Info Občan - Julijana Bizjak Mlakar

info
občan
Glasilo OO SD Kamnik, avgust, 1/2010
VABILO
KMETIJSTVO POD
DROBNOGLEDOM
Poslanska skupina SD in OI KGZ Kamnik
vas v torek, 7. septembra 2010
ob 19. uri, vabita
v dvorano ŠKD Mekinje na
večer z ministrom za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano,
mag. DEJANOM ŽIDANOM.
Večer bosta vodila mag. Julijana
Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS in
Jožef Romšak, predsednik OI KGZS Kamnik
VABILO
ŠOLSTVO POD
DROBNOGLEDOM
mag. Julijana Bizjak Mlakar,
poslanka DZ RS
vas v torek, 14. septembra 2010 ob 19. uri,
vabi v Malograjski dvor Kamnik na poslanski
večer z ministrom za šolstvo in šport,
dr. IGORJEM LUKŠIČEM
Delo kamniške in
komendske poslanke
1
Spoštovani občani in občanke,
najprej čestitam uredništvu, ki mu je kljub vročim avgustovskim dnevom
uspelo pripraviti že dolgo časa zaželeno prvo številko Info občan-a. To je
prispevek k boljši obveščenosti občanov in občank o nekaterih dogodkih
v občini Kamnik. Z Info občan-om se je občina Kamnik pridružila tistim
občinam v Sloveniji, kjer podobna glasila že obstajajo. Info občan bo izhajal
enkrat do dvakrat letno.
Danes preživljamo gospodarsko krizo, ki je zajela večino razvitih držav, med
njimi tudi Slovenijo. Pričakali smo jo premalo pripravljeni na področjih gospodarstva, zakonodaje in sociale. Namesto da bi v letih od osamosvojitve
Slovenije dalje krepili mehanizme preglednosti in nadzora javnih financ,
soodločanja prebivalstva o javnih projektih, konkurenčnosti gospodarstva,
krepili solidarnostne in socialne mehanizme družbe, je šel razvoj pogosto
v drugo smer.
Nekateri so svoj položaj, pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve in neučinkovito delovanje sodišč izrabili za prisvajanje družbenega in državnega
premoženja. Oblastniki na državni in na lokalnih ravneh so pogosto pozabljali na varovanje javnega interesa in javnih sredstev, na skupno dobro in
na socialno povezanost, ki je temelj napredka v vsaki družbi. Civilna družba
še danes ni dovolj močna, da bi lahko uspešno pomagala spremeniti nekatere neustrezne trende.
V Sloveniji je še premalo politikov skandinavskega kova, ki gredo v politiko
z namenom, da bi delali v dobro prebivalstva in zadovoljevali njihove upravičene potrebe. S krepitvijo civilne družbe in s krepitvijo soodločanja občanov in občank o javnih zadevah v državi in v občinah prihaja tudi ta čas.
V nedeljo, 10. oktobra, bodo lokalne volitve. Spet bomo imeli možnost
izbrati nova vodstva občin. Upam, da bodo v vseh občinah izvoljeni odgovorni, strokovni, delovni in modri ljudje, ki bodo zmožni delovati
v korist občanov in občank. Ljudje, ki bodo pregledno in učinkovito
upravljali z javnimi sredstvi in uresničevali potrebne naloge, ki jih sedanjim županom in podžupanom še ni uspelo realizirati. Prepričana sem, da
čaka svetla prihodnost tudi Kamnik z udejanjanjem doslej še neizrabljenih
priložnosti, ki jih je v občini ogromno. Tudi priložnosti za tiste, ki so doslej
ostali na obrobju. Priložnosti pa lahko uresničimo le povezani in solidarni.
Naj vas ob tej priložnosti povabim na poslanska večera, ki ju bom imela 7.
septembra ob 19. uri skupaj z OI KGZS Kamnik v ŠKD Mekinje, in 14. septembra ob 19. uri v dvorani Malograjskega dvora v Kamniku. Na prvem večeru bomo vzeli pod drobnogled kmetijsko politiko, na drugem pa šolsko
politiko.
Gost prvega srečanja bo minister mag. Dejan Židan, drugega pa minister
dr. Igor Lukšič.
V nedeljo, 12. septembra, bom lepote Kamnika razkazala ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič, s katero si bova skupaj ogledali tudi tradicionalni sprevod
narodnih noš. Tedaj boste lahko ministrici povedali tudi kakšno vaše razmišljanje o obrambni politiki. Vljudno vabljeni.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
2
Dr. Aleksander Doplihar, član upravnega odbora Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, prejemik zlatega priznanja
občine Kamnik, skupaj s predsednico društva
mag. Julijano Bizjak Mlakar.
K BO
DOGODE
V nedeljo, 12. septembra 2010, bo poslanka ministrici za obrambo, dr. Ljubici
Jelušič, razkazala lepote Kamnika. Skupaj
bosta spremljali povorko narodnih noš.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar na častnem odru
spremlja parado ob 80. obletnici PGD Srednja vas.
Predsednik države, dr. Danilo Türk, v pogovoru s poslanko.
Uredništvo: Franc Svetelj, mag. Barbara Besek,
Roza Lavrinc. Izdaja OO SD Kamnik, Šutna 14,
1241 Kamnik. E pošta: [email protected]
Naklada: 10 000 izvodov. Tisk: Set d.o.o., Ljubljana.
STALIŠČA
mag. Julijane Bizjak Mlakar, višje predavateljice menedžmenta v
zdravstvu in ustanovne članice Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva
»Zdravstveni denar, ki ga solidarnostno zbiramo za zdravljenje, bi se moral porabljati učinkovito. Učinkovitost
pa se ne meri z dobičkom, temveč z izidi zdravljenja, ki jih dosegamo z vloženimi sredstvi.«
»Dostopnost zdravljenja se je s koncesionarji večinoma zmanjšala. Mnogi
izmed njih ustvarjajo celo umetne čakalne vrste, da bi usmerili paciente v
svoje samoplačniške ambulante.«
»V Evropi je težnja združevanja
zdravstvenega osebja v osnovnem
zdravstvu v oblike, podobne našim
zdravstvenim domovom. Pri nas se z
razgrajevanjem zdravstvenih domov
vračamo za več kot 80 let nazaj, ko je
bil ustanovljen prvi zdravstveni dom.
To organizacijsko obliko so v 70. letih
prevzele nekatere skandinavske države.«
»V koncesionarski obliki dela izgubljamo prednosti timskega dela, lažjega
nadzora, možnosti preiskav na dražjih
aparaturah, koriščenja ekonomije obsega, zadostnega izobraževanja ipd.
Opuščajo se manj plačane storitve,
tudi preventiva.«
»Člani gibanja običajno ljudem svetujemo, naj svoje zgodbe zaupajo novinarjem, saj smo ugotovili, da se brez
javnega pritiska nihče od odgovornih
ne zgane. Ministrstvo in zdravniška
zbornica pa očitno ne čutita težav bolnikov.« Nedeljski dnevnik, januar 2010
Odmevi na članek Zdravstveni dom
kot Mesarija d.o.o.*
»Zdravstveni dom Vrhnika zaradi preveč podeljenih koncesij od leta 2000
ni več izvajal dejavnosti dispanzerja za
ženske, od leta 2001 pa tudi ne dejavnosti zobozdravstva za odrasle. S podelitvijo koncesij v letu 2006 se je bistveno
zmanjšal tudi obseg programa splošnih
ambulant. Dostopnost do zdravstvenih
storitev se je v Vrhniki zaradi podeljenih
koncesij tako zmanjšala, da je vodstvo
zdravstvenega doma pozivalo upokojene slovenske zdravnike, naj pridejo
reševati vrhniško zdravstvo.
Najbolj odgovorna za to je zdravstvena
politika z ministri za zdravje na čelu, ki
se zadnja leta intenzivno trudijo privatizirati zdravstvene domove in bolnišnice.
*http://www.julijanabizjakmlakar.si/
V takšnih razmerah je mnogim zdravnikom težko delati. Gibanje za ohranitev
in izboljšanje javnega zdravstva ni proti
zasebnemu delu v zdravstvu, je pa proti
razgradnji zdravstvenih domov in bolnišnic, s čimer se ogroža zdravstveno
varnost prebivalstva.«
Julij 2010**
PISMO POSLANKE PRIMARIJU JANEZU
REMŠKARJU OB SEZNANITVI Z DOPISOM
Spoštovani, za informacijo se vam zahvaljujem.
Bi vas pa opozorila na novi predlog Zakona o negospodarskih javnih družbah,
ki ga je te dni dala v javno razpravo
ministrica Krebsova (predlog je na portalu e-demokracije ali na spletni strani
MJU). Predlagam, da predlog zakona
proučite.
Najbolj me skrbi odmik od usmeritve
v korist uporabnikov zdravstvenih
storitev zaradi neustrezne vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev pri nadziranju oziroma upravljanju
javnih zavodov, prav tako me skrbi uzakonitev možnosti tržne naravnanosti
zdravstvenih storitev, odpiranje možnosti privatizacije javnih zavodov ipd.
S prijaznimi pozdravi, mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
predlogi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in o prenosu
pravic iz tega zavarovanja v obvezno
zdravstveno zavarovanje. To se je načrtovalo že leta 2003, vendar je bil kapital
tedaj premočan, zato tedanjemu ministru ta podvig ni uspel. Bo uspelo ministru Marušiču?
Predlog zakona o RTV Slovenija
V parlamentarnem postopku je predlog
zakona ministrice za kulturo o RTV Slovenija. Z zakonom se predlaga preoblikovanje sedanjega nepridobitnega zavoda
RTV Slovenija v pridobitno organizacijo,
ki sme imeti skoraj 50 odstotkov komercialnega programa. Zaposleni ne bi bili več
javni uslužbenci. Uprava, svet in nadzorni
svet bi si lahko po pokritju morebitnega
minusa iz programov javnega interesa
delili dobiček.
Nesprejemljivo je, da se dobiček, ki
izvira iz javnih sredstev, pa četudi
gre za komercialno dejavnost, ne bi
porabljal le za javno dejavnost. S poslanskimi kolegi bom vložila amandmaje
k temu zakonu, da bi se v njem bolj kot
doslej zavaroval javni interes.
Delo, 13. maj 2010, iz članka Milene Zupanič
»Če družba nima drugih mehanizmov,
hodijo ljudje k zdravnikom,« se je – ob
odsotnosti sindikatov – v bran delavcev
in za ohranitev pravic postavila poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar. Opozorila
je, da mnogi delodajalci ne skrbijo
dovolj za primerne delovne razmere, da delovni procesi povzročijo
veliko invalidov, da nekateri ne plačujejo prispevkov in da odpuščanje
ljudi udari po žepu zdravstveno blagajno.
Udeleženci odprtja razstave na Malem gradu:
slikar Bogdan Potnik, Marinka Aparnik, grajski
pisar Stane Osolnik, poslanka Državnega zbora, Gordan Ambrožič
UTRINKI IZ POSLANSKE PISARNE*
Vroča jesenska točka bo pokojninska reforma. Verjetno nihče ne dvomi,
da bodo morali tisti, ki so zdravi, delati
dalj časa kot doslej. Vendar pa se lahko
daljše delo spodbuja, namesto, da se kaznuje tiste, ki so delali polno pokojninsko dobo in ne zmorejo delati do 65 leta.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
Kaj bo položil minister za zdravje na
mizo po tem, ko je bil umaknjen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti,
še ne vemo. Spodbudni so ministrovi
**http://www.iz-hod.info/it/odzivi
Tisti, ki menijo, da prebivalci Slovenije ne znamo več stopiti skupaj zaradi skupnih ciljev, se
motijo. To smo ponovno dokazali aprila tega
leta ob akciji Očistimo Slovenijo.
3
Mladi
Družba bi se morala več
ukvarjati z mladimi.
Mag. Barbara Besek
»D
ružba bi se morala več ukvarjati z
mladimi.« To so bile prve besede, ki
jih je izrekel študent Ekonomske fakultete v
Ljubljani, ko sva se na temo mladih srečala v
lokalu »Pod gradom«, kjer si s strežbo služi počitniški denar. Pričakovala sem mladostniško
vihravost, presenetila pa me je resnost njegovih
razmišljanj in odgovornost, ki je zvenela iz njegovih besed. Zato sem ga povprašala še po drugih, manj lahkotnih stvareh. Zanimalo me je,
kje vidi razloge, da si mladi danes tako pozno
ustvarijo družine.
»Mnogo je mladih, ki nimajo pogojev za to, da
bi si ustvarili družino,« meni. »Nekateri mladi
postavljajo kariero pred družino, vendar pa je
med mladimi večina takih, ki nimajo pogojev,
da bi si lahko privoščili svojo družino in samostojno življenje. Težko je dobiti in obdržati
službo. Za družino rabiš stanovanje, socialnih
stanovanj pa v občini praktično ni možno dobiti. Zaradi negotove zaposlitve je tudi težko
dobiti kredit,« razmišlja. »Če imaš otroka, poDelo Mag, 26. 4. 2010, Intervju z mag. Julijano Bizjak
Mlakar
Bolniki postajamo talci neurejenega sistema Besedilo: Brigite Ferlič Žgajnar
Fotografija: Uroš Hočevar
Za sogovornico je zdravstvo velik izziv. Tako
velik, da se je odločila s tega področja vpisati doktorski študij na fakulteti za uporabne družbene študije. Mag. Julijana Bizjak
Mlakar, poslanka SD, je bila glasna kritičarka
predloga zakona o zdravstveni dejavnosti
in moteč dejavnik za vse, ki so hoteli izpeljati zdravstveno reformo, ki naj to sploh ne
bi bila. Prejšnji zdravstveni minister Borut
Miklavčič je sprejetje omenjenega zakona
4
trebuješ zaposlitev, vrtec, stanovanje ipd.«
»Tudi študij danes ni dostopen vsem,« je prepričan. »Da lahko študiraš, rabiš denar. Štipendij v občini ni. Tudi v državi jih ni dovolj.«
Pokojnina mame in očima, s katerima se zelo
dobro razume, ne zadošča za vse, kar potrebuje družina. Zato dela Peter med počitnicami
40 ur na teden v gostinstvu. Denar porabi za
knjige, prevoze, telefon, internet ipd.
Izvem, da je Peter tudi priden študent, saj je
pred počitnicami že opravil vse študijske obveznosti drugega letnika. Družina, ki šteje
mamo, očima in dva brata, je tesno povezana. Oba brata delata v gostinstvu. Eden je za
kruhom odšel v Veliko Britanijo, vendar se
z njim kljub oddaljenosti slišita dvakrat do
trikrat na teden. Da ni predrago, uporabljata
Skype. Svoj prosti čas nameni Peter druženju
s prijatelji, kolesarjenju, plavanju in sprehodom v naravo.
Povprašam ga, kaj meni o razširjenosti drog
postavil kot pogoj, da ostane na položaju,
vendar se je moral od tega posloviti zaradi
slabega zdravja. Z novim ministrom je zavel nov veter, vlada pa je sporen zakonski
predlog umaknila. Bizjak Mlakarjeva si je oddahnila. Za zdaj.
Ste članica parlamentarnega odbora za
zdravstvo, vodili ste strokovni svet za
zdravje pri SD, dejavni ste v društvu in gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega
zdravstva … Kaj vas vodi, da se toliko posvečate zdravstveni tematiki?
Že na Zavarovalnici Triglav sem pokrivala
področje zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj, potem me je tedanji generalni direktor ZZZS prosil, da jim pomagam ustanoviti
v Kamniku. »Ocenjujem, da je med mladimi
kar veliko drog. Verjetno to odgovorne premalo zanima,« odgovori zamišljeno. Meni,
da bi se stanje lahko izboljšalo, če bi bilo več
možnosti za rekreacijo in za druženje mladih.
»Za srečanja jim preostanejo predvsem lokali,« doda. Pohvali prireditve, kot je Kamfest, za
katerega meni, da bi bil še boljši, če bi nudil
več možnosti nastopanja domačim skupinam
in glasbenikom. Peter rad dela z ljudmi. Zato
bi se po študiju želel zaposliti v poklicu, kjer
bo imel z ljudmi veliko stikov.
»Pa so težave mladih, o katerih govoriš, sploh
rešljive?« ga vprašam. »Prepričan sem, da bi
se dalo več narediti za mlade. Potrebujemo
le prave ljudi na pravih mestih. Ljudi kot je
Julijana Bizjak Mlakar,« je odločen.
Ko ga povprašam še po njegovi največji želji
tisti trenutek, izstreli kot iz topa: »Dopust…«
Ja, Peter si je letos dopust pošteno zaslužil in
upam, da ga bo tudi prijetno preživel.
zdravstveno zavarovalnico Vzajemna. Postala sem članica uprave in ugotovila, da v
zdravstvu hodimo po napačni poti. Da ne
sledimo usmeritvam v svetu in temu, za kar
se je pokazalo, da je najbolj dobro za ljudi.
Odmikali smo se od tega, da bi čim ceneje
dosegali čim boljše zdravje prebivalstva. To
je bil razlog, da sem začela precej poglobljeno proučevati zdravstveni sistem. Najprej
našega, potem še druge.
(Intervju na šestih straneh
z Julijano Bizjak
Mlakar, magistrico
poslovne politike in
organizacije, je viden
v arhivu tiskanih izdaj
edicij Dela.)
t
s
o
n
r
a
d
i
l
So
Marjana Berlec pri delu v
DU Kamnik
Dolgoletna
prostovoljka pri
uresničevanju
projekta Starejši
za starejše
Novinar: Franc Svetelj
M
arjano Berlec je težko dobiti na njenem domu na Duplici. Če kot zavzeta prostovoljka že skoraj dve desetletji ni
na obisku pri starejših občanih, ki jih skupaj
z okrog 30 prostovoljkami obiskuje v okviru
projekta Starejši za starejše ali v kamniškem
društvu upokojencev, kjer vodi komisijo za
socialne zadeve, pa je morda na izletu z upokojenci, ki jih večkrat vodi ali pa na razgibavanju z dupliškimi upokojenci ob torkih,
s kamniškimi upokojenci ob četrtkih, na
mesečnem merjenju vrednosti v krvi, ki ga
organizirajo skupaj z Rdečim križem, ali kje
drugje.
V najinem pogovoru v kamniškem društvu
upokojencev je stekla beseda predvsem o
Marjaninem opažanju življenja v naši občini in njenih predlogih, kaj bi se dalo še
storiti za prijetnejše življenje zlasti starejših
občanov.
Takoj na začetku je poudarila, da bi morali
varovana stanovanja graditi za najem, ne pa
za prodajo, saj si bo njihov nakup lahko privoščil le malokdo.
Posebno starejši občani, ki niso več sposobni voziti prevoznih sredstev, zelo pogrešajo
tudi mestni javni prevoz. To bi se dalo urediti s krožnim prometom s kombiji ali manjšimi avtobusi, kot imajo to urjeno že v nekaterih drugih mestih. Tako bi občanom olajšali dostop do zdravstvenega doma, lekarne,
trgovin in podobno, hkrati pa bi zmanjšali
sedanji pritisk avtomobilov na mestno jedro
Kamnika.
V Tuhinjski dolini bi bilo potrebno obdržati
neko manjšo splošno zdravstveno ambulanto, ki bi bila odprta ob določenih dnevih, saj
je tu veliko starejših občanov in občank, ki
bodo dosedanjo ambulanto, ki so jo zaprli,
zelo pogrešali. Od Motnika do Kamnika je
toliko, kot od Kamnika do Ljubljane, avtobusne povezave pa so zelo redke.
Na Duplici bi bilo treba nekdanje vrtičkarske gredice, ki so sedaj zaraščene s plevelom,
urediti v park in zelenice za rekreacijo, saj
ima največja kamniška krajevna skupnost s
4500 prebivalci premalo rekreativnih površin. Prav tako pogrešamo dokončno povezavo kolesarske steze med mestom in Duplico
ob Kamniški Bistrici.
Obstoječe parke, kot je Evropski park ob
železniški postaji Kamnik mesto in Mali
grad, pa bi bilo treba bolje nadzorovati, saj
še posebej ob koncu tedna in po raznih prireditvah kažejo prav klavrno podobo.
Marjana Berlec, ki je za svoje dolgoletno
delovanje v korist starejših občanov prejela srebrno priznanje občine Kamnik, je na
koncu poudarila razumevanje občine za
delo kamniškega društva upokojencev, ki
bo letos jeseni praznovalo šestdeset letnico
svojega delovanja z željo, da bi bilo tako sodelovanje tudi v prihodnje.
Pobuda poslanke
*Nedelja, 15 avgust 2010
Na seji Državnega zbora, 1. marca 2010, je
poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakarjeva
v zvezi s problematiko nizkofrekvenčnega
hrupa postavila ministru za okolje in prostor
dr. Roku Žarniću naslednje poslansko vprašanje in pobudo (citirano po zapisniku DZ):
MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa
za besedo, gospod predsednik. Spoštovani
gospod minister, spoštovani ostali prisotni.
Moje vprašanje se nanaša na nizkofrekvenčni hrup. Nizko frekvenčni hrup je za ljudi
praviloma neslišen, ali je slabo slišen. Ima
pa negativne učinke na zdravje ljudi že tudi
pri nizkih jakostih. Najpogostejše motnje
zdravja so pritisk in bolečine v ušesih,
vrtoglavica, neugodno počutje in depresivne motnje, kar lahko privede do nepopravljivih okvar živčnega ali kardiovaskularnega sistema. Dovolj močan nizkofrekvenčni
hrup povzroča tudi slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno
moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah. Vlade večine držav EU so zato
uveljavile razne ukrepe za zmanjševanje
nizkofrekvenčnega hrupa. Najbolj napredne države na tem področju so Velika Britanija, Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska
in Poljska. Slovenije naj bi ne bilo med temi
državami. Po poznanih podatkih naj bi v
Sloveniji za to področje tudi ne bilo delovno
varstvenih predpisov, čeprav naj bi zaposleni
pogosto bili med delom izpostavljeni temu
valovanju. Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem, ali ima Ministrstvo za okolje in prostor v načrtu urediti zakonodajo
na področju varovanja
prebivalstva pred
nizkofrekvenčnim
hrupom? In kdaj naj
bi se to področje uredilo tudi v Sloveniji?
*http://nfh.jananovak.com/jo/
Poslanka na obisku VDC Sožitje Kamnik
5
t
s
o
r
Mod
Iskrivost in
modrost
ob spominih
častnega občana
Kamnika
dr. Nika Sadnikarja
Mag. Julijana Bizjak Mlakar
Z
dr. Sadnikarjem, častnim občanom občine Kamnik, se pogosto vidiva in tudi
slišiva po telefonu. Kljub svojim častitljivim
94. letom je iskriv sogovornik in še danes sooblikuje življenje v občini Kamnik. Je doktor
medicine. Bil je vpet v turistično, športno in
kulturno dogajanje v občini in tudi danes živi
za svojo občino. Rojen je v družini znamenitega Kamničana, veterinarja in muzealca Josipa
Sadnikarja, tretjega častnega meščana mesta
Kamnik.
Tokrat me je poklical, da mi izroči dve strani
premišljenih in skrbno zapisanih nalog, ki
bi jih morala uresničiti kot bodoča županja
občine Kamnik. S svojo podporo pri kandidaturi in zaupanjem me je zelo počastil. V
zanimivem pogovoru, kjer sva se resno lotila
razmišljanja o možnostih realizacije številnih projektov, ki jih dosedanje občinsko
vodstvo ni uspelo realizirati, so pa nujne za
kakovostno bivanje občanov in občank, je
čas hitro mineval.
Beseda je nato nanesla na njegove medvojne
spomine. Očaralo me je njegovo živahno pripovedovanje o preteklih dogodkih, njegova
iskrivost in modrost.
Osnovno šolo je končal v Kamniku, gimnazijo
v Ljubljani, medicinsko fakulteto pa v Ljubljani in v Zagrebu. Konec leta 1941 je tik pred
vojno diplomiral in bil promoviran za doktormesta Bihać. Marca 1945 je hudo zbolel na
ja. »Tisti časi niso bili naklonjeni izobraženledvicah in bil prepeljan v korpusno kirurcem,« pravi. »Okupator je zapiral šolane ljudi
ško ekipo, nato pa v bolnico v že osvobojein jih izganjal iz Slovenije.« Tudi on je bil kot
nem Ogulinu. Konec avgusta 1945 se je vrnil
domoljub aretiran in odpeljan v zapor v Beguv Kamnik in bil nato dodeljen za upravnika
nje. Ob odpustitvi so mu na odpustni list zabolnice v Petrinji. Vodil je I. stopnjo sanipisali v nemščini, da bo pri
tetne ekipe Zagreba in nato
naslednji aretaciji ustreljen
postal upravnik bolnice JLA
„da
mi
izroči
dve
strani
kot talec. Zato je prebegnil
v Portorožu. Zaradi bolezni
na Hrvaško, kjer je v bol- premišljenih in skrbno ledvic ni mogel več opravljanicah Osijek, Vukovar in
ti kirurškega dela, zato se je
Đakovo opravljal zdravni- zapisanih nalog, ki bi preusmeril v rentgenologijo.
ški staž na kirurgiji. Njego- jih morala uresničiti Po specialističnem izpitu iz
vo življenje je bilo pogosto
rentgenologije leta 1957 mu
ogroženo, saj so ga iskali kot bodoča županja je bilo dodeljeno mesto spegestapovci iz Kamnika. občine Kamnik”
cialista rentgenologa v vojni
Moral se je skrivati. Da bi
bolnici v Ljubljani, kjer je
se zavaroval pred stalno
bil leta1980 kot polkovnik
nevarnostjo, je zaprosil za državljanstvo NDH.
upokojen. Kot izkušen zdravnik specialist je
V oktobru 1943 so ga kot kirurga mobilizirali v
leta 1972 pomagal tudi pri ustanovitvi renthrvaško domobranstvo.
genološkega oddelka v zdravstvenem domu
Kamnik in bil 14 let tudi njegov vodja.
»Ko so me domobranci želeli vključiti v svojo vojsko, sem takoj vedel, kje mi je mesto,«
pove odločno. Pobegnil je v partizane in po
desetih dneh zamenjal šefa mobilne kirurške
ekipe VII. divizije. Kot partizanski kirurg je
zdravil ranjene partizane pri bitkah na Hrvaški Zagori, Vrbovcu, Koprivnici, v Podravini,
Posavini in Kalniku, ter v bitki za osvoboditev
Čas je ob zanimivem pogovoru prehitro minil
in po več kot dveh urah sem se kar težko poslovila od dr. Nika Sadnikarja. Obljubila sem
mu, da bodo njegova izjemna opažanja o potrebah v občini Kamnik vključena med moje
naloge bodoče županje.
Dnevnik, 31.3.2010, iz članka Majde Hostnik
Dorijan Marušič ima problem - Že včeraj se je pokazalo, da so razumevanje in
interpretacije Marušičevih predstavitev kar se da različne. Toda pospremimo ga
z dobrimi upi. Če mu zaupa pregovorno, nepopustljivo v javno zdravstvo
usmerjena Julijana Bizjak Mlakar, potem se lahko nadejamo, da bo Marušič
naredil, česar v predlogu novega zakona o zdravstveni dejavnosti ni: transparentno ločitev javnega in zasebnega na področju izvajanja zdravstvenih storitev.
6
Poslanka s člani MPZ Solidarnost
a
j
i
g
r
Ene
Anastas Jončeski
trener, oče, ljubitelj živali
Mag. Barbara Besek
P
riljubljenega trenerja odbojkaric sem
srečala na sprehodu z ženo in dvema
psičkama. Poznam ga po njegovi izjemni
energiji in vedno dobri volji. Povedal je, da sta
se s sedanjo ženo Mojco prvič videla na Brniku, se zaljubila na prvi pogled in istega leta
je že bila poroka v Skopju. Mesec dni kasneje
je pripotoval v Kamnik in kot strojni tehnik
začel delati v Titanu. Njegova druga ljubezen je šport. Včlanil se je v odbojkarski klub
Kamnik, kjer je najprej igral odbojko, od leta
1979 leta pa je delal kot trener ženskih selekcij, in sicer od najmlajših članic pa do članic.
Vrsto let je bil tudi odbojkarski sodnik – tudi
sodnik sedeče odbojke. Zadnja leta trenira
dekleta mlajše selekcije ženske odbojke v
Kamniku. V preteklem letu je s kolegom iz
Kamnika Gregom Orlom ustanovil odbojkarski klub v Domžalah.
Dnevnik, 13. 10. 2009, tekst: (sta)
Poziv k ureditvi problematike neplačevanja prispevkov • Poslanca SD Andrej
Magajna in Julijana Bizjak Mlakar sta na današnji novinarski konferenci opozorila na
problematiko neplačevanja prispevkov delavcev. Opozorila sta, da neplačevanje plač
in prispevkov ogroža socialno in zdravstveno varnost delavcev in tistih, ki jih preživljajo, na vlado pa sta podala tudi poslansko
pobudo za ureditev tega vprašanja.
…
Poslanka Julijana Bizjak Mlakar je opozorila, da ima neplačevanje prispevkov vrsto
negativnih socialnih učinkov. Neplačevanje
po njenem pomeni, da je pokojnina delavca zaradi neplačanih prispevkov nižja, saj
se neplačani prispevki ne štejejo v odmero
pokojnine. Opozorila je tudi, da Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi neplačanih prispevkov zadrži pravico do
zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar delavcem in osebam, ki
so zavarovani preko njih, zmanjšuje dostop
do zdravstvenega varstva.
Opozorila je še, da kljub množičnemu in dolgoletnemu problemu na tem področju dosedanje vlade in pristojne inštitucije do zdaj
niso ukrepale, tako kot bi morale. Ob tem je
izpostavila Inšpektorat RS za delo, prav tako
tožilstvo, ki po njenih besedah sicer redke
ovadbe s tega področja praviloma zavrača.
Da bi se omenjena problematika uredila, sta
poslanca na vlado podala poslansko pobudo, kjer predlagata nekaj ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. V pobudi vlado pozivata, naj presodi zakonitost ureditve,
ki Dursu, Zavodu za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (Zpiz) in ZZZS omogoča dogovarjanje o odlogu plačil prispevkov. Predlagata tudi, naj Durs zaposlene enkrat letno
obvesti o plačilih prispevkov.
Pristojna ministrstva naj nemudoma pristopijo k nadzoru nad delom inšpektorata za
delo, Dursa, Zpiza in ZZZS, predlagata pa
tudi ustanovitev medresorske skupine, sestavljene iz pristojnih ministrstev, ki naj pripravi predloge zakonskih sprememb, s katerimi bi preprečili možnosti tovrstnih zlorab s
strani delodajalcev.
Z žarom v očeh je pripovedoval o svojem sinu
in hčerki, ki ju je tudi navdušil za odbojko in
plavanje. Sin Vojko je bil večkratni državni prvak v vseh slogih in v vseh kategorijah plavanja, razen pri članih. Hči Petra je navduševala
z odličnim stilom hrbtnega plavanja. Aco, kot
ga kličejo žena in prijatelji, je pred desetimi
leti, ko so bili otroci še majhni, veliko časa namenil plavanju. Bil je tajnik plavalnega kluba
in sodnik plavanja.
Pove tudi, da ima cela družina rada živali, posebno pse. Pred petimi leti ga je očarala psička
pasme Mops. Danes ima družina kar dve psički te pasme. Sin Vojko se je medtem poročil
in dobil sina Tiana. Mali Tian je nov razlog za
radosti in veselje v družini.
»Spoštujem načelne in poštene ljudi, ki so
delovni, strokovni, sposobni in pripravljeni
pomagati tudi drugim,« pravi odločno. Pove,
da so to tudi vrline, zaradi katerih spoštuje
poslanko mag. Julijano Bizjak Mlakar, in zato
podpira njeno kandidaturo za županjo.
Z demonstracijami za zvišanje minimalnih
plač in proti privatiziranju zdravstvenih domov in bolnišnic.
Strojni krožek
Bistrica-Pšata, demonstracija košnje v Komendi
7
VOLILNA KONVENCIJA SD
mag. Julijana
Bizjak Mlakar za županjo občine Kamnik s podporo šestih strank
Kamnik, 25. avgust 2010. Državna zborska poslanka mag. Julijano Bizjak Mlakar gre na volitve za županjo z množično podporo občanov in občank ter najmanj šestih strank. Podpirajo
jo Socialni demokrati (SD), Glas žensk Slovenije (GŽS),
Krščanski socialisti Slovenije (KSS), Slovenska unija (SU),
Demokratična stranka dela in solidarnosti (DSDS) in EU
Demokrati Slovenije (EUDS).
občine Komenda in svetniške liste v občinah Kamnik in v Komendi.
Na volilno konvencijo območne organizacije SD Kamnik so
ji poleg občanov, predsednikov in predstavnikov kamniških
odborov drugih strank, prišli izreč svojo podporo tudi štirje
predsedniki neparlamentarnih strank: poslanec Andrej Magajna, dr. Vlado Dimovski, poslanec mag. Franc Žnidaršič in dr.
Gorazd Drevenšek. Volilna konvencija je potekala v vznesenem
vzdušju.
Udeleženci konvencije so izrekali priznanje Kamničanki
- državnozborski poslanki Julijani Bizjak Mlakar za njeno
dosedanje delo. Pohvalili so njeno odločnost in srčnost v
prizadevanjih za napredek v državi, od katerega bi imeli koristi vsi. Ob izvolitvi je kandidatka za kamniško županjo
poudarila, da je ekipa, ki kandidira v Kamniku, sposobna
zagotoviti preglednost in učinkovitost porabe javnih sredstev ter omogočiti pri tem takšno sodelovanje z občani in
občankami, da se bodo sredstva porabljala v skladu z njihovimi upravičenimi potrebami. Spomnila je na množico
nujnih zahtevnih nalog na področju turizma, podjetništva,
obrti, kmetijstva, manjkajoče infrastrukture, ki čakajo novo
občinsko vodstvo.
Poleg mag. Julijane Bizjak Mlakar za kamniško županjo je volilna
konvencija potrdila še mag. Igorja Kluna za kandidata za župana
Za občinski svet Občine Kamnik so bili izvoljeni naslednji kandidati:
Veronika
Semprimožnik
Jože Goltnik je mizar, dober gospodar,
kmet in delavec iz Češnjic. Je poročen in oče
treh otrok. Tuhinjci ga
poznajo tudi po njegovem delu v Svetu KS
Zgornji Tuhinj in pri organizaciji različnih prireditev.
Rafko Goltnik je
Andrej Pestotnik
mizar iz Motnika. Je član
lovske družine in član
predsedstva turističnega
ter kulturnega društva iz
Motnika. Je tudi krvodajalec, mož in oče dveh
otrok.
je lesarski tehnik in monter iz Srednje vasi. Je član
Kulturnega društva Srednja vas. Je tudi gasilec
in član PGD Srednja vas.
Aktivno deluje v krajevni
skupnosti.
Emilija
8
je
absolventka fakultete za
organizacijo, kjer študira
kmetijstvo in gozdarstvo.
Z družino živi v Beli na visokogorski ekološki kmetiji, kjer namerava ostati
in se preživljati s kmetovanjem. Je poročena in
mati.
Gregorčič je
učiteljica matematike, bivša
ravnateljica in je pomočnica
ravnatelja. Živi v Stebljevku.
Njeni sodelavci in učenci jo
cenijo, bivši učenci pa jo imajo
v lepem spominu. Pogled na
igrala pri hiši, v kateri stanuje,
pove, da uživa v družbi svojih
vnukov.
Marija Jarc je gimnazijska maturantka,
aktivna upokojenka in
članica upravnega odbora za tretje življenjsko
obdobje. Živi v Markovem. Poznamo jo tudi
po dobrodelnih aktivnostih v okviru Unicefa. V
družbo zna vedno vnesti
dobo voljo.
mag. Barbara Besek
je iz Mekinj. Magistrirala
je iz poslovne informatike.
Je direktorica manjšega
podjetja v zasebni lasti in
sodeluje z mednarodnimi
organizacijami. Je poročena in članica sveta Gimnazije Rudolfa Maistra
v Kamniku.
France Jeras je dipl. inž. organizacije dela iz Stranj. Je upokojeni direktor Ljubljanske banke v Kamniku. Bil je tudi direktor
SKB banke Kamnik – Domžale
– Trzin. Je aktiven član Planinskega društva in bivši podpredsednik tega društva. Kamničani
ga dobro poznajo kot uspešnega predsednika izvršnega sveta
občine Kamnik.
Peter Ribič je dipl. inženir
agronomije in hortikulture
iz Godiča, je specialist organizacije in menedžmenta.
Zaposlen je v Biotehniškem
centru v Naklem. Je poročen.
Nedavno je postal očka. Poznamo ga tudi po prizadevanjih za ohranjanje starih
običajev, npr. spletanja adventnih venčkov.
Zvonimir Kolenik
je univ. dipl. organizator, inž.
elektrotehnike in uradnik iz
Šmarce. Je tudi mož in oče. Poznamo ga kot aktivnega tajnika športnega društva v Šmarci
in tajnika KS Šmarca. Aktivno
sodeluje pri različnih dogodkih
v Šmarci in v občini.
Fadila Bužimkić Halilović
Štefanija
je je univ. dipl. socialna delavka. Zaposlena je kot svetovalna
delavka v Osnovni šoli 27. julij v
Kamniku. Stanuje v Klavčičevi
ulici. Je žena in mati. Aktivna je
tudi na področju kulture in sožitja med občani različnih narodnosti. Sodeluje tudi pri dobrodelnih aktivnostih.
Zore
je višja upravna delavka in referentka v
Študentskih domovih
v Ljubljani. Živi v Zagorici. Je mati dveh sinov.
Sebila Mulalić je dipl.
ekonomistka,
podjetnica
in strokovna sodelavka za
ekonomska področja na
Zavodu RS za transfuzijsko
medicino, kjer tudi predseduje sindikatu. Je poročena
in mati. Stanuje v Klavčičevi
ulici. Sodeluje pri organizaciji dobrodelnih aktivnostih.
Florjan Mlakar
je natakar, podjetnik in
gostinec iz Mekinj. Vodi
Gostilnico in kavarno
Marjanca. Pred tem je
uspešno vodil mestno
kavarno v Kamniku. Je
mož, oče in dedek.
Irena Deželak je
po izobrazbi medicinska
sestra. Pred upokojitvijo
je bila kot medicinska
sestra zaposlena v Zdravstvenem domu v Kamniku. Je žena in mati.
France Sršen je
komercialist v pokoju
iz Volčjega potoka. Je
dolgoletni predsednik te
krajevne skupnosti. Je
poročen in oče.
9
Mojca Jončeska
Malovrh je dipl. ekoIztok Kuret je gim-
nomistka z izkušnjami
na kadrovskem področju. Je bivša direktorica,
žena, mati in babica. Državnozborski poslanki
pomaga pri njenem delu
v Kamniku in v Komendi. Živi v bloku v centru
Kamnika.
Marta Žerko je eko-
Boštjan Pogačar
nazijski maturant, doma
iz Volčjega potoka. Ima
izkušnje iz javnih služb
in iz gospodarstva. Je
poročen in oče.
nomistka,
upokojena
bivša direktorica Doma
starejših občanov v Kamniku. Živi v bloku v ulici Matija Blejca. Občani
jo najbolj poznamo po
njenih večletnih aktivnostih na področju skrbi
za starejše.
Franc Svetelj ima višjo eko-
nomsko šolo. Je upokojeni inž.
organizacije dela. Bil je družbeni
pravobranilec. Je bivši predsednik
skupščine občine Kamnik in dobitnik bronastega ter srebrnega
priznanja občine Kamnik. Je soustanovitelj in dolgoletni urednik
Kamniškega občana. Piše v Kamniški občan, Kamniške novice in
drugam. Je poročen, oče in dedek.
Stanuje v Groharjevi ulici.
je dipl. ekonomist in podjetnik, mož in oče. Je izkušen informatik. Delal
je tudi na področju zavarovalništva. Aktiven je na
področju gospodarstva.
Stanuje v hiši v ulici Ljudevita Stiasnyja.
Emil Grzinčič je preoblikovalec
kovin – ključavničar. Je podjetnik v
pokoju in bivši predsednik Obrtne
zbornice Kamnik. Poznamo ga tudi
po njegovih športnih aktivnostih.
Tri mandate je bil predsednik sekcije
v smučarskih skokih in predsednik
sodnikov za alpsko smučanje in
skoke. Je član kolesarskega društva. Živi v hiši na Tunjiški cesti.
Biserka Močnik je
univerzitetna diplomirana sociologinja. Dela kot
sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Je poročena in živi na Perovem.
Še posebej je aktivna na
področju kulture.
mag. Julijana Bizjak Mlakar je magistra poslovne
politike in organizacije, profesorica, poslanka Državnega
zbora RS, predsednica Društva za ohranitev in izboljšanje
javnega zdravstva in pobudnica istoimenskega gibanja, v
vodstvu katerega deluje. Ima tudi znanstveni naziv višja
predavateljica menedžmenta v zdravstvu. Je soavtorica
dveh knjig in številnih strokovnih ter znanstvenih člankov.
Pozna javne in gospodarske družbe. Bila je profesorica,
članica vodstva kamniške gimnazije, bila v upravi zavarovalnice in zavarovalnice tudi nadzirala. Je članica društva
Sožitja iz Kamnika. Je poročena in mati dveh sinov. Stanuje
na Perovem.
10
Andrej Lanišek je
prodajalec, zavarovalni
zastopnik, ki ga poznamo
tudi po njegovih športnih
aktivnostih. Je nekdanji
trener biatlona, udeleženec olimpijskih iger v
Sarajevu in državni prvak
v biatlonu. Stanuje v Kersnikovi ulici.
Janez Maleš
je gimnazijski maturant in upokojenec iz
Podgorja. Najbolj ga
poznamo po aktivnostih v okviru Moškega
pevskega zbora Solidarnost. Je dobitnik
več občinskih in državnih priznanj s področja
kulture.
Andreja Mali je učiteljica športne vzgoje. Diplomirala je iz
Kmetje na sejmu v
Gornji Radgoni
V organizacije OI KGZS Kamnik, ki
jo vodi Jožef Romšak, se je avtobus kmetov iz občine Kamnik in
okoliških občin udeležili 48. Mednarodnega kmetijsko-živilskega
sejma v Gornji Radgoni. S seboj so
povabili tudi poslanko Državnega
zbora iz Kamnika, mag. Julijano
Bizjak Mlakar, ki se je sejma udeležila tudi na povabilo Cirila Smrkolja, predsednika KGZS.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar izpostavlja v Državnem zboru in
drugod probleme kmetov ter skuša prispevati k njihovemu
reševanju.
Obisk sejma je poslanka izkoristila za pogovore s kmeti, za srečanje
s predsednikom države dr. Danilom Türkom, z njegovo ženo Barbaro in z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag.
Dejanom Židanom. O problemih kmetijstva se je pogovarjala tudi
s predsednikom KGZS, g. Cirilom Smrkoljem, in predsednikom
zbornične izpostave Kamnik Jožefom Romšakom.
teka na smučeh. Je med najbolj uspešnimi športniki v Sloveniji
in v Kamniku. Doma in v svetu jo poznajo kot vrhunsko športnico in olimpijko. Vrhunske uspehe je dosegla v biatlonu in v
teku na smučeh. V svetovnem pokalu je bila dvakrat druga in
enkrat tretja v teku na smučeh. V letu 2002 je v Salt Lake Cityu
v teku na smučeh osvojila sedmo mesto. V biatlonu je dosegla
četrto mesto v svetovnem pokalu in bila tretja v štafeti. Letos je
na olimpijskih igrah v Vancouvru osvojila 19. mesto. Veseli jo
delo z mladimi športniki. Stanuje v Ljubljanski ulici.
Peter Trebižan
je študent Ekonomske
fakultete v Ljubljani. Stanuje v centru Kamnika. Z
delom med počitnicami
je z ramen družine prevzel
del finančne odgovornosti
za lastni študij. Ni mu vseeno, kakšne so možnosti
mladih v občini.
Ivan Zrimšek
je
univ. dipl. inž. strojništva. Študiral je tudi v
ZDA. Je podjetnik, ki je
za metodo odkrivanja
bolezni dojk v letu 2005 v
Ženevi prejel dve najvišji
priznanji mednarodnega sejma novosti. Živi v
bloku v Zikovi ulici.
Za Občinski svet občine Komenda so bili
izvoljeni kandidati: Marko Dobnikar, Helena
Drolc, mag. Venčeslav Perko, Boštjan Peršin,
Alenka Lenarčič, Slavko Kremžar, Jože Levec,
Vladimira Kogovšek Vovk, Rekanović RamoRajko, Alfonz Kern, Vesna Kern, mag. Igor Klun,
Barbara Bizjak in Miha Repnik.
Izjavi mag. Julijane Bizjak Mlakar:
Kamniški občan, maj 2010
Potrebna je enotnost in ne delitve
Ko berem poročila s sej občinskega sveta ali nekatere
članke v Kamniškem občanu, me spominjajo na nekatere seje v Državnem zboru. Pogosto je tudi v parlamentu
obema stranema znano, da gre za dobre rešitve, pa se
tega ne želi priznati. Običajno gre predvsem za prestiž,
kdo si bo lahko pred javnostjo pripisal zasluge za določene rešitve. Takšno ravnanje povzroča nepotrebne
delitve ljudi. Ti spori so dobri za nabiranje političnih
točk, ne pa za sožitje med nami in za naš hitrejši razvoj. Zato upam, da bo tega v bodoče manj.
TV SLO 3, 28.6.2010
Poslanski premislek - »Naša skupna prihodnost je odvisna od uspešnosti sporazumevanja v družbi in od uspeha
socialnega dialoga. Dialog bo lahko učinkovit šele tedaj,
ko bodo skupni cilji vseh nas postali bolj pravična, bolj
solidarna družba in zmanjšanje revščine. Tedaj, ko bo
družba obsodila egoizem posameznika in dejanja tistih,
ki takšne odklone omogočajo.
Žal se je od osamosvojitve Slovenije dalje sprejelo
ogromno zakonov, ki ne varujejo dovolj poštenih
ljudi. Zakoni, ki dajejo le najbolj premožnim na račun večine, ki omogočajo nekaznovane zlorabe ljudi, ne omogočajo napredka družbe. Uspešna je lahko le demokratična, pravna in socialna država, v kateri vse veje oblasti tako
na državni kot na lokalni ravni delajo v javnem interesu
- za skupno dobro. «
11
ZA PREMISLEK, RAZVEDRILO IN NAGRADE
za vas
Nagrade
Kuverto z izpolnjeno anketo in čitljivo izpisanimi vašimi podatki pošljite
najkasneje do 15. oktobra 2010 na naslov: OO SD Kamnik, Šutna 14,
1241 Kamnik. Izžrebali bomo 50 nagrajencev.
Nagrade:
• 1. nagrada - majica štaba kandidatke za županjo, mag. Julijane Bizjak Mlakar. Dobi jo 5 izžrebancev.
• 2. nagrada - kapica štaba kandidatke za županjo. Dobi jo 5 izžrebancev.
• 3. nagrada – obesek za ključe. Dobi ga 40 izžrebancev.
Anketa
Ali ste zadovoljni z naslednjimi področji v občini Kamnik? Označite ustrezno!
DA
DELNO
NE
NE POZNAM
Z razvojem turizma
Z razvojem podjetništva in obrti
Z ukrepi varovanja okolja
S prometno ureditvijo v mestu
Z razvojem podeželja
Z možnostmi rekreacije in zabave
S številom zelenic in otroških igrišč
Z možnostmi dnevnega varstva starejših, pomoči
starejšim na domu in domsko oskrbo
Z zagotavljanjem prostora otrokom v šolah in v vrtcih
Z enakopravno obravnavo občanov in skupin
Ime in priimek:................................................................................................................................................................
Naslov prebivališča:..........................................................................................................................................................
Poštna št. in kraj: ......................................................................................... Tel.:............................................................
12
Podpis:
Vido Kregar in Franc Opravš s poslanko pri ogledu nevarnosti onesnaževanja pitne vode v Kamniku*
Franc Svetelj*: Kmalu po začetku
dela v DZ ste v Kamniku odprli
tudi poslansko pisarno. Kakšen
je obisk občanov in s kakšnimi
problemi in predlogi se občani
največ pojavljajo pri vas? Kaj po
vašem mnenju najbolj žuli občane tako na lokalni ravni kot širše?
Julijana Bizjak Mlakar: Presenetil
me je velik obisk občanov in občank v poslanski pisarni v Kamniku in prav tako široka paleta njihovih težav. Največ težav se je
dotikalo področja socialne varnosti, delavskih razmerij, stanovanjske problematike in problemov, ki jih prinaša pomanjkanje
ustreznih komunikacij s pristojnimi občinskimi in državnimi organi, pa tudi zdravstva, sodstva,
varstva okolja ipd.
*http://www.julijanabizjakmlakar.si/
`