Megavat 35/2012 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

Megavat tiskamo na recikliranem papirju
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA
INTERVJU: DIREKTOR TE-TOL BLAŽ KOŠOROK IN
DIREKTOR JPE HRVOJE DRAŠKOVIČ
UPORABNO DOVOLJENJE ZA NOV 110kV PORTAL
številka 35 / september 2012
TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA
2
uvodnik
Avtopilot vključen
Poletje počasi odhaja, odhaja tudi direktor Blaž Košorok. Iz omar bomo potegnili plašče in topla oblačila ter se začeli prilagajati na nove vremenske pogoje,
z upanjem, da nas ne presenetijo kakšni izjemni vremenski pojavi.
Klima je izjemno kompleksna in tudi vedno bolj nepredvidljiva zadeva. Navkljub velikemu številu spremenljivk in njihovi spremenljivi dinamiki, je bila v
zadnjih letih klima v TE-TOL relativno stabilna in kar ugodna, predvsem po
zaslugi blagodejnega vpliva kreativne energije direktorja Košoroka. Z njegovim
odhodom bo v našem ozračju zagotovo nastala velika praznina in s tem široko
področje nekega tlaka, ne vemo pa še ali visokega ali nizkega.
Irena Debeljak
Že napovedovanje vremena je znanost, ki je predvsem pri kratkoročnih napovedih precej točna, a včasih tudi ne. Dolgoročne napovedi so podvržene večjemu
številu spremenljivk in zato ne zagotavljajo večje natančnosti, čeprav so v modelu napovedi tudi do sedaj poznane napake.
Model izračuna lastne cene toplotne in električne energije je izpopolnjen. Dejstvo je, da imamo
težave zaradi višje lastne cene električne energije, kot je trenutno na trgu z električno energijo
in zato lahko v naslednjih letih pričakujemo nekoliko turbulentno atmosfero. Gibanje zračnih
mas (beri cena električne energije) pa bo z letom 2013 še bolj dinamično, ker se bo začelo novo
trgovalno obdobje nakupov emisijskih pravic CO2.
Energetika Ljubljana naj bi v letu 2013 postala večinski lastnik TE-TOL, kar naj bi po razpoložljivemu vremenskemu modelu prispevalo k stabilnejšemu ozračju. Obe družbi se zavedata, da
za nadaljnje normalno poslovanje potrebujeta višjo izhodiščno ceno ogrevanja, a globalnemu
segrevanju navkljub ta ostaja globoko zamrznjena. V tem primeru si želimo, da bi v Ljubljani
zapihal fen, ki sicer ni najbolj zdrav, a bi mogoče odtajal zamrznjeno izhodiščno ceno ogrevanja.
Na področju PPE-TOL bi rabili vsaj močnejšo burjo, ki bi razgnala meglo iz labirinta, v katerega
je zašla naša največja investicija, da bi lahko ponovno našli Ariadnino nit razuma, ki smo jo mi
sicer ves čas odvijali. Vendar jo Tezeji, brez katerih investicije ni možno realizirati, očitno niso
videli. Zadeve so resne. Trenutno si razmere v TE-TOL lahko predstavljamo s simulacijo letala,
ki ima za zdaj vključenega avtopilota. Čeprav so slabe vremenske razmere, ima v vidnem polju
že pristajalno stezo, samo še kolesa je potrebno spustiti in varno pristati. Opozorilne funkcije so
vključene, goriva za kroženje nad pristajalno stezo zaradi neugodnih pogojev ni več prav veliko.
Kljub temu, da je poraba goriva podvržena energetski učinkovitosti, je potrebno opozorila o tej
nevarnosti obravnavati skrajno resno.
Foto na naslovnici:
Nov portal 110kV
stikališča
Interna revija TE-TOL
MEGAVAT
izdaja Termoelektrarna
Toplarna Ljubljana, d.o.o.
Toplarniška ulica 19
Ljubljana
Uredniški odbor
Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič,
Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija:
Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič
Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL,
Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o.
Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected]
e-kogeneracija
»PPE-TOL, steza je prosta,
lahko pristanete.«
Stane Menart
Za zagotovitev prostora za postavitev PPE-TOL praznimo prostor bivšega prostozračnega 110 kV stikališča. 110 kV oprema je bila
leta 2000 že prenesena v novo zgradbo GIS
stikališča, ostala sta še daljnovodni (DV Žale
in DV Kleče) in kabelski (KB Center) portal.
Prostor za premestitev teh portalov smo poiskali na zemljišču TE-TOL – za prvega pod
daljnovodoma ter drugega v novi kineti na
trasi kablovoda zahodno od remize.
Pomembno težo v projektu je predstavljala izdelava kabelske
spojke olje-XLPE, ki je po našem vedenju prva tovrstna 110
kV spojka v Sloveniji.
Povezava obeh portalov s 110 kV GIS stikališčem TE-TOL je izvedena s polietilenskimi
(XLPE) kabli preko 80-metrske podzemne
kabelske kinete, ki se zaključuje pri daljnovodnem portalu. Trasa kablovoda se je nato
s podvrtavanjem pod obstoječim vročevodom ter kablovodom priključila na obstoječo traso pod remizo. Poleg obstoječih vodov
smo za potrebe Elektro Ljubljane vzporedno
s traso kablovoda KB Center položili še eno
kabelsko traso za načrtovano transformatorsko postajo RTP PCL (Potniški center
Ljubljana) – kabel pod zemljo čaka na Ljubljančane. Dela in opremo za Elektro Ljubljano so financirali distributerji sami.
Novembra 2011 so stekla pripravljalna dela,
sama gradnja pa se je začela januarja 2012,
in sicer z izdelavo zagatnih sten vzdolž dovozne ceste.
Gradbinci so dela opravljali v suhi, toda hudi
zimi, tako da so morali zaradi prenizkih temperatur dela za dva tedna tudi prekiniti. Dela
v bližini 110 kV vodov je bilo potrebno izvajati izredno pazljivo, za posamezne posege pa
le-te tudi večkrat izklopiti. ELES in Elektro
Ljubljana sta odlično sodelovala, kljub temu
pa v obdobju velike porabe elektrike zaradi
zagotavljanja zanesljive dobave en teden niso
odobrili izklopa daljnovoda DV Žale.
Elektromontažna dela so se pričela maja z
montažo kabelskih polic, ter polaganjem 110
kV kablov in postavitvijo DV portala. Po izvedbi zunanjih in GIS kabelskih zaključkov
ter vseh potrebnih meritvah sta bila daljnovoda v začetku junija stavljena v obratovanje.
Sledila so dela na izdelavi kabelske spojke
olje-XLPE, ki je po našem vedenju prva tovrstna 110 kV spojka v Sloveniji. Dela je izvajal poddobavitelj opreme iz Berlina, ki si
je reference nabral s podobnimi projekti pri
povezovanju V in Z Berlina. Ostali prisotni
smo pomagali po svojih močeh in se pri tem
tudi veliko naučili. Od začetka julija kabel
uspešno obratuje.
Za iskreno pohvalo upravnega organa, izrečeno na uspešno opravljenem tehničnem
pregledu, so zaslužni vsi udeleženci gradnje.
V začetku septembra smo prejeli uporabno
dovoljenje.
Projekt je bila na tehničnem pregledu pohvaljen,
projektna skupina pa izžareva strumno zadovoljstvo
že ob internem tehničnem pregledu daljnovodnega
portala.
3
4
intervju
Sedem let skomin
Pogovor z Blažem Košorokom in Hrvojem Draškovićem
Doris Kukovičič Lakić
prostor - tudi naelektritev tu in tam, da ne
bo pomote -, je odraz njunih močnih, odločnih, tudi trmastih osebnosti, predvsem
pa je nadvse prijetna in spodbudna. Od nekdaj sem si želela njuno skupno energijo ujeti
na papirju. Če mi je uspelo, boste presodili
sami.
Hrvoje Drašković
in Blaž Košorok
Čeprav sem bila jaz tista, ki je k pogovoru
povabila direktorja TE-TOL in direktorja
Energetike Ljubljana, se je naše srečanje začelo malce drugače. Medtem ko je direktor
TE-TOL Blaž Košorok kuhal kavo za direktorja Energetike Hrvoja Draškovića, je le-ta
začel intervju - z menoj. Ker mi ni eksplicitno povedal, da se pogovarjava »off the
record«, kot pravimo novinarji, del tega pogovora objavljam – namesto uvoda v uvod
pogovora.
H.D.: »Direktor vam odhaja, ne?
Jaz: »Ja, žal.«
H.D.: »In zdaj?«
Jaz.: »Ja, sem računala na to, da mi boste to
vi povedali…«
H. D.: »Hm, ptičica mora slej ko prej odleteti iz gnezda… Povej mi, koliko vprašanj
imaš?«
Jaz: »Kakšnih deset.«
H.D.: »Uf! Zakaj pa toliko?«
Jaz: »Saj ne bo nič hudega, pogovor delam zato, da bodo naši zaposleni seznanjeni s tem, kaj je sedaj pred TE-TOL, kaj nas
čaka…«
HD: »Kaj vas čaka? Ne, kaj vas čaka, ampak kaj jaz pričakujem od njega, ki odhaja
na HSE. In to je maksimalno ceno električne energije, pa bomo vsi OK, in vi in mi.«
(smeh)
Potem se nama je že pridružil direktor TE-TOL in začeli smo pogovor, ki bi ga bilo po
moje veliko bolje predvajati v glasu in stasu. Energija, ki jo oba direktorja vneseta v
Direktor Košorok, novembra odhajate na
HSE, po sedmih letih vodenja družbe TE-TOL. Zakaj ste se odločili, da se prijavite
na razpis za, lahko rečemo, najbolj negotovo delovno mesto v energetiki v državi?
Ne vem, zakaj naj bi bilo najbolj negotovo
mesto v državi? To je zagotovo najbolj izzivov polno delovno mesto v državi. HSE je
največji proizvajalec in prodajalec električne energije, pred katerim je en kup izzivov.
Mislim, da sem osebno v TE-TOL dozorel –
upam, da ne bom padel dol kot zrela hruška
– vse, kar sem se naučil o energetiki, sem se
naučil tukaj. Ne odhajam z lahkim srcem,
ker je tudi v TE-TOL veliko izzivov, verjamem pa, da jih bo ta ekipa z novim direktorjem na čelu, uspešno izvedla.
Pravijo, da je 7. leto krizno leto… v vsakem
razmerju. Direktor Drašković, kako bi vi
opisali vajino dolgoletno razmerje (če se
lahko malo pošalim)?
Kako bi opisal naše sedemletno razmerje?
Recimo, da je bilo polno doživetij, s to izjemo, da to, kar se sicer dogaja sedmo leto v
zakonu, se pri nama ni zgodilo. To pomeni,
da sva prepričevala drug drugega sedem let,
kdo ima prav, vsak s pozicije svoje družbe,
ampak sva vedno poskušala najti nek kompromis, pri čemer imam občutek, da je bil
moj mlajši kolega, ki je dozorel v TE-TOL,
praviloma bolj trmast od mene, sicer pa se
to od mlajših ljudi tudi pričakuje. Če gre dobro TE-TOL, gre dobro tudi Energetiki, ki je
večinski lastnik TE-TOL, in obratno seveda.
Pa vi, »mlajši kolega«, kako gledate na vajino razmerje?
Upam, da me ne postavljata v vlogo žene,
ker mislim, da je pogovor zašel v to smer…
(smeh). Ne, razmerje je bilo, ali pa bo, sigurno še naprej, vsaj do njegove upokojitve…
Mislim, da je bilo neko vzajemno spoštova-
intervju
nje, da sva oba delala v dobro obeh družb.
B.K.: To, kar je Hrvoje povedal na koncu
Konec koncev je tudi odraz tega, kako se
in na začetku, je res. Skupaj potrebujemo
najini sodelavci med seboj razumejo in da
višjo izhodiščno ceno ogrevanja za nadaljpraviloma eni in drugi
nje normalno poslovidimo, da smo skuvanje. V uvidu pa je
paj enovit sistem. Brez
potrebo imeti tudi
Hrvoje Drašković: Problem
občutka povezanosti
plinsko-parno enoto.
cene ogrevanja v Ljubljani
in soodvisnosti bi šlo
Potreba po dvigu cene
in drugod v Sloveniji je
obema družbama slaogrevanja v Ljubljani
mnogo bolj pereč, kot se
bo. Želja obeh je vedno
ne gre na rovaš plinmarsikomu zdi.
bila, da sta smo uspesko-parne enote, to je
šni v tem, kar počnedejstvo. Gre za to, da
mo, in to je, da odjesi ustvarimo določena
malcem zagotavljamo učinkovite energetske
sredstva, ki se bodo generirala tudi za izpestoritve. Obe družbi tudi v javnosti uživata
ljavo investicije, ampak z obstoječo ceno je
ustrezen ugled.
nadaljnji razvoj TE-TOL in Energetike zelo
ogrožen. Res je tudi, da je potrebno vzeti v
Potreba po višji ceni ogrevanja. Rak rana
obzir tudi cilje učinkovite rabe energije, ki
ali boj z mlini na veter?
napovedujejo zmanjšanje porabe toplote. Na
H.D.: Jaz potrebe po višji ceni ogrevanja ne
to so vezane vse nadaljnje investicije. Obe
bi argumentiral, kot se jo sicer rado poenoenergetski lokaciji, tako Moste kot Šiška,
stavljeno komentira, to je, da je treba zagoostajata ključni še naprej.
toviti finančna sredstva za izgradnjo plinsko-parne enote. Problem cene ogrevanja v
Obe energetski lokaciji sta potrebni konLjubljani in drugod v Sloveniji je mnogo bolj
kretnih razvojnih investicij, ki seveda popereč, kot se marsikomu zdi. Do leta 2020
trebujejo finančna sredstva…
moramo zmanjšati porabo toplote za 20-30
H.D.: Energetiko čakajo velike investicije
% - kot predvidevajo cilji EU in SLO, ki so se
vsaj meni še do lanskega leta zdeli iluzorni.
Že v letošnji kurilni sezoni pa so se pokazali
kot še kako realni. Zaradi vgradnje delilnikov toplote se je skupna poraba toplote za
ogrevanje zmanjšala za cca 9 %. Razmišljati
bo treba, kako zagotoviti sredstva za funkcioniranje sistema daljinskega ogrevanja,
da ne rečemo razvoja. Pri manjši porabi in
posledično proizvodnji in prodaji toplote
ni možno fiksne stroške znižati na ta način,
da se to dolgoročno spremembo preprosto
amortizira. Tudi fiksni del cen bo treba povišati. Drugače ne bo šlo. Imamo rigidno
uredbo o kontroli cen, ki to povišanje cen
načelno omogoča, v praksi pa ne, ker je stališče politike, da je ogrevanje še vedno neka
socialna kategorija. Mi absolutno podpiramo dvig fiksnega dela cene toplote na strani
TE-TOL in mislimo, da je potrebno spremeniti tudi fiksni del cene toplote v Energetiki.
V ta namen smo pripravili gradivo za spremembo tarifnega sistema, ki vsebuje tudi
strokovne podlage za povišanje cen. Bojim
pa se, da nimamo še realne ocene, kaj se bo
zgodilo prihodnje leto, glede na to, da planiramo 12 % manjšo prodajo toplote. To pomeni 7 mio EUR manj prihodkov na strani
predvsem v prenovi distribucijskega omrežEnergetike. Manjša proizvodnja, ki bo izvija, kjer imamo trenutno od 17 do 17,5 % izrala iz manjše porabe, bo tudi sicer precej
gub. Naši inženirji pravijo, da so za obstoječ
vplivala na tekoče poslovanje, zato je posistem ekonomsko dopustne do 10-odstotne
trebno reči, da gre pri dvigu cene toplote za
izgube in samo z ukrepi na obnovi omrežreševanje problematike tekočega poslovanja.
ja, obnovi črpališč v TE-TOL in Energetiki,
5
Blaž Košorok,
direktor TE-TOL
6
intervju
lahko prihranimo določena sredstva in tako
delamo z manjšim pritiskom na povišanju
cen, ampak za to potrebujemo čas in denar.
Brez denarja se tega ne da narediti. Mi pa
nismo v položaju, da nas bo financirala lokalna skupnost ali država kot druge javne
gospodarske službe. Vse moramo narediti z
Hrvoje Drašković,
direktor Energetike
Ljubljana
lastnim denarjem, ki pa ga ni več.
B.K.: Ob vseh teh spoznanjih je potrebno razmisliti, kakšne so potrebe po novih
proizvodnih virih - to je naloga razvojnih
inženirjev. Če rečemo, da je plinsko-parna
enota dejstvo, je treba razmisliti, kako naprej. Mi smo v razvojni strategiji zapisali,
da bo potrebna tudi 2. faza plinifikacije, a
brez predpostavke, na kateri lokaciji. Kolegi iz Šiške pravijo, da je pri njih ena izmed
potencialnih lokacij. Zdaj je potrebno delati,
ker se nevarno približuje leto 2016. Tu je še
vprašanje sežigalnice. Trenutno izgleda, kot
da toplarna v zadnjem letu in pol ni naredila nič, kar ni res. Mi smo stvari pripeljali
do odločitve državnega prostorskega načrta,
odločitve s strani države pa ni. Skratka, pred
nami je resen razmislek, kako dalje.
Energetika naj bi po programu konec prihodnjega leta postala edina družbenica
TE-TOL. Ta terminski plan še drži?
HD: V pogodbi, ki jo ima Energetika z Vlado
RS, je predvidena dokapitalizacija TE-TOL v
višini 10 mio EUR in imamo nakupno-prodajno opcijo, ki jo je možno realizirati od
začetka januarja do konca septembra 2013,
s tem da ima država po pogodbi pravico, da
če do 31.12.2012 ne realiziramo dokapitalizacije, lahko ona realizira prodajno opcijo
do 1.1. 2013. Za nakup državnega deleža v
TE-TOL bi morali zagotoviti približno 7,5
mio EUR. Ta trenutek je Energetika zadolžena z 20 mio EUR in do konca leta je s to
zadolžitvijo sposobna likvidnostno pokriti
tekoče investicije v višini 11,3 mio EUR. Za
dokapitalizacijo oz. za izpolnitev naših obveznosti iz pogodb še nimamo zagotovljenih
sredstev. Zadolžiti bi se morali za dodatnih
17,5 mio EUR. Odločitev bodo morali sprejeti lastniki, jaz pa mislim, da bi se morali
na vsak način pogajati z Vlado RS, in dokapitalizacijo TE-TOL ter odkup deleža države
terminsko uskladiti s podpisi pogodb za financiranje plinsko-parne enote, saj so pogajanja z bankami v takem primeru bistveno
lažja, ne glede na trenutno slabo boniteto
države. Poleg tega sem prepričan, da za kredit EIB potrebujemo tudi poroštvo države.
Kako razvita je v tem pogledu ideja o povezovanju oz. združevanju obeh družb? Kaj
dejansko naj bi prinesla? Tu in tam je slišati
govorice, da bi TE-TOL v tem primeru postal zgolj proizvodni obrat…
H.D: No, lahko se zgodi, da bo tudi Energetika postala zgolj obrat… (smeh). To sta dve
družbi, z različnim portfeljem proizvodov.
Če bi se cedila med in mleko - pa se ne bosta
še lep čas, če se sploh še bosta -, potem bi
lahko vehementno rekel: Zmečimo ves kapital skupaj, naredimo eno podjetje, namesto
dveh direktorjev bomo imeli enega itd. Ampak to so poenostavitve. Tu ne gre za zgolj
združevanje nečesa po občutku, ampak je
treba temeljito razmisliti o plusih in minusih možnega združevanja. Mislim, da obema
družbama, kot tudi našim lastnikom, daje
možnost, da vsak na trgu poskusi maksimirati svoj poslovni rezultat in da imamo na
osnovi veljavne dolgoročne pogodbe urejene
odnose, tako pri toploti kot pri usklajenem
razvoju družb. Mi moramo lastnike prepričati, kaj je za njih in za obe družbi najboljša
opcija. Že v preteklem letu se je potrdilo, da
je relativno malo sinergij, možnosti za zniževanje proizvodnih stroškov, v povezovanju različnih služb, v skupni nabavi, vzdrževanju, itd. Bistveni prihranki, ki jih že doslej
dosegamo, so v optimiziranju proizvodnje
toplote glede na potrebe naših odjemalcev, v
zmanjševanju toplotnih izgub v distribucijskem omrežju, itn. Razumljivo je, da imamo
še rezerve, ki jih bomo morali izrabiti.
Direktor Košorok, vaše vodenje TE-TOL je
obrodilo veliko dobrih rezultatov, od uvedbe lesne biomase, do začetka največje investicije v Ljubljani, to je postavitev plinsko-parne enote. Kakšno družbo prepuščate
vašemu nasledniku in kako vidite nadaljevanje dela?
Družba je zagotovo trdna. Kar se tiče strokovne usposobljenosti, je stroka tista, ki
igra glavno vlogo, kot je že nakazal Hrvoje
intervju
v prejšnjem odgovoru. Če pogledamo samo
število izpadov, lahko ugotovimo, da je tudi
samo postrojenje v vrhunski kondiciji in
procesni pripravljenosti. Zapuščam dober,
usklajen tim, ki ga nov direktor ne bo težko
vodil. Kar se tiče investicij razvoja, smo resda polno realizirali le uvedbo biomase. Žal
mi je, da nismo bili v času debelih krav, če
tako rečem, bolj pogumni, in že takrat začeli
z investicijo v plinsko-parno enoto. Kakorkoli, svojemu nasledniku ali pa naslednici
želim vse dobro, veliko korajže, da pluje v
začrtani smeri in seveda s tem, da vsake toliko časa preveri, ali je strategija še na pravi
poti. Predvsem je to potrebno storiti v sodelovanju s kolegi iz Energetike, si ne nazadnje
pridobiti tudi njihovo zaupanje in nadaljevati začeto pot.
Bi kaj dodali, direktor Drašković?
S povedanim se v celoti strinjam. Se pa moramo zavedati, da smo si ljudje različni, da
imamo različne načine vodenja in da bo do
določenih sprememb zagotovo prišlo. In nov
direktor ali direktorica in vaš vodilni tim se
bo moral temu prilagoditi, a tako v življenju
vedno je. Važna je kontinuiteta dela, ker se
v energetiki ne da nič na hitro narediti in za
kar je, razvojno gledano, potreben denar.
Kakšno popotnico bi dali Blažu Košoroku?
B.K.: Sendvič najbrž…
H.D.: (smeh) Sendvič bi se meni sicer zdajle res prilegel… Popotnico? Mislim, da je
skrajni čas, da Blaž iz TE-TOL gre, ker mu
privoščim, da gre… Jaz sem si sicer želel,
da bi zaplaval nekam drugam, kjer bi lahko obema družbama pomagal pri realizaciji
razvojnih naložb, ampak menim, da je to za
vse nas tudi »bingo« varianta. On bo imel, če
bo rabil, z naše strani vso podporo, in jaz mu
želim, da bo uspešen. Je pa to delovno mesto
polno izzivov in ni vse od človeka odvisno,
če bo uspešen.
Pa vi? Kakšno popotnico bi dali TE-TOL in
Energetiki?
B.K.: To bo zame za vedno sedem let skomin. Teh sedem let sva midva vlagala v povezanost. Slovo je vedno najtežje. Mislim, da
je bil ta mandat poln izzivov, v katerem smo
se najprej eden drugemu prilagajali, potem
pa normalno začeli delovati. V vsakem popotništvu moraš vedeti, kdaj oditi na novo
potovanje. Ko se zadeve preveč prepustijo
dnevni rutini, mislim, da je čas, da si poiščeš izzive drugje. Jaz nisem niti en sam dan
šel slabe volje v službo, ravno nasprotno,
vedno mi je bilo v veselje delati v TE-TOL.
Popotnica je zagotovo ena urejena družba in
vsakemu direktorju, ki bo prišel, mu je lahko izziv, kako to še nadgraditi. Na TE-TOL
bom vselej gledal kot na ena najboljših let v
mojem življenju, predvsem na račun sodelavcev in tudi širše v tem energetskem miljeju, kjer sem uspel pridobiti renome, ki je bil
še kje drugje prepoznan.
H.D.: Opala, lepo si to povedal.
Pogovor si lahko v celoti preberete na spletni
strani Megavata (www.te-tol.si)
TE-TOL bo kot vršilec dolžnosti
direktorja vodil Samo Lozej
Nadzorni svet TE-TOL je na seji 1. oktobra sprejel sklep, da
razpis za direktorja družbe, ki ga je objavil 8. septembra, zaključi brez izbora, na mesto prvega moža družbe pa imenuje
vršilca dolžnosti direktorja. To bo Samo Lozej, sicer direktor
Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Dosedanji direktor TE-TOL, Blaž Košorok, s 5. novembrom, po sedmih letih vodenja te družbe, odhaja na mesto generalnega
direktorja Holdinga Slovenske elektrarne.
Ključni izzivi vodenja TE-TOL kot primarnega proizvajalca
ogrevne toplote za daljinski sistem ogrevanja Ljubljane in
obenem največje soproizvodnje električne in toplotne energije v Sloveniji so v tem trenutku nadaljevanje potrebnega razvojnega cikla, predvsem v luči zmanjševanja vplivov
na okolje.
7
8
eko-generacija
Manjša poraba toplote
vs. energetska učinkovitost
Irena Debeljak
Direktiva o energetski učinkovitosti
Že v prejšnji številki smo pisali o predlogu
Direktive o energetski učinkovitosti (EED).
Evropski parlament je v začetku septembra
2012 po prvi obravnavi sprejel zakonodajno resolucijo EED. Po časovnem načrtu bo
EED objavljena v Uradnem listu EU v začetku oktobra 2012, njen prenos v pravno
ureditev držav članic EU pa naj bi se zgodil
do prvega četrtletja 2014. EED vse države
članice zavezuje, da opredelijo svoj okvirni
cilj glede energetske učinkovitosti in na tri
leta predložijo akcijski načrt za njegovo doseganje. Prvič bodo to storile v letu 2014 in
nato še 2017 in 2020. Komisija bo leta 2014
ocenila napredek držav članic v izvajanju
akcijskih načrtov in v primeru, da bodo
ukrepi nezadostni, bo Komisija sama
predlagala strožje ukrepe. Po mnenju Komisije bi z doslednim izvajanjem EED dosegli 15-odstotni
prihranek energije. Cilj energetsko-podnebnega paketa je
sicer 20-odstotni prihranek,
a glede na sedanje ocene,
bi brez EED lahko dosegli
zgolj 9-odstotni prihranek.
Vse to se bo poznalo tudi
na obsegu proizvodnje
TE-TOL. Energetika Ljubljana že danes ugotavlja
zmanjšanje porabe toplote za ogrevanje, ta
delež zmanjševanja porabe pa se bo moral
skladno s cilji le še povečevati. Skupna poraba toplote se je zaradi vgradnje delilnikov
v Ljubljani do sedaj že zmanjšala za 9 odstotkov.
Ocena vpliva EED na soproizvodnjo
toplotne in električne energije (SPTE)
Nova EED, v delu, ki nadomešča Direktivo o
soproizvodnji 2004/8/ES (Direktiva SPTE),
ne prinaša nekih bistvenih novosti za obstoječo direktivo. Sprememb pri obstoječih
referenčnih vrednostih in metodologiji ni.
Tudi kriteriji za določanje visoko učinkovite SPTE so ostali nespremenjeni, je pa za
te predvidena pomembna novost pri dispečiranju električne energije. Z uveljavitvi-
jo nove direktive bodo visoko učinkovite
SPTE dobile zagotovljen in prednosten
dostop do omrežja električne energije za
prenos in distribucijo električne energije
s strani operaterja prenosnega in distribucijskega sistema, ob upoštevanju pogojev za
ohranjanje zanesljivosti in varnosti omrežja
sistema.
Energetski pregledi
Države članice morajo zagotoviti, da so na
voljo energetski pregledi. Energetski pregled
se izvede na neodvisen in strokovno učinkovit način, izvajajo ga usposobljeni in/ali pooblaščeni strokovnjaki, oziroma ga izvajajo
in nadzorujejo neodvisni organi v skladu z
nacionalno zakonodajo, in sicer v roku treh
let po začetku veljavnosti EED in potem vsaj
vsaka štiri leta od datuma prejšnje revizije
energije.
Energetski pregled je sistematični postopek
za doseganje ustreznega poznavanja obstoječe porabe energije (npr. energije za ogrevanje in/ali porabe električne energije in/ali
porabe pitne vode in podobno), s katerim se
opredelijo in ocenijo gospodarne možnosti
za varčevanje z energijo in se o tem ugotovitvah tudi poroča.
Spodbujanje učinkovitosti ogrevanja in
hlajenja
Do 31. decembra 2015 morajo države članice
pripraviti nacionalni načrt ogrevanja in hlajenja za razvoj potenciala za uporabo SPTE
z visokim izkoristkom. Ocena potenciala
mora vsebovati analizo stroškov in koristi,
ekonomsko izvedljivost in tehnično primernost.
Nova direktiva nam še enkrat potrjuje tisto,
kar smo že večkrat slišali in kar tudi sami
stalno ponavljamo: soproizvodnja je priložnost za doseganje tako energetskih kot
podnebnih (okoljskih) ciljev. Države članice
morajo izkoristi to priložnost, nova EED jim
sedaj zagotavlja še potrebni pravni okvir.
Čeprav celotni energetsko-podnebni paket
EU direktiv pred TE-TOL postavlja vrsto
izzivov, lahko v zvezi z EED direktivo z zadovoljstvom ugotovimo, da smo s svojimi
razvojnimi odločitvami na pravi poti.
kogeneracija
9
Proizvodnja januar – avgust 2012
Realizacija proizvodnje je potekala skladno
z letnim planom in potrebami pogodbenih
partnerjev.
Proizvodnja TE-TOL jan-avg 2012
Popolna zaustavitev po 3 letih
Po letu 2009 smo zaradi nujnih vzdrževalnih
del imeli 25. avgusta 2012 ponovno popolno
zaustavitev vseh treh proizvodnih blokov.
Popolna zaustavitev ni trajala štirinajst dni
kot v preteklih letih (takšna je bila praksa),
ampak le pol dneva. Večja vzdrževalna dela
je tem času opravila tudi Energetika Ljubljana na distribucijskih parovodih tehnološke
pare. Dela so potekala na vzhodni veji (Yulon) in zahodni veji (Klinični center).
Pri tem je potrebno pohvaliti koordinacijo
vseh vzdrževalnih služb, ki so v rekordno
kratkem času (v 11-ih urah) opravile naslednja večja vzdrževalna dela:
Služba elektro vzdrževanja: Vgradnja 1600
A odklopnika za električno povezavo med
0,4 kV stikalnima blokoma 3BHA01 in
3BHP03. Remontna vzdrževalna dela na 6,3
kV stikalnem bloku 3BCB. Vzdrževalna dela
na transformatorju TR 7 (BCT07) in TR 17
(TP5) ter ureditev ozemeljskega sistema 110
kV prenapetostnih odvodnikov.
MWh
jan
feb
mar apr
maj
jun
jul
avg
Tehnološka para ton
Električna energija MWh
Ogrevna toplota MWh
Poraba goriva za realizirano proizvodnjo jan-avg 2012
Služba strojnega vzdrževanja: Vgradnja lopute na parnem kolektorju in ventila za polnjenje parne lokomotive. Izdelava priključkov za lahko kurilno olje (ELKO) v glavnem
pogonskem objektu in na rezervoarjih.
Služba za avtomatiko regulacije in meritve: Zamenjava CPU glavnega procesorja v
KPV in nalaganje programov v spominske
kartice. Odstranitev ožičenja povezav proti
tehnološko ekološkem informacijskem sistemu. Kontrola meritev emisij iz BKG kotlov
med obratovanjem.
Služba za gradbeno vzdrževanje: Strokovni pregled odvodnega sistema hladilne vode.
Ne glede na to, da ni več polmesečnih zaustavitev zaradi običajnih popolnih zaustavitev, so naše naprave v vrhunski kondiciji in
omogočajo zanesljivo obratovanje.
Š. Š.
ton
jan
feb
mar apr
maj
Lesni sekanci (OVE) ton
Premog ton
jun
jul
avg
e-generacija
10
»Novo tisočletje naj bo tisočletje dialoga«
Tomaž Lenart
Kdaj je primeren čas, da govorimo o nasilju,
konkretno o preprečevanju nasilja na delovnem mestu? Je sploh kdaj najprimernejši
čas? Prepričan sem, da je za pogovor o tem
vedno najprimernejši čas, saj ima verbalno
in psihično nasilje povsem enake cilje kakor
siceršnje nasilje: nekoga podrediti, ustrahovati, odstraniti, zlomiti njegovo držo in ga
torej narediti neuspešnega. Zdaj ste najbrž
že ugotovili - govorili bomo o mobingu.
Pravna ureditev za preprečevanje
mobinga v TE-TOL
V TE-TOL je bil z namenom preprečevanja
mobinga januarja 2009 sprejet Pravilnik
o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, v
katerem so zajete možne oblike trpinčenja in nadlegovanja, postopek
ugotavlja nja
spolnega in drug e g a
nadlegovanja
in sankc i o niranje.
Lani
sprejeta novela
Zakona o varnosti in zdravju pa
posebno poglavje namenja sprejetju ukrepov za
pre pre č e v a nje ,
odpravljanje in
obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik
psihosocialnega tveganja na delovnih
mestih.
Za prejem prijav domnevnega
spolnega
in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na
delovnem mestu je v TE-TOL pooblaščena
Maša Štangl, svetovalka za organizacijske
in splošne zadeve. V okviru Sveta delavcev
pa smo ustanovili tudi Odbor za prepreče-
vanje mobinga. Naša prva naloga je bila izvedba analize tveganja za pojav trpinčenja
na delovnem mestu. V ta namen smo med
zaposlenimi izvedli anketo, katere rezultate
ravnokar obdelujemo.
Mobing je procesno dejanje in ne vsaka
oblika neustreznega vedenja
V zadnjih letih je mobing postal zelo moderen izraz in se pogosto uporablja tudi za
ravnanja, ki jih ne štejemo za mobing. Vsako dejanje psihičnega ali čustvenega nasilja
ali neustreznega ravnanja še ni mobing. O
mobingu lahko govorimo le pri sistematičnih in ponavljajočih se napadih na osebo,
žrtev pa je pri tem v podrejenem položaju.
Med strokovnjaki se je ustalilo prepričanje,
da gre za mobing, če se napadi dogajajo vsaj
enkrat na teden v šestmesečnem obdobju.
Mobing lahko poteka v vseh smereh in na
vseh ravneh ter ne zgolj od vrha navzdol,
kot je prevladujoče prepričanje. V raziskavah o njegovi pojavnosti, se je izkazalo, da
je najpogostejši med sodelavci na isti hierarhični ravni. Lahko ga izvaja posameznik ali
skupina posameznikov. Žrtev ali tarča pa je
prav tako lahko posameznik ali skupina, to
je sodelavec, podrejeni ali celo vodja.
Najbolj razširjen napačni stereotip je, da se
mobing enači s konfliktom. Vsak konflikt
oziroma prepir med sodelavci, med podrejenim in nadrejenim še ni mobing. Torej je
napačno razumevanje, da je vsak konflikt, v
katerem se vselej prebudijo tudi čustva vpletenih, že mobing. Res pa je, da lahko nerešeni konflikti postanejo vzrok za nastanek
mobinga, in morebiti od tod izvira tudi njegovo napačno razumevanje.
Posledice trpinčenja na delovnem mestu se
ne kažejo le v slabšem zdravju in »odpornosti« ljudi, ampak tudi v slabih medsebojnih
odnosih, razdiralnih konfliktih, neustrezni
organizacijski klimi, nezadovoljstvu zaposlenih in posledično v nizki učinkovitosti, ki
nujno vodi do neuspešnosti organizacije ter
navsezadnje do neuspešne in »bolne« družbe. Na slehernem izmed nas je, da dosledno
spoštujemo druge in sebe.
(Vir.: Brečko D., Kako vzpostavimo učinkovit »sistem
antimobinga« v podjetju, Ljubljana 2011)
generacija
11
Magična meja 4000 nmv nam je vzela Borisa
Boris Anžel skupaj z delom prve naveze na vrhu Gran
Paradisa. Naj počiva v miru.
Članom planinske sekcije ŠKD TE-TOL je
leta 2009 uspelo ponesti toplarniško zastavo
nad 3000 metrov. Že takrat smo si bili enotni, da to ni naš končni cilj. Po osvojenem
3283 m visokim avstrijskim Petzekom, smo
se v letu 2010 podali na 3343 metrov visoko
italijansko Marmolado, 2011 pa na 3798 metrov visok Grossglockner, na najvišji vrh Avstrije. Za nas pomembnejši gorski tritisočaki
so bili za nami, želja pa nas je vlekla nad, za
nas magično mejo 4000 metrov.
Naš letošnji cilj je bil 4061 m visok Gran Paradiso, najvišji vrh Grajiških Alp in hkrati
najvišja gora, ki leži v celoti na območju naše
zahodne sosede. Nanjo smo se odpravili v
nedeljo, 19. avgusta. V odpravi je bilo devet
članov planinske sekcije ŠKD TE-TOL in
dva vodnika iz PD Hakl. Po 750 cestnih km
smo v prvem dnevu naredili še 800 višinskih
metrov do koče Vittorio Emanuele, ki je na
višini 2735 metrov, kjer nas je pričakalo nenavadno toplo vreme in čudoviti razgledi, ki
smo jih lahko opazovali pozno v noč.
V ponedeljek nas je budilka zbudila nekaj
pred četrto uro zjutraj. Po zajtrku smo se z
vso obvezno opremo in svetilkami odpravili
v smeri ledenika. Vznožje smo dosegli v času
svita, kar je bilo ravno prav, da smo si nadeli dereze, pripravili cepine in se formirali v
dve navezi. Sledilo je vzpenjanje po ledeniku. Do 3700 metrov nam šlo gladko, potem
pa je zaradi pomanjkanja zraka naš korak
postajal vse krajši in sapa vse težja.
Vrh graciozne gore je kopen, zato smo si približno petdeset metrov pod samim vrhom
sneli dereze. Zavzetje vrha poteka počasi,
predvsem zaradi velikega števila planincev,
saj je na vrhnji polici prostora zgolj le za peščico ljudi.
Člani prve naveze smo se ob prisotnosti velike evforije na vrhu na hitro fotografirali
in nato odstopili prostor drugim navezam.
Našo drugo navezo smo srečali nekaj pod
vrhom, predali smo jim našo zastavo in nekaj nasvetov za samo zavzetje vrha.
Zaradi gneče na vrhu in tik pod njim smo
se člani prve naveze hitro pripravili na sestop po ledeniku. Do nekje 3500 metrov smo
sestopali brez zapletov. Nato doživimo tragedijo. Naš soplezalec Boris pade v ledeniško razpoko. Šok. Kljub vsej naši pomoči in
pomoči reševalcev nam ga ni uspelo rešiti.
Tragedija, ki se je ne da opisati z besedami.
V trenutku vse, kar je bilo lepega, postane
črno črna tema. Težko slediš svojim mislim,
ko se ti telo šibi od groze.
Borisovega nasmeha ni več. Njegova žena je
izgubila ljubega moža, njegova otroka dragega očeta, mi smo izgubili prijatelja, soplezalca, sodelavca. Vzela nam ga je gora.
Stene Gran Paradisa sedaj delujejo zlovešče.
A moram verjeti, da gora, katere vrh nosi
podobo Matere Božje, poskrbi za tiste, ki jih
vzame. Boris je, tako kot vsi ostali, na vrhu
občutil neopisljive občutke sreče in uspeha.
Tega mu nihče več ne more vzeti. Niti gora
ne. Nam jih je.
Slavko Kastelic
Vsi smo potniki na kozmičnem
potovanju.
Kot zvezdni prah se vrtinčimo kot
nam narekuje glas življenja.
Ko nehamo plesati, se poležemo
- tiho in mirno na svetlo zvezdno
pot, kjer nikoli ne nehamo žareti.
Ob boleči in prezgodnji smrti
Borisa Anžela njegovi družini
in svojcem izrekamo globoko
sožalje.
generacija
12
Svet delavcev
Direktor odhaja na HSE,
»šahisti« še vedno postavljajo figure
Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev
Boštjan Kocijan
Letošnja jesen bo precej pestra.
Kot že veste, naš direktor odhaja
na mesto generalnega direktorja
Holdinga Slovenske elektrarne,
za kar mu svet delavcev iskreno
čestita ter mu želi veliko poslovnih izzivov in uspehov v novem
okolju. Posledično to pomeni, da
bomo še letos dobili novo vodstvo, ki bo, pričakujem, sledilo
»starim« ciljem, torej strateškemu razvojnemu načrtu družbe,
ki je bil potrjen tudi s strani
skupščine.
Kot predsednik sveta delavcev
lahko zapišem, da je bilo sodelovanje z direktorjem korektno in
se je iz leta v leto še izboljševalo.
Med drugim sem ravno na pobudo direktorja lahko aktivno sodeloval pri pogajanjih
za novo podjetniško kolektivno pogodbo
družbe, kar je sicer v praksi še vedno prej
redka izjema kot pravilo. Po prvotno nekoliko nerodnem pisnem sodelovanju je bil v
drugem delu mandata tudi na tem področju
narejen velik korak naprej.
Vsaka zamenjava direktorja je s stališča sveta
delavcev in sindikata vsaj malo stresna, saj je
praviloma potrebno ponovno iti skozi faze
spoznavanja, pridobivanja zaupanja, iskanja
pravilne komunikacije… Pri tem pa vedno
obstaja bojazen, kakšen posluh do predlogov in pobud sindikata in sveta delavcev bo
novi direktor sploh imel, kakšen bo njegov
odnos do zaposlenih ipd. To je obdobje, ki
ga tako člani sveta delavcev in sindikata, kot
tudi ostali delavci, preživljamo sočasno z nekim strahom in upanjem.
Kot predstavniku delavcev v nadzornem
svetu družbe mi ni vseeno, da se bo izbira
direktorja vršila v nepopolni sestavi nadzornega sveta, še posebej moteče je, da večinski
lastnik v nadzornem svetu trenutno sploh
nima svojih predstavnikov. S strani družbenikov oziroma družbenika, če je morda le-eden izmed njiju odgovoren za nastali položaj, se mi zdi takšno ravnanje (nezmožnost
dogovora o ustrezni sestavi sveta) pred tako
pomembnim odločanjem skrajno neresno
in neodgovorno.
Sprememba v vodstvu pa ne bo edina sprememba v letošnjem letu. Decembra bodo
tudi volitve v svet delavcev.
Junija 2010 je imel svet delavcev izdelan
program dela za obdobje do konca mandata 2012. Velik del nalog je bilo uspešno
izpolnjenih, med njimi je bila opravljena
tudi anketa zadovoljstva delavcev in nevarnosti pojava mobinga v družbi. Podrobnejši rezultati s pripadajočo analizo bodo
delavcem predstavljeni oktobra. Na kratko
lahko komentiram, da je svet delavcev z odzivom zaposlenih dokaj zadovoljen, saj se
je skoraj tretjina vseh zaposlenih. Rezultati
kažejo, da so zaposleni najbolj zadovoljni s
športno sekcijo, medicinsko preventivnim
oddihom, rednostjo izplačil, zanesljivostjo
zaposlitve in številom dni trajanja dopusta,
daleč najmanj zadovoljni pa so z delitvijo
dobička med delavce, ki pa ga zakon ureja
kot prostovoljno obliko, odvisno od volje
delodajalca oziroma lastnika, zato je izboljšanje ocene na tem področju do naslednjega
anketiranja bolj odvisna od morebitne spremembe zakona kot pa same aktivnosti sveta delavcev in sindikata. Pri delu ankete, ki
obravnava nevarnost pojava mobinga je bil
še najbolj izpostavljen velik stres zaradi dela
ter velikokrat nepredvidljiv delovni proces,
najmanjšo nevarnost pojava mobinga pa
po rezultatih ankete predstavljajo opažanja
spolnega nadlegovanja, groženj s fizičnim
nasiljem, branja e-pošte in vdiranja v računalnik, norčevanja iz osebnega življenja,
smešenja in norčevanja zaradi telesnih hib
ter zamujanja na delo.
Ko sem v uvodnem delu omenjal, da predvidevam, da bo novo vodstvo podpiralo
usmeritve strateškega razvojnega plana
družbe, ki je bil potrjen s strani skupščine
družbenikov, sem imel v mislih tudi ali pa
predvsem investicijo PPE-TOL. Vsi deležniki se bolj ali manj strinjajo, da je potrebna
in ji dajejo podporo, ki pa se konča nekje
na moralni ravni. To je za izvedbo tako
kompleksne in finančno tako zahtevne investicije bistveno premalo. V kolikor se komurkoli od deležnikov investicija PPE-TOL
ne zdi dobra rešitev, naj – oziroma bi moral
že zdavnaj – predlaga boljšo. Pri tem je po-
generacija
trebno imeti na umu, da časa nimamo na
pretek. Če boljše rešitve ni, bi morala poleg
TE-TOL tako država kot tudi MOL vložiti
maksimalno energijo in napore v to, da se
prepreči škoda, ki bo lahko nastala, v kolikor bomo zgolj čakali, da pride najprej
leto 2016 in nato še leto 2020, ko bo zaradi strožjih okoljevarstvenih omejitev lahko
prišlo do večjih motenj pri oskrbi mesta
Ljubljane z ogrevno toploto. Družbenika
TE-TOL se morata še pravočasno »zbuditi«
in storiti vse, da se prepreči takšen scenarij.
V nasprotnem primeru se bo upravičeno
zastavljalo vprašanje, kaj ste in smo pravzaprav počeli takrat, ko bi morali razmišljati o
prihodnosti. Dober šahist namreč razmišlja
deset in več potez vnaprej.
Upokojenci
V Službi strojnega vzdrževanja se je upokojil
Jožef Čebular, v Službi obratovanja pa Feliks
Pintarič.
Obema želimo vse dobro.
Jožef Čebular
Feliks Pintarič
Sindikat
Delo teče - včasih po
ustaljenih tirnicah,
včasih ubere drugo pot
Andrej Lukek, predsednik Sindikata
S prvim septembrom je
s položaja
predsednika SDE odstopil Franc
Dolar, zaradi osebnih
r a z l o g o v.
Obveznosti
predsednika
SDE bo tako
do rednega
kongresa, ki
bo v prvem
četrt letju
Andrej Lukek
2013, opravljal Branko
Sevčnikar, dosedanji podpredsednik SDE.
S 15. junijem 2012 je članom pokojninskih
skladov Modre zavarovalnice omogočen
osebni vpogled v njihove osebne račune. S
tem jim je zagotovljen pregled nad vplačanimi premijami v tekočem letu, omogočeno
spremljanje višine prihrankov za njihovo
dodatno pokojnino ter zagotovljena še večja
preglednost in boljša obveščenost.
Vsi tisti, ki niste bili o tem obveščeni po
pošti, lahko za morebitna dodatna vprašanja pokličite na telefon 01 47 46 771 (Kaja
Režek) ali jim pošljite elektronsko pošto na
naslov [email protected]
Julija je pri izplačilu osebnih dohodkov prišlo do uskladitve plač zaradi inflacije v obdobju april - junij 2012.
Sindikat TE-TOL je julija organiziral planinski izlet na Škrlatico, v novembru pa vse
člane željne zabave, dobre hrane in vinske
kapljice vabimo na tradicionalni Martinov
izlet (podrobnosti sledijo).
V mesecu oktobru bomo vsi člani sindikata
TE-TOL deležni pomoči za nakup ozimnice.
Direktorju Blažu Košoroku ob odhodu iz
TE-TOL želim veliko delovnih uspehov v
novi sredini ter se mu zahvaljujem za korektno sodelovanje.
Preživite dneve do zaključka leta kar se da
aktivno ter brez stresov.
13
generacija
14
Mi vsi smo eno
Najmočnejši in najzanesljivejši člen
proizvedene energije v TE-TOL
Igor Bole
(spodaj) Valentina
Kokalj, Igor Bole,
Bojan Đorđević,
(zgoraj) Primož
Gostinčar in Štefan
Šimunič
Smo igralci toplarniškega tima, katerih rezultati se odražajo v zadovoljstvu porabnikov toplote in naših partnerjev na trgu
električne energije. Doseženi rezultati niso
le naša zasluga, ampak zasluga vseh zaposlenih v TE-TOL. Kot lahko razberete iz teh
dveh stavkov, nismo slikarji, kar se je dalo
prebrati v junijskem Megavatu v napovedi
za to izdajo in to rubriko, ampak najmočnejši člen pridobljene energije iz TE-TOL.
Zaposleni v procesu proizvodnje so bili v
začetku obratovanja (takrat še) Toplarne
Ljubljana v službi obratovanja, ki je bila v
sestavi tehničnega sektorja. Z osamosvojitvijo države sovpada tudi reorganizacija poslovnih procesov v TE-TOL in ustanovitev
sektorja proizvodnje s službama obratovanja in energetsko-analitsko službo. Sektor je
tako postal sestavni del tehničnega področja. Takrat je bilo v TE-TOL zaposlenih 401
delavcev, od tega v službi obratovanja 174
delavcev in v energetsko-analitski službi 7
delavcev. Tako je bilo v sektorju proizvodnje 45 % vseh zaposlenih v TE-TOL. Število zaposlenih v službi obratovanja se je z leti
zmanjševalo kot posledica racionalizacije
in modernizacije
procesov. Zmanjševanje
števila
delavcev je omogočila zamenjava
domačega premoga z uvoženim ter
veliko izboljšav na
proizvodnih napravah. Eden od rezultatov izboljšav je
visoka obratovalna
zanesljivost proizvodnih naprav in
s tem manj ročnega
upravljanja. Danes
je v sektorju proizvodnje zaposlenih
134 delavcev, od
tega 126 v službi
obratovanja in 6 v
energetsko-analitski službi.
Proizvodni proces se opravlja v Službi obratovanja v štirih izmenah s šestimi posadkami po 20 delavci. V obratovanju je 18
specializiranih delovnih mest. Izmene vodijo vodje izmene, ki vodijo proces zelo odgovorno, kar se odraža na dobrih, če ne že
odličnih proizvodnih rezultatih. Ta zasluga
gre tudi obratovalnemu osebju, saj so v preteklosti s svojimi predlogi za izboljšanje procesov prispevali k temu.
Vse proizvodne rezultate spremljajo in analizirajo delavci energetsko-analitske službe.
Služba je samostojno zasnovala Tehnološko
Ekološki Informacijski Sistem (TEIS), o katerem ste podrobneje že lahko brali v Megavatu. Brez TEIS-a danes v TE-TOL ne bi
bilo takšnih rezultatov proizvodnega procesa, saj ta danes sprotno pokaže na slabosti v
samem procesu. Poleg analitike so delavci
te službe v zadnjem času močno zasedeni
na področju trgovanja z električno energijo.
Dnevno prodajajo naše proste kapacitete za
proizvodnjo električne energije in v kolikor
je mogoče, našo količino kondenzacijske
proizvodnje električne energije zmanjšajo z
nakupom cenejše v primerjavi z našo lastno
ceno elektrike na dnevnem trgu. V letu 2011
generacija
so tako s trgovanjem zmanjšali strošek proizvodnje električne energije za približno 1 %.
V sektorju proizvodnje smo ponosni na visoko učinkovito proizvodnjo z letnim prihrankom primarnega goriva okoli 17 %, kar
je za takšno tehnologijo velik uspeh. Povprečni letni izkoristek proizvodnje je 75 %.
V zimskem času dosegamo tudi do 86-odstotni izkoristek procesa.
V kolikor primerjamo porabo goriva pred
15 leti in danes, ugotovimo, da smo dosegli
10-odstotno znižanje specifične porabe goriva. Vsi ti dobri, oprostite, odlični rezultati pa ne odražajo trenutnega ekonomskega
stanja v TE-TOL. Prodana toplotna energija
pokrije le naše obratovalne stroške. Prodaja
naše električne energije beleži veliko izgubo,
ki je odvisna od »velikih klubov z velikim
proračunom«. Električna energija je v TE-TOL proizvedena v soproizvodnji z 85 %
visokim izkoristkom, od tega je 10 % energije proizvedene iz OVE. Tako proizvedeno
energijo v EU podpirajo in spodbujajo, pri
nas pa … Edino zadoščenje nam ostane le,
da lahko oz. moramo igrati.
»A misliš, da toplovodarja me more stresti elektrika?«
15
Domen je korporativno
varnostni manager leta
2011
Priznanje
korporativno
varnostnemu
managerju 2011
Domen Pirkmajer, vodja službe za varnostni sistem TE-TOL, je po izboru Slovenskega združenja korporativne varnosti postal
„korporativno varnostni manager leta 2011”.
Novico smo povsem slučajno prestregli tudi
v uredništvu Megavata, saj je Domen prestižno imenovanju preveč skromno skrival
pred našimi očmi. Pravi, da je bolj kot sam
naziv pomembno to, da je »tvoje delo cenjeno in opaženo kot dobro, saj vsakdo na
svoji delovni poti potrebuje signale, da gre
njegovo delo v pravo smer«. Domnu iskreno
in ponosno čestitamo.
Domen Pirkmajer
generacija
16
Občutek za veter v laseh in posluh za glasbo
imata Valči in Bojan
V prejšnji številki smo vas izzvali, da sodelujete v prepoznavanju razglednic s pomladnega potepanja rubrike »Živimo zdravo«,
ki smo jih opremili z deli slovenskih pesmi.
Pravilno sta jim prisluhnila Valentina Kokalj in Bojan Đorđević, zato ju je (ali bolje
njuna želodčka) uredništvo Megavata presenetilo s »pico da te kap«. Mislite, da sta znala
svoje veselje deliti s sodelavci? No, lahko rečemo, da imata izreden posluh tudi za svoje
sodelavce.
GESLO
KRIŽANKE:
AVTOR:
JOŽE
BERDON
OBČINA
V
ZASAVJU
MUSLIMANSKA
SVETA
KNJIGA
ZVEZA
DRŽAV
OKRAJŠAVA ZA
EVENTUALNO
RUSKI
MONARHIZEM
KRIŽANKE
BISTRIJO
PAMET!
ZNAK ZA
RENIJ
BEVKOV
JUNAK
VAS
V ZASAVJU
PROSTOR
ZA PARNI KOTEL
POREKLO,
IZVOR
SLADKA
BUČA
DENAR
ZA PET
ENOT
PTICA
UJEDA,
SRŠENAR
LOVRO
TOMAN
SEVERNI
DRŽAVA
SOSED V SREDNJI
ITALIJANA AMERIKI
TELIČKA
RIMSKI
FILOZOF
(TIT
LUKRECIJ)
TOLPOTNA
LESTVICA
PROGA
Z OŽJIN
RAZMIKOM
MED TIRI
OHIŠJE
UČINEK
NAŠ
SLIKAR
REALIST
(ANTON)
LJUBKOV.
M. IME
NACIJA
AZIJSKA
DRŽAVA
PEVKA
PUSAR
JERIČ
SUŠILEC
ZA LASE
LESENE
STAVBE
MESTECE
PRI ZADRU
HALOGENI
ELEMENT
MALOKRVNOST
ANDREJ
MEDVED
KONEC
POLOTOKA
JUŽNI
SOSED
MAKEDONCA
FANT
NA
NABORU
PALEC,
INČ
DOMAČA
VPREŽNA
ŽIVAL
ZAPORNIK
EVIN
MOŽ
AMERIŠKA
IGRALKA
GARDNER
Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko,
ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.
Nagradni sklad:
1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 €

Ime in priimek
Naslov
Geslo
NEKDAJ
DELAVKA
NA
KMETIJI
NEVESTINO
PREMOŽENJE
HRIB
PRI
BEOGRADU
CVET
TOVARNA
V SISKU
SRBSKA
CIGARETA
(REKA!)
SKUPEK
ZNANSTVENIH
RAZPRAV
LOJZE
ROZMAN
GRŠKI
LETALEC
ŽENSKO
POKRIVALO
NAGRAJENCI IZ 33. ŠTEVILKE:
63 €prejmeReuf Seferović
42 €prejmeCvjetozar Marinković
21 €prejmeJože Peterle
Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci
TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene
križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim
geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.11.2012.
generacija
Člen v verigi
»Krivec« za pridobitev raznih dovoljenj in certifikatov
Štefan Šimunič
Kdaj si prišel v TE-TOL? Dolgo se poznava,
mislim da bo že kar nekaj časa…
V Toplarno (tako se je takrat imenovala)
sem prišel davnega 1977. leta. To je bila moja
prva služba. Delati sem začel v arhivu vzdrževalnih služb, v prostorih, kjer je danes telefonska centrala. Moja prva naloga je bila
adaptacija laboratorija za Kemično pripravo
vode.
Koliko je bilo takrat zaposlenih?
Bilo nas je okrog 300. Obratovala sta dva
bloka. Na sedanji lokaciji hranilnika toplote so bili postavljeni začasni prostori za izgradnjo bloka 3. Investicija se je začela 1980.
leta. Upam, da se ne bom zmotil v kakšni
letnici, saj je od tedaj minilo že nekaj desetletij.
Delo si opravljal v različnih službah. Kje
bova začela?
Po arhivu sem prevzel Službo gradbenega
vzdrževanja. Glavna dela so bila obzidave
povratnih kanalov kotla 1 in 2 s šamotno
opeko in prenova prašnih gorilnikov. Obrabe so bile velike, saj takrat nismo kurili tako
kvalitetnega premog kot ga danes.
Kako si sprejel nov izziv v času začetka računalništva?
V službi za informatiko (AOP), ki sem jo
vodil, smo najprej postavili računalniško
mrežo in uvedli program za izdajo varnostno-delovnega naloga. Ta deluje še danes.
Naredil sem prvi program za določanje
(ocenjevanje) uspešnosti delavcev. Inštalirali smo računalniško grafiko (Autocad). To je
bila osnova za delo na katastru objektov in
naprav (tudi podzemnih objektov in inštalacij). To je današnji tehnično-informacijski
sistem (TIS).
Potem je prišlo obdobje pridobivanja certifikatov. Kakšni so bili začetki?
Certifikat vodenja sistemov kakovosti (SIST
EN ISO 9001) smo v TE-TOL pridobili leta
1994. Slavnostna podelitev je bila v kulturnem domu Španski borci v Mostah. Bili smo
prvi s certifikatom na področju energetike
(proizvodnja električne in toplotne energije) v Sloveniji. Še danes opravljam delo kot
predstavnik vodstva za kakovost (QA). So-
deloval sem pri uvajanju za pridobitve certifikata za ravnanje z okoljem (SIST EN ISO
14001). Usposabljal sem interne presojevalce
za kakovost (9001) in sodeloval pri usposabljanju internih presojevalcev za okolje
(14001). Vse presoje smo uspešno opravili
pri certifikacijski hiši TÜV Bayern. Vodenje
sistemov smo računalniško podprli in tudi
to je bilo prvo v okviru elektroenergetskih
podjetij. Kasneje so nam sledili drugi.
Sodeloval si tudi pri razvojnih projektih.
Katerih?
Največji je bil hranilnik toplote. Prav tako
sem sodeloval na gradbenem delu pri prigradnji sistema za kurjenje lesne biomase
na bloku 3. Vodil sem izgradnjo podzemnih
garaž pod parkirnim prostorom, gradbeni
del pravkar končanega projekta prestavitve
110 kV portala in kabelskih glav,… Poleg
17
generacija
18
Ali pri vseh nalogah in obveznostih sploh še
uspeš najti kaj časa tudi za svoje konjičke?
Rad igram tenis in jadram s prijatelji. Jadralne poti so vsakič izziv in polne zanimivih dogodkov. Prepluli smo veliko milj po
različnih morjih (Slovenija, Hrvaška, Italija,
Albanija, Grčija, Turčija in Malta). Ustavimo se vsak dan na drugem kraju, bodisi
celini ali otoku. Leta 1988 smo v TE-TOL
zgradili teniško igrišče. Narisal sem projekt,
ki smo ga »udarniško« realizirali teniški
navdušenci, ki igramo še danes. Ta je postal
z nekaterimi dopolnitvami najljubši prostor
za družabne dogodke.
sodelovanja pri vodenju teh in drugih investicij oziroma projektov sva s kolegom Miranom Debeljakom pripravljala tudi zahtevno
dokumentacijo za tehnične preglede in uporabna dovoljenja.
Zaupal si mi, da se odpravljaš k drugemu
delodajalcu. Kateremu in kdaj?
Letos pri 64-ih letih sem sklenil, da je potrebno dati priložnost drugim. Upam, da
sem pustil dobro popotnico za mlajše sodelavce. Kljub temu, da sem opravljal različna
dela nisem nikoli zanemarjal osnovnega poklica gradbene stroke. Čaka me še nekaj dela
na vikendu, ki sem ga podedoval od očeta.
Zob časa ga je načel in bo zdaj več časa za
vzdrževanje. Pri tem mi pomaga družina,
saj imam tri otroke.
Jubilanti
V prvem četrtletju letošnjega leta so svoje delo TE-TOL obeležili naslednji jubilanti:
Srečko Glavan - 30 let v TE-TOL
Srečko je v TE-TOL že od leta 1982, ko se je gradil blok 3. Od takrat
dalje je prisoten pri vseh večjih projektih, povezanih z rekonstrukcijami
sistemov vodenja kotlov. Veliko bolj kot o sami nagradi razmišlja o tem,
kako čas hitro teče in koliko je do sedaj že uspel oplemeniti svoje znanje
in koliko ga še lahko.
Nataša Toni - 20 let v TE-TOL
»Ker sem prišla s toplega dopusta v precej ohlajeno Ljubljano, sem takoj
zbolela. Zato mislim, da je najbolje, da se čim prej spet odpravim na
toplo. Jubilejna nagrada bo zato moje zdravilo (smeh).«
Boris Gorše - 10 let v TE-TOL
Boris rad dela, rad se druži s sodelavci, še raje pa odhaja domov na kmetijo, v katero vlaga večino svojega časa. Zato bo tudi jubilejno nagrado
namenil za potrebe vzdrževanja svojega doma.
Jubilantom iskreno čestitamo!
generacija
Živimo zdravo
Program športnih sekcij v sezoni 2012/2013
SEKCIJA
AEROBIKA-PILATES
BADMINTON
VODJA
Tatjana PIRNOVAR
Bojan ĐORĐEVIĆ
BALINANJE
FITNES-SAVNA
Milenko TRNJAK.
Bojan ĐORĐEVIČ
Peter ZUPAN
HOKEJ
KAJAK-KANU
KEGLJANJE BOWLING
Tomaž PRIMAR
Marjan HOČEVAR
Primož GOSTINČAR
KMD
Herman JANEŽ
KOLESARSTVO
Marjan KARPE
KOŠARKA
Gregor VOZEL
NAMIZNI TENIS
Tomislav SAJDAK
NOGOMET
Bojan ĐORĐEVIĆ in
Robert KUMER
ODBOJKA
Herman JANEŽ
PIKADO
PLAVANJE
PLANINSKA
POTAPLJANJE
RIBIŠTVO
SMUČANJE
STRELSTVO
Magda JANČAR
Marjan PINOZA in
Franci ZADRAVEC
Slavko KASTELIC
Domen PIRKMAJER
Bojan TUREL
Slavko KASTELIC
Robert KUNST
ŠAH
TEK
TENIS
Drago ČOLIČ
Janez PETRIČ
Štefan ŠIMUNIČ
ZDRAVO Z NARAVO
Vlasta HERVOL
KASTELIC
KDAJ
vsak dan, razen sobote
ponedeljek, torek; 16.00 - 17.00
četrtek; 21.00-22.00
sreda; 14.30- 17.00
po dogovoru
KJE
BIT Center, Litijska c. 57
BIT Center, Litijska c. 57
Balinišče Strmec, Bizovik
Fitnes CHAGI, Vojkova 58,
ŠRD Sostro, Sostrska c. 22,
Lj-Dobrunje
predvidoma četrtek; 22.00-23.30 Drsališče Zalog
po dogovoru
po dogovoru
Kegljišče Maksa Perca, Kotnikova ul. 6, Klub 300, Šiška ali
Arena Vodafone, BTC
ponedeljek; 19.00-20.30 /
OŠ Vide Pregarc, Bazoviška 1
19.30 - 21.00
sreda: 16.00
Zbor pred domom upokojencev
po dogovoru glede vremena
Zalog
torek; 19.00 - 20.30
Srednja šola za gostinstvo
in turizem Lj, Preglov trg 9,
Ljubljana Fužine
petek; 20.00 - 22.00
Slovan Kodeljevo
nad gostiščem Pri Jovotu
poletna 3. ali 4. liga v Mostah,
Slovan – Kodeljevo, igrišče
zima - nedelja; 16.00 – 18.00
A-C, OŠ Dravlje, Klopčičeva 1,
Ljubljana
sreda; 18.00 – 19.30
Srednja šola za gostinstvo
in turizem Lj, Preglov trg 9,
Ljubljana Fužine
2x mesečno po dogovoru
Magnum, Letališka c., Ljubljana
vsak dan; 9.00 – 23.00
Atlantis BTC
po dogovoru
po dogovoru
po dogovoru
vsak dan v sezoni
torek; 17.30 - 19.30
četrtek; 18.00 - 20.00
po dogovoru
po dogovoru
sreda; 18.00 - 20.00
četrtek; 16.00 - 17.00
po dogovoru
Krvavec
SD Ljubo Šercer, Zaklonišče na
dvorišču Drenikova 32
Prostori TE-TOL, Toplarniška 19
zima: Teniški klub RIVAL,
Kvedrova ul. 5
poletje: igrišče TE-TOL
19
`