EP O GILGAMEŠU

EP O GILGAMEŠU
Odlomek
PREVOD:
MIRKO AVSENAK
Brž ko se je pokazal prvi jutranji svit,
vstal je Gilgameš ter pristopil k prijateljevemu ležišču.
Engidu je ležal mirno
in prsi so se mu tiho dvigale in zopet padale.
Tiho mu je iz ust iztekal duh njegove duše,
Gilgameš pa je zastokal in govoril:
»Engidu, mladi prijatelj,
kje je zdaj tvoja moč,
kje je zdaj tvoj glas?
Kje je moj Engidu?
Močan si bil kot lev in divji bik,
hiter si bil kakor gazela.
Kot brata sem ljubil tebe, tebe!
Velikega med vsemi knezi sem napravil tebe, tebe!
Vse lepe ženske v Uruku so ljubile tebe, tebe!
V cedrov gozd sem se odpravil s teboj,
podnevi in ponoči si bil z menoj.
Z menoj si prinesel Humbabovo glavo
v utrjeni Uruk
in prebivalci hribov, ki so bili zdaj rešeni
njegovega nadlegovanja,
so naju venomer blagoslavljali.
Ubila sva čudežnega bika, sapo puhajočega.
Morda te je zadel njegov strupeni puh?
Morda velikim bogovom vseeno ni bilo všeč,
da sva se tako raztogotila nad Ištar
in pobila bika, poslanega z neba?«
Molče je ležal ob prijateljevem ležišču
in pogled mu je blodil v daljavo.
`