje z gasilskim odlikovanjem,
plamenico I. stopnje. Na svečani seji je
RAVENSKI RAZGLEDI
PGD Kotlje podelilo članom, društvom
in organizacijam priložnostne plakete
in odlikovanja.
Po svečani seji je bila gasilska parada skozi Kotlje, na kateri so sodelovala društva iz gasilskih zvez Mežiške,
Dravske in Mislinjske doline ter gasilci,
prijatelji iz Avstrije.
Slavnostni govornik na svečani
seji je bil podžupan Občine Ravne. Ob
tej priložnosti je predal ključe novega gasilskega avtomobila, Mercedes
sprinter 4 x 4, za katerega sta sredstva prispevala Občina Ravne in PGD
Kotlje.
Gasilci smo svoj jubilej počastili
še z gasilsko vajo, aktivnostmi ob
mesecu požarne varnosti ter izdajo
almanaha. Za izvedbo obsežnega programa se zahvaljujem vsem članom in
članicam gasilcem, krajanom, delovnim organizacijam in posameznikom,
ki so prispevali sredstva za izvedbo
praznovanja ob naši 90-letnici.
NA POMOČ!
Emil Pušnik,
predsednik PGD Kotlje
55
56
STARA KAVARNA
Po koncu druge svetovne vojne se je začel čas obnove vsega porušenega. Mesta in trgi so začeli
dobivati novo podobo. Tako je bilo tudi v Guštanju, ki je z novimi zgradbami dobil novo ime.
Leta 1952 je trg postal
mesto Ravne na Koroškem.
Mesto pa tudi potrebuje
kavarno in po pripovedovanju je bila mala kavarna že v
starem Guštanju – v malem
prostoru so postregli s kavo,
ki je bila v tistem času nekaj
posebnega. Stavbe (male
hiše, v kateri je bila naša
prva kavarna) že dolgo ni
več – vzela jo je cesta.
Z železarno so rastla
nova naselja, začelo se je na
Čečovju, kjer so bili zgrajeni
prvi stanovanjski bloki in
internat za učence Metalurške industrijske šole. Leta
1952 je bil zgrajen Dom
železarjev. V njem je bila
velika svetla restavracija z
okoli 300 sedeži in kavarna
po velikosti enaka restavraciji, ločil ju je lep atrijski
vrt s plesiščem, ki sta mu
dajali senco dve vitki brezi.
V Domu je bila velika sodobRAVENSKI RAZGLEDI
na kuhinja, vodja kuhinje je
z velikim belim klobukom
vodil svojo posadko, kjer so
pripravljali hrano za okoli
300 abonentov. Učenci smo
se vsi prehranjevali v restavraciji Doma železarjev.
Restavracijo in kavarno je
krasilo po osem ogromnih
lestencev. V restavraciji so
bili lestenci kovinski, delo
kroparskih kovačev, v kavarni pa leseni. Šarm kavarne je
bila njena ponudba, pestrost
programov in dogodkov, ki
so se vrstili skozi celo leto. V
njej so bile kulturne prireditve, koncerti, plesni turnirji.
Kavarna je imela stalni ansambel, ki je privabljal ljubitelje plesa od blizu in daleč
vsako soboto in nedeljo. Na
odru je bil tudi klavir.
Ob praznovanju novega
leta in drugih pomembnih
praznikov je bilo veselo
v vseh prostorih Doma
STARA KAVARNA
Draga moja, naj ti povem
in to čisto zares.
V stari kavarni kot nekoč je zopet ples.
Igra ansambel, se spominjaš dveh muzikantov?
Adi s trobento, Konrad klarinet
in tisti stari napev »Pridi spet«.
Pridi spet, da greva po istih poteh, kot sva nekdaj.
Pri mizi, tam ob oknu, bova sedela.
Pila kavo,vermut, kar boš želela.
Nato ob glasbi, tesno objeta preko parketa, se zavrtela.
Valček …, tango …, fokstrot …
Ansambel pa še zaigra živahen ritem ča ča ča.
Zato te prosim, prav zares, te vabim: »Greva nocoj …«
A v staro kavarno?
Ne, tukaj bo ples.
57
železarjev. Pustno rajanje
je vselej privabilo krajane in
ostale goste iz cele Koroške.
Zelo znan je bil planinski
rej, ki so ga vsako leto
organizirali planinci. Ribiči
so se radi zavrteli. V kavarni
so bili plesni tečaji, kjer je
plesni mojster Simončič
poučeval kulturo plesa in
plesne korake veliko mladih
pa tudi starejših, ki jim je bil
ples razvedrilo. V kavarni
so bili mladinski plesi, in
sicer ob nedeljah od 14.
do 19. ure. Dvakrat je Dom
železarjev gostil tovariša
Tita in soprogo Jovanko, ki
sta z delegacijo obiskala
železarno.
Opisal bom enega od
dogodkov, ki so mi ostali v
spominu. V internatu nas je
bilo v času mojega šolanja
leta 1954 okoli sto učencev.
To število se je vsako leto
povečevalo, nekje do 300
učencev iz Slovenije in tudi
iz drugih delov takratne
skupne domovine je našlo
tu svoj drugi dom. Imeli smo
očetovsko strogega vzgojitelja, ki je dobro vedel, kaj se
mladim dogaja v teh letih.
Poskrbel je za obšolske dejavosti, predvsem na športnem in kulturnem področju,
tako da na druge vragolije ni
bilo misliti. Tisti čas sta gimnazijo obiskovala dva brata,
Ivek in Ciril Krpač. Oba sta
bila dobra pevca in glasbenika. Ciril je že vodil pevski
zbor na gimnaziji. Naš vzgojitelj pa je sklenil, da bomo
imeli fantovski pevski zbor
tudi v internatu. Kar si je namislil, je tudi izpeljal. Na šoli
smo bili sami fantje. Nekega
dne je prišel z beležnico in
iskal kandidate, ki jih je že v
naprej določil. »Jutri ob štirih
popoldne je avdicija v kavarni, glej, da ne boš manjkal!«, je ukazovalno dejal.
»Nimam posluha«, je bil moj
izgovor. »Če imaš posluh
za ples, ga boš imel tudi za
petje.« Sošolec, ki je stal za
menoj, me je dregnil in kar
za oba odgovoril, da bova na
vajo vsekakor hodila. Ni bilo
več dileme, samo skrbelo
me je, kaj bo na avdiciji. Kolega mi je še rekel, da bo že
on poskrbel, da ne bo težav.
Bil je zelo dober pevec z
lepim glasom. Poučil me
je, kako in kaj naj naredim,
ko bo prišel dan avdicije. V
kavarni na odru je bil klavir,
ob njem je stal pevovodja.
Pokazal je na kandidata, se
nato sklonil, pritisnil tipko,
tako sklonjen je poslušal,
ko je kandidat z dolgim »a-jem« ponovil zvok klavirja,
nato se je obrnil, pogledal
pevca in mu pokazal mesto
v zboru. To je bilo vse. Preprosto. Ko sem bil na vrsti,
sem samo odprl usta, glas
pa je bil sošolčev. Tako sem
bil sprejet v zbor, ki ga je
vodil pozneje znan pevec in
zborovodja Koroškega akademskega okteta. To mi je
pomagalo, da sem lahko še
naprej hodil na plesne tečaje
in mladinske plese, kar mi je
veliko pomenilo.
Danes se radi
spominjamo tistih lepih
časov, posebej glasbenih
večerov in dogajanj, ki jih
je odnesel čas. Povabilo
na ples je kratka pesmica
(stran 57), ki me spominja
na Dom železarjev, na
vse tiste lepe dogodke in
prijetne plesne popoldneve
in večere.
Jože Prednik
Frajtonar Pepi Cekon na
letošnjih Ravenskih dnevih
Foto: Blaž Kajzer
Ta pravi stari
Gut'nštanar gospod
Karli Bevc
Foto: Blaž Kajzer
58
Sokolski dom
v Guštanju
1
V Guštanju so 22. novembra 1931 svečano
odprli novi sokolski
dom, ki je bil obenem
predviden tudi za šolsko telovadnico. Zanj
so prizadevni člani guštanjskega Sokola, ki je
bil ustanovljen že leta
1919, žrtvovali nešteto
prostovoljnih ur. Temu
svojemu prostovoljnemu delu so pravili »kuluk«. Otvoritev novega
doma je bila domišljena
zelo natančno. Ob 11.
uri tega dne je bila slavnostna seja, na kateri je
imel društveni starosta
Janko Rožman otvoritveni govor, zaigrali so
državno himno, delegati
in zastopniki oblasti pa
so se pridružili slavnosti
s svojimi govori. Zatem
so odšli na pokopališče
pri sv. Antonu in položili
venec na vojaški grob.
Slavje se je nadaljevalo
popoldan z akademijo s
telovadnimi, pevskimi in
orkestralnimi točkami.
Temu programu je sledila narodna veselica s
plesom.
Zdaj so člani in naraščajniki »Sokola« lahko
uredili pred domom tudi
novo odbojkarsko igrišče. Na njem so redno
trenirali in igrali odbojko.
Igrišče je bilo seveda daRAVENSKI RAZGLEDI
leč od videza današnjih
modernih igrišč. Ni bilo
čisto gladko, pri igranju
pa so igralci dvigovali
precej prahu. Označeno
je bilo s preprostimi
letvicami, ob katerih
se je večkrat spotaknil
marsikateri igralec, ki ga
je zanos igre tako pritegnil, da je pozabil na
»nevarnost« ob robovih
odbojkarskega igrišča.
V tem domu so guštanjski Sokoli uspešno delovali vse do okupacije
Jugoslavije, ko je 2. svetovna vojna za nekaj let
zatrla tako športni kot
tudi kulturni utrip v kraju
in prisilila zavedne ljudi,
da so se pričeli boriti za
druge, veliko večje smisle in cilje.
Ko je leta 1945 spet
zasijala svoboda, so v
Guštanju takoj ustanovili telesnovzgojno društvo. Ko pa sta se leta
1948 telesnovzgojna
in športna organizacija
ločili, telovadci niso imeli
prostora za samostojno delo. Bivši sokolski
dom je bil spremenjen v
kinodvorano, društveno
orodje pa uničeno. Šele
ko se je kino preselil
v nove prostore ob
Meži, so lahko sestavili
pripravljalni odbor za
ustanovitev telovadne-
ga društva, ki je svoje
prve naloge – zbrati
vse, ki imajo smisel za
»fizkulturno« delo; postaviti temelje za močno
telovadno organizacijo;
urediti telovadnico –
uspešno opravil in sklical 23. januarja 1951
ustanovni občni zbor
Telovadnega društva
Guštanj. Društvo je takoj
pričelo z redno vadbo
vseh oddelkov, nekajkrat nastopilo v Mežiški
dolini, v oktobru 1951
pa priredilo svojo prvo
telovadno akademijo,
ki je izredno uspela in
pritegnila v telovadno
društvo, ki se je pozneje
preimenovalo v TVD
»Partizan«, še številne
nove člane. Konec leta
1951 jih je bilo že prek
120. Prav tako so vse
generacije takratnih
gimnazijcev imele ure
telesne vzgoje kar v tem
domu.
Tako je nekdanji guštanjski sokolski dom
dejavno služil svojemu
namenu, dokler niso na
Ravnah v športnem parku zgradili sodobnega
doma telesne kulture,
nekdanji sokolski dom
pa podrli in gradbene
ostanke odpeljali.
Mirko Osojnik
2
3
4
1. »Kuluk« pred novozgrajenim sokolskim domom leta 1931
2.S slavnostne akademije pred guštanjskim
sokolskim domom leta 1931
3.Naraščajska odbojkarska vrsta guštanjskega Sokola leta 1936
4. Tak je bil nekdanji sokolski dom v šestdesetih letih.
Fotografije (Koroški pokrajinski muzej – Muzej Ravne)
59
tare razglednice s Koroškega Selovca
RAVENSKI
RAZGLEDI
Glasilo Občine
Ravne na Koroškem
leto:
2013
številka:
10
izdajatelj:
Zavod za kulturo, šport,
turizem in mladinske
dejavnosti Ravne na Koroškem
zanj: Miran Mlakar
uredniški odbor:
Miran Mlakar,
Mirko Osojnik,
Petra Podjaveršek in
Bojana Verdinek
odgovorni urednik:
Mirko Osojnik
Za verodostojnost
posameznih prispevkov
odgovarjajo njihovi avtorji.
jezikovni pregled:
Bojana Verdinek
fotografija na naslovnici:
Sebastijan Oblak
oblikovanje:
atelje jk
tisk:
ZIP Center d. o. o.
naklada:
4.500 izvodov
Glasilo je vpisano v razvid
medijev pri Ministrstvu za
kulturo RS pod zaporedno
številko 750.
Ravne na Koroškem,
december 2013
BEL IN VESEL BOŽIČ
TER VELIKO SREČE IN
ZADOVOLJSTVA
V LETU 2014 VAM
IZ SRCA VOŠČIJO
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT,
TURIZEM IN MLADINSKE
DEJAVNOSTI, TIC RAVNE
IN UREDNIŠTVO
RAVENSKIH RAZGLEDOV!
zgoraj:
Pri Mešnjaku na Koroškem Selovcu (okoli 1980)
v sredini:
Na Selovcu sadijo krompir (pred 2. svetovno vojno)
60
spodaj:
Kašča pri Tresku na Koroškem Selovcu (okoli 1988)
Fotografije so v lasti fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne.
`