Tuhinjski glas, letnik 2014, številka 2

Tuhinjski glas
Avgust 2014
GLASILO
TURISTIČNEGA
D R U Š T VA
Letnik IX Številka 2
TUHINJSKA
DOLINA
Bilo je pred 20. leti...
Program 9. ETNOLOŠKE PRIREDITVE PRI TERMAH SNOVIK
ČETRTEK, 21. AVGUSTA, OB 11. URI
SOBOTA, 23. AVGUSTA, OD 11. URE
Okrogla miza s slavnostno počastitvijo 20-letnice
pilotnega bazena v Termah Snovik
Sejem pred Termami Snovik
s predstavitvijo rokodelskih izdelkov
PETEK, 22. AVGUSTA, OB 20. URI
OB 18. URI
Gledališka predstava GOZDARJEVA HČI
Sodeluje orkester harmonikarjev Cirila Spruka
PRED HIŠO DOMAČO
Osrednja prireditev Tuhinjska dolina NEKOČ IN DANES
V SOBOTO PO OSREDNJI PRIREDITVI
VESELICA Z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK IN SREČELOV
Tuhinjski glas
Šport v občini
je bil dolga leta podhranjen
Ne upam si dati točne napovedi glede uvoza. - Odločitev o lokaciji bazena še ni dokončna.
Marjan Šarec, župan občine Kamnik
Spoštovani gospod župna Marjan Šarec.
Po začetkih pred 20. leti sta Terme
Snovik in turizem v Tuhinjski dolini do
danes postala prava blagovna znamka
Eko turizma doma in vse bolj tudi prek
meja ter hkrati pomembno prepoznavno
ime v bogatem vsebinskem mozaiku
občine Kamnik. Že od začetka in vsebinskega nastajanja nenehnega razvoja pa
je bila ugotovitvena nuja tako imenovani
Uvoz v Snovik, v Terme. Kako. Kaže
danes glede tega (uvoz, pločnik, javna
razsvetljava,… )? Bi lahko napovedali,
kdaj bo ta dolgoletni projekt, zelo pomemben za razvoj; in ne nazadnje tudi
za vsebinsko prijazno počutje gostov, za
varnost …, uresničen?
»Glede uvoza v Snovik lahko povem, da
je razpis zaključen in je za nami odpiraje
ponudb. Sedaj je potrebno preveriti ustreznost ponudb, počakati zakonske roke
glede morebitnih pritožb, skratka še kar
nekaj birokracije je pred nami. Ne upam si
dati točne napovedi začetka del, a po predvidevanjih bi to moralo biti v drugi polovici
septembra 2014.«
Ob dosedanjem razvoju vsebin, ki so
tudi že dokaj podprte z zgrajeno
ustrezno infrastrukturo, se v okviru
prostorsko-razvojnih možnosti in programov v občini vse bolj in pogosto
pojavlja tudi mnenje, da bi ta prostor z
že danimi infrastrukturnimi pogoji (voda z energetskimi vrednostmi, bazeni, še
druge rekreacijske in športne možnosti)
lahko opredelili v širši športno rekreacijski projekt občinske razsežnosti;
konkretno olimpijski bazen z vsebinami
vodnih športov in rekreacije. Kaj lahko
rečete o tem oziroma o v občini načrtovanem pokritem olimpijskem bazenu?
Menite, da ima Snovik za to prave
osnove in možnosti, in če, kakšni so izgledi za uresničitev?
»Odločitev o lokaciji bazena še ni dokončna, saj je veliko dejavnikov, ki jih je
potrebno opredeliti. Svoje morajo povedati
tudi športniki, ki bodo bazen tudi uporabljali. Če bi bazen gradili v Snoviku bi bilo
potrebno razmisliti kaj storiti z bazenom v
mestu, ki je tudi popolnoma dotrajan.«
Bi bil to lahko eden od prednostnih
programov v občini v naslednjem mandatu in hkrati jasna iztočnica jutrišnjega
razvoja? In hkrati ugotovitev ob bližnjih
etnoloških dnevih v Snoviku, ko bodo
obeležili 20-letnico tako imenovanega
Pilotnega bazena, iz katerega so nastale
današnje Terme Snovik?!
»Šport v občini Kamnik je bil dolga leta
podhranjen kar se tiče infrastrukture in v
naslednjem mandatu bo potrebno nadaljevati delo na tem področju. Zaključili smo z
obnovo stadiona Prijateljstva v Mekinjah
(nova tekaška steza, prenova objekta in
asfaltiranje prostora med objektom in igriščem). Na prenovo čakata še bazen in
športna dvorana v Kamniku. To so trije
ključni objekti za razvoj športa v občini
Kamnik, za katere se bomo trudili, da jih
tudi zaključimo.«
A. Žalar
Albin Pirš
Topla voda in hladni tuši do današnjih Term v Snoviku
Topla voda je na
potoku gotovo tekla že prej, kakor
poslušamo v pripovedih
starih
ljudi. Uporabljali
smo jo pa bolj
malo. Včasih smo
se v njej umili,
tudi kopali smo se
Albin Pirš
v njej. Celo čreva
smo pozimi prali v tej vodi, da nas ni
zeblo v roke. Ko pa so nam v kamniški
ETI podarili velike posode (cca 2 kubična metra), smo vanje napeljali vodo in
se v njih namakali. Žal pa nam je prva
večja voda naše »termalen bazene« odnesla. Tisti, ki so o tej vodi vedeli več, pa
so si tudi želodčne težave zdravili z njo.
Že dolgo pokojni Kovačev Janez
je velikokrat povedal, da si je z rednim
pitjem te vode pozdravil želodec. Enako
trdi tudi Burjov Srečo iz Snovika.
Tako je kmalu po 2. svetovni vojni ta
voda vzbudila tudi zanimanje med geološkimi strokovnjaki. Po daljših pripravah so
se tako leta 1953 lotili prve resne preiskave. Naredili so sedem, z rokami izvrtanih
plitvejših vrtin, ki so dale spodbudne rezultate. Bile so tako spodbudne, da so
domačini začeli razmišljati (in so tudi
zahtevali), da se raziskave nadaljujejo in
da se zgradi termalni bazen. To je bila
»večna tema« na zborih krajanov v krajevni skupnosti Srednja vas. Starejši se tudi
spomnijo, da je vedno bil na zborih krajanov prisoten tudi kakšen predstavnik
občine, ki nas je vedno miril, da ne bomo
zmogli takšne zahtevne naloge kot je nadaljevanje raziskav in gradnja bazena; da pa
bo občina poskrbela, da projekt ne bo
zamrl.
In res so v letu 1973 geologi ponovno
zagnali stroje in naredili par novih vrtin, ki
so dajale polno upanj s spodbudnimi podatki; vendar pa tudi, da bodo potrebne še
nadaljnje raziskave. In spet je vse ostalo
oziroma zastalo pri tem.
Domačini pa smo potem spet znova in
znova zahtevali, da se termalni vrelec
uporabi za razvoj kraja. Konec (70.) sedemdesetih ali v začetku (80.) osemdesetih
let pa nam je tedanji predsednik Izvršnega
sveta občine Kamnik Tone Pengov na
občnem zboru povedal, če ne bomo sami
prevzeli pobude in začeli aktivneje posegati v priprave, bazena še dolgo ne bomo
imeli. Na vprašanje, če to pomeni, da lahko
začnemo takoj, nam je povedal, da nimamo
kaj čakati.
TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar.
Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik
brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofinancira EU. Naslovnica: Pilotni bazen pred 20 leti je bil začetek Term Snovik.
2
Tuhinjski glas
Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik
Sončnice in Marjetice z veliko začetnico
Mihael Novak
Znano je večkrat povedano pravilo, da
mora neka stvar dozoreti. Tako je v naravi,
tako je običajno tudi v glavah ljudi. Nekaj
podobnega, če pomislim na toplo vodo in
dogajanja v zvezi njo, je bilo tudi v
Tuhinjski dolini. Na nek način najbrž
upravičeno, po drugi strani pa dolgotrajno
in morda tudi zato ne ravno upravičeno, je
bilo dozorevanje tudi v tem primeru, da
danes ta nekdanja dolgoletna zgodba o topli vodi in hladnih tuših beleži šele ali pa
že 20 let.
Vsekakor pa sem vesel, da smo danes
vsaj na pragu dvajsetletnice. Nedvomno
bo ta jubilej nadaljeval in nadgrajeval
svojo pot k novim še toliko in toliko desetletnicam. Pa še nekaj me vsa ta prejšnja in
dogajanja zadnjih dvajsetih let prepričujejo. Ta lepa, zelena dolina je dobesedno začela cveteti. Vse več je iz leta v leto v njej
Tako smo dobili zeleno luč!
Tedanji predsednik krajevne skupnosti se
je skupaj z odborom zelo zavzel. Prvi otipljiv rezultat je bil skupni sestanek, ki so se
ga udeležili trije predstavniki ORS
(občinske raziskovalne skupnosti Kamnik):
referent za turizem, predsednik krajevne
skupnosti, predstavnik Geološkega zavoda
in dva predstavnika skupnih služb (SISov).
Namenili so se začrtati »dela« na raziskavi mineralne vode v Vasenem v letu
1982. Že takrat je bil predviden tudi dogovor z lastnikom zemljišča, na katerem so
vrtine. O tem je bilo potem več sestankov,
nazadnje pa je bila sklenjena pogodba o
poravnavi starih obveznosti do lastnika
zemljišča in o odškodnini za škodo ob
predvideni novi raziskavi. Tako so potem
leta 1983 geologi naredili novo vrtino V-14
v globino 610 metrov, ki pa je pokazala, da
je najboljša temperatura vode že v globini
172 metrov (30,7 stopinj Celzija). Že pri
globini 180 metrov pa je temperatura padla
na 18,7 stopinj Celzija; očitno je iz večje
globine pritekala hladnejša voda.
Ker smo leta 1983 v KS Srednja vas
gradili vodovod Bela Peč - Snovik in
dobesedno, in še več v prenesenem pomenu, Sončnič, vse več nežnih Marjetic; s
pravo, z veliko začetnico. Tuhinjska dolina
je danes čisto nekaj drugega kot pred
dvajsetimi leti. Že sedaj je vsebinsko bogata, vse bolj gospodarno odprta in poslovna,
turistično prijazna in hkrati nadvse ohranjajoča v prizadevanjih za svoje najlepše
včerajšnje vrednote. Pogled v to dolino je
tako prav zaradi tega neizmerno bogat. In s
tem bogastvom se vse bolj predstavlja vsak
dan številnejšim obiskom. In kar je še
posebno pomembno. Prišlek na vsakem
koraku začuti, da tukaj ni prostora za domovanje zakotnih duhov v včerajšnjih,
pogosto tudi lepih spominskih dogajanjih;
kar danes žal tu in tam preveva in ustvarja
slaba razpoloženja.
Tuhinjska dolina je, morda prav zaradi
tople vode, zaradi te spodbudne in zdrave
in hvala Bogu tudi nepokvarjene energije,
ki na vsakem koraku potrjuje ime, da je
tukaj pravi Eko svet, in bi jo zato lahko
skorajda poimenoval Posvečen kraj naše
celotne lepote. Da tako čutim, je to najbrž
zato, ker sem bil v nekem pomembnem,
morda prelomnem in odločilnem trenutku,
zraven. Postavljanje temeljnih kamnov za
nove vrednote, za nove vsebine, za razvoj,
za vse kar se kaže danes, me navdihuje in
mi pritrjuje, da je v tej vodi, v tistem že
pred toliko leti odkritem vrelcu, in da je bil
v tistem, kakorkoli ga že poimenujemo,
pilotnem, začetnem, preizkusnem bazenu
temelj še kako pomembnega energijskega
zajetja za pot k cilju.
Zato za pot k današnjemu dosegu, k cilju,
ki se kaže v vizionarskih videnjih imen, ki
so takrat, pred dvema desetletjema, in še
prej razmišljala in želela in ne nazadnje
uspela ovreči neupravičene in včasih namerne pomisleke, velja iskrena čestitka
vsem, ki so si prizadevali na tej več kot
polstoletni poti. Ne bi govoril in spominjal
imen v teh prizadevanjih, da ne bi koga
izpustil, prizadel, da ne bi s sencami razvrednotil doseženega. Bi pa vseeno naredil
izjemo. Rad bi povedal, da je v tej zgodbi
zadnjih dvajsetih let ob vrsti sestavnih delov nadvse pomembno ime, ki je bilo najprej idejni, nato pa glavni MOTOR, ki ga
dolina že ves čas v dvajsetih letih dobro
pozna. Albin Pirš ga je v današnjem zapisu
o topli vodi poimenoval kot vodjo CRPOV.
To je Ivan Hribar.
Moje iskrene čestitke vsem za doseženo
na poti po Eko svetu Term Snovik v
Tuhinjski dolini. Vesel sem in hkrati ponosen, da sem sodeloval in bil pri tej zgodbi
v odločilnem trenutku skupaj z
ustvarjalci.
Mihael Novak,
načelnik UE Kamnik
povezavo Loke - Srednja vas, so aktivnosti
glede termalne vode precej zastale. To se je
odrazilo tudi pri ponovnem zagonu projekta, saj smo ponovno vzpostavljali
že utečene poti. Vendar so se stvari začele
premikati.
V letu 1986 sprejetem dolgoročnem
planu občine Kamnik je tudi točka, ki govori o »Valorizaciji prostora občine
Kamnik za potrebe rekreacije in turizma«.
To naj bi omogočilo lažje umeščanje
takšnih projektov v prostor.
Da se je res uporabilo vsako priložnost
za pospeševanje projekta »termalni bazen«,
je razvidno tudi iz tega, da je Socialistična
zveza (SZDL) na svoji Programsko volilni
konferenci obravnavala izrabo termalne
vode.
Prelomen pa je bil, sestanek, ki smo ga
imeli v Kamniku v stavbi tedanjega
SKG 4. februarja 1988
Sestanka so se udeležili: predsednik IS
občine Kamnik, dva predstavnika občinske
raziskovane
skupnosti,
predstavnik
Energetske skupnosti Domžale-Kamnik,
predsednik KS Srednja vas, vodja delegacij
SIS v KS Srednja vas, predstavnik
Geološkega zavoda Ljubljana, predstavnik
Komunalno cestne skupnosti Kamnik,
predstavnik Zavoda za urbanistično planiranje in načrtovanje Kamnik ter dva predstavnika SKG Kamnik.
Iz zapisnika s te seje je razvidno, da je
sestanek vodil predsednik KS Srednja vas
in da je le-ta tudi nosilec vseh prihodnjih
aktivnosti v zvezi z nadaljnjimi raziskavami na našem področju; strokovno pomoč
pa bo zagotavljal kamniški SKG.
Kmalu po tem sestanku smo se udeležili
zasedanja Republiške Energetske skupnosti, ki je po že predhodnih dogovorih (danes
bi rekli lobiranju), pripravila predlog raziskovalnih del, v kar je bila vključena tudi
nova raziskovalna vrtina v Snoviku.
Kljub nekaterim ugovorom je bil predlog
sprejet. Iz poročil o zaključnih računih KS
za leto 1987 in 1988 je že razvidno, da se
je KS tudi finančno že vključevala v priprave na izdelavo nove vrtine.
Pohiteli smo z zagotavljanjem potrebnega denarja za raziskavo. Največji sofinancer je bila Samoupravna Energetska skupnost Slovenije s 300,000.000 dinarjev,
Energetska skupnost Domžale-Kamnik
40,000.000 Raziskovalna skupnost občine
Se nadaljuje na str. 4. >>
3
Tuhinjski glas
Ivan Hribar
Kritičnost je bila pomembna spodbuda
Predsednik TD
Tuhinjska dolina,
g. Ivan Hribar,
kako je pravzaprav bilo pred
dvajsetimi
leti.
Predsednik KS
Albin Pirš danes
v spominih o topli
vodi in hladnih
Ivan Hribar, vodja
tuših ugotavlja,
projekta Term Snovik da bilo ponovno
vrtanje 1990. leta (po daljši prekinitvi)
ob ugotovljeni temperaturi 22 stopinj
Veliko razočaranje. A volje ni zmanjkalo
in preobrat, kot ga je imenoval, je bil
program CRPOV. Takrat se je, kaže,
začela nova zgodba, ki je vodila k današnji 20-letnici. Kaj se je pravzaprav
zgodilo in dogajalo, ko ste bili vodja
programa CRPOV.
»Sprejeti so bili sklepi, da se projekt toplic Vaseno ali Potok opusti. Ker pa sem
zaposlen v Zarji, kjer smo se ukvarjali z
energetiko, znano pa je bilo, da je ta voda
tudi zdravilna, sem menil, da je opustitev
nesmiselna. Podal sem idejo, da bi razmislili, kot so razmišljali v preteklih desetletjih. Tako smo se lotili strokovno, načrtno,
premišljeno, naklonjen pa nam je bil tudi
izvršni svet v občini Kamnik. Pripravili
smo razvojni program Tuhinjske doline in
prednosti kot so asfaltiranja, telefon v vsako
hišo, osnovna šola v Šmartnem, koriščenje
termalne vode…Ta program je bil sprejet v
občini in podlaga za CRPOV Snovik.
Predstavil sem zadevo Sreču Urankarju in
predsedniku KS Albinu Piršu, ki sta zamisel
takoj in odločno podprla. Potem je IS imenoval strokovno komisijo. Projekt smo
preučevali zgodovinsko, etnološko socialno, gospodarsko, kmetijsko in zaključili, da
bi koristili termalno vodo v turistične na-
prišel k njemu z določeno zamislijo, vedno
sem dobil njegovo podporo. Kamnik je sicer od časa do časa dajal občutek, da ni
najbolj zagret, vendar je njegova kritičnost
spodbujala, da smo vse korake temeljito
premislili in se nazadnje tudi zato pravilno
odločali.«
Kdaj je nastala Družba Terme Snovik?
»Ko so bili znani vsi odgovori na vprašanja, smo leta 2000 ustanovili Družbo Term
Snovik. Pridobili smo družbenike in sredstva. Najlepša leta so bila potem od 2001
do 2007, ko smo gradili. Vsako leto je bilo
nekaj novega in gostje so bili zadovoljni.
To pa je tudi bilo tisto, kar nas je spremljalo
in vodilo k nadaljnjim aktivnostim.«
(Nadeljevanje s str. 3.)
Kamnik 40,000.000 in OVS Ljubljana ter
KS Srednja vas 91,258.028. skupaj torej
471,258.028 dinarjev (* takratna visoka
inflacija pa je številke zelo povečala, saj so
bile na koncu v milijardah).
Energetska skupnost Slovenije je za zagotovitev sredstev zahtevala od KS bianko
menice, ki bi jih lahko vnovčila ob morebitnem neizpolnjevanju dogovorov v pogodbi.
Izvajanje pogodbe pa je bilo odvisno od
vseh udeležencev v finančni konstrukciji
in kljub trdnim zagotovilom, da bodo vsi
uresničili dogovorjene obveznosti, je bil
podpis menic ena najtežjih odločitev v
osemletnem predsedovanju svetu KS. Ko
pa so nam po dveh letih in pol vrnili te
menice, je vsem odleglo.
Geološki zavod Ljubljana je v letih
1988-1990 začel z raziskavo v Snoviku.
Prvotno je bilo mišljeno, da bo vrtina globoka okrog 300 metrov, voda pa naj bi
imela 35 do 37 stopinj Celzija. Vendar na
doseženi globini ni bilo še nobene vode
marveč samo nepropustna plast. Zato so
vrtanje nadaljevali do globine 600 metrov,
vode pa še vedno ni bilo. Nato so vrtanje
prekinili.
Po daljši prekinitvi in številnih razgovorih so leta 1990 vrtanje nadaljevali. Šele
pri globini 970 metrov so prebili nepropustno plast in prišli do vode, ki pa je imela
bistveno nižjo temperaturo od pričakovane: 22 stopinj Celzija.
Razočaranje je bilo veliko!
Vendar nismo vrgli puške v koruzo. Na
4
mene. In; rodil se je pilotni bazen.«
Kaj pa temperatura vode?
»Geolog je svetoval, da zadnjo vrtino
usposobimo in morda bi tako pridobili na
temperaturi. To smo 1994. Leta naredili, a
ni bilo pomembne spremembe. Smo pa
postavili toplotne črpalke in na drugi vrtini
pridobili 30 stopinj. Lotil sem se pridobivanja znanj: v šoli termalnih lastnosti, v
šoli podjetništva, šoli investicij, delničarstva. Opravljali smo meritve, črpalne poskuse, izvajali bakteriološke, fizikalne, kemične meritve... Najpomembnejša pa je
bila podpora domačinov in lastnika
zemljišča Sreča Urankarja. Kadarkoli sem
Začetki pilotnega bazena
Kot novinar sem bil vpet v takratna dogajanja, zato sem danes tudi osebno ponosen,
da sem spremljal razvoj in pot te zgodbe.
Bila je vrsta utrinkov: najprej travnik,
nato pilotni bazen, potem odprt bazen, pa
pokrivanje 500 kvadratnih metrov velikega bazena, prireditve, plavalni nastopi ob
odpiranju zunanjih bazenov, pa temeljni
kamen za apartmajsko naselje, drsališče,
kotlovnice…
Veliko se je dogajalo v teh 20 letih. Kar je
bilo včasih: Saj bo…, Sami ne boste zmogli..., Občina bo imela v programu...,
Dolina je preozka in tega ne bo prenesla
… In še in še razlogov za NE.
Vse to je danes nekje na prehojeni poti za
nami. Še kako živo pa je z nami na tej 20
let dolgi poti naslednje:
ISKRENA ČESTITKA ZA DOSEŽENO
IVAN HRIBAR!
»Hvala, vendar so največje uspeh gostje,
zadovoljni obiskovalci. Zagotovo pa ne bi
bilo Term, če ne bi bilo Zarje in stroke iz
Zarje Kovis. Terme so danes energetsko
učinkovite in okolju prijazne. In stroka
nam to prizna kot primer dobre prakse.
Zato pa je dvajset let tudi priložnost in
dolžnost, da pogledamo, kaj je bilo dobro,
kaj ne in kako naprej.
Zgodba Term Snovik namreč še ni končana. Z načrtnim in vztrajnim delom, s sodelovanjem v dolini živečih in delujočih
članov, društev, tako kot to delamo pri prireditvah, bomo nadaljevali. Prepričan pa
sem, da je bilo to do sedaj prav in koristno
za Tuhinjsko dolino, za turizem na kamniškem in tudi širše.«
Pa še nekaj je tudi res. Gorenjci smo s
tem dobili in imamo še vedno Prve in
edine gorenjske Terme, Slovenija pa ima
v Snoviku najvišje ležeče Terme.
Lepo povabljeni v Snoviško dolino.
Andrej Žalar
našo pobudo je občina naročila strokovno
mnenje o možnosti izrabe tople vode iz
vseh aktivnih vrtin na območju Potoka,
Vasenega in Snovika. Inženirski biro iz
Celja, ki je strokovno mnenje izdelal, je
ugotovil, da bi uporaba vode v turistične
namene prinašala izgubo; lahko pa bi se
voda uporabljala za gojenje rakov, zelenjave ali pa za polnilnico vode.
To je bil še dodaten hladen tuš za naša
načrtovanja, videnja, želje...
No, na srečo pa vsi niso verjeli, da je
temu tako. Nastal je program CRPOV,
ki ga je vodil Ivan Hribar. Tudi ta program pa je krajevna skupnost podpirala.
To pa je že nova zgodba.
Andrej Žalar in Albin Pirš
Tuhinjski glas
MTB Terme Snovik –
Velika planina
V nedeljo, 15. junija 2014 so Turistično
društvo Tuhinjska dolina, Terme Snovik
in Velika planina organizirali že 9. gorski kolesarski vzpon Snovik – Velika
planina. Tudi tokrat je bila proga izziv
za ljubitelje gorskega kolesarjenja. V
lepem sončnem dnevu se je zbralo 56
Sponzorji
kolesarjev, ki so se pomerili na 3 različnih progah s startom v Termah Snovik.
Najdaljšo progo - 28 km in 1500m višinske razlike s ciljem pri Zelenem robu na
Veliki planini je zmagal Matej Lovše
(Tušmobil). Za vzpon je potreboval
1:33:40. Drugo mesto je osvojil Jure
Kukovič, tretje pa Rajko Novak.
Na 10-kilometrskem vzponu na
Črnivec je bil prvi Vinko Ladinek (KK
Ravne) s časom 31:23.
Najmlajši tekmovalci pa so se pomerili
na razgibani 2 in 4-kilometrski progi okrog
Term Snovik.
Po povratku v Terme Snovik je ob prijetnem druženju in okrepčilu potekala tudi
razglasitev rezultatov. Najboljši trije tekmovalci na najdaljšem vzponu so poleg
praktičnih prejeli tudi denarne nagrade.
Odličen čas
V soboto 14. junija, je progo velikega
vzpona Terme Snovik – Velika planina v
skupni dolžini 28 km in 1500 metrov višinske
razlike
pretekel Bernard
Jarc, nekdanji reprezentant
Slovenije v gorskih tekih, in dosegel odličen čas
2:36,12.
To je bila hkrati
tudi lepa napoved
Bernard Jarc
in vabilo za vse, da
so se v nedeljo, 15.
junija, podali s kolesi na Veliko planino.
Bernardu Jarcu je na nedeljski podelitvi
odličij najboljšim čestital tudi predsednik
TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar.
9. Velikonočni
sejem
Zmagovalci
Uspela čistilna akcija
V soboto, 29. marca, dopoldne je bila uspešna čistilna akcija.
Bili smo učinkoviti in sem zelo zadovo-
streho poškodovano na kozolcu prireditvenega prostora, posekali in počistili en del
struge
potoka
Snovišek, naši hortikulturni delavnici so
obnovili pletene koše,
marjetice in ribo ter
naredili novo skulpturo - pava iz brezovih
vej. Skratka bili smo
pridni in uspešni.«
- A. Ž.
Po končani čistilni akciji
ljen,« povedal predsednik TD Tuhinjska
dolina Ivan Hribar po letošnji Čistilni
akciji.
»Sodelovalo je 28 članov oziroma krajanov; 12 učencev O.Š. Šmartno in člani
društva. Delovali smo na več področjih.
Koristili smo en stroj rovokopač, en traktor z dvigalom, tri motorne žage in ostalo
ročno orodje. Poskrbeli smo, da sta prehodni dve glavni tematski poti s Černivca in
od Doline na Kočevo, označili smo nove
markacije, pobrali tudi odpadke, prepleskali lesene stebre za smerokaze, obnovili
Sejem pred Termami
Letos je bil pri Termah Snovik že devetič
Velikonočni sejem v organizaciji
Turističnega društva Tuhinjska dolina.
Njegov namen je promovirati okoliške
turistične kmetije in s teh kmetij pridelano
zdravo hrano. Letos so se predstavili tudi
nekateri razstavljavci in ponudniki od
drugod, kot vsako leto pa so tudi letos na
sodelovali otroci iz OŠ Šmartno, pevke,
harmonikarji in kulturna skupina iz
občine Komenda s skečem Zdrava prehrana v režiji Franca Martinjaka.
Predsednik Turističnega društva in direktor Term Snovik Ivan Hribar je tokrat
poudaril, da sejem nadgrajuje ponudbe
Term Snovik, saj že sedaj ponujajo gostom
zdravo prehrano, pridelano na kmetijah v
Tuhinjski dolini. Spodbujajo pa tudi okoliške kmetije k razvoju kmečkega turizma in
jim pomagajo pri njihovi predstavitvi.
Pav iz vej ob potoku
Skeč zdrava prehrana
5
Tuhinjski glas
Že 12. srečanje ljubiteljev postrvi
Prvo letošnjo julijsko soboto (5. 7.) je bilo pri plaži Term v Snoviku tradicionalno srečanje
ljubiteljskih in poklicnih kuharjev v pripravi postrvi.
Namen prireditve je promocija zdravega
načina preživljanja prostega časa in prehranjevanja, organizirala pa sta jo prvo julijsko soboto že dvanajstič zapored Terme
Snovik in podjetje Racon. Tudi tokrat sta v
Terme privabila številne radovedneže in
zabave željne obiskovalcev ter ljubitelje
ribjih jedi.
Bilo je vroče. Grelo je sonce izza oblakov, greli so grelniki in pečice ob pripravi
jedi oziroma ob preskušanju receptov.
Zmagovalec Božo Saje, kuhar v Termah
Snovik, in vodja komisije Stane Omerzu
Pokazalo pa se je tudi, da je tekmovanje vodila Nina Igrutinovič, na harmoniko je
vsako leto bolj zahtevno in zato tudi vedno igral Matic Hribar. Z nagradno igro pa je
bolj vznemirljivo; za obiskovalce, ljubite- obiskovalce zabavala Jana iz Radia Sora.
lje rib in seveda tudi za tekmovalce zaradi receptov.
Tekmovalo je 6 ljubiteljskih
in 6 poklicnih kuharjev.
Kritično oko tekmovanja pa
so sestavljali v strokovni komisiji predsednik Stane
Omerzu in člani Damjan
Krašovec, Tina Dobnik, Maja
Plohl,
Matevž
Hribar,
Anamarija Strmljan in Jana
Ahčan.
Med ljubiteljskimi kuharji Skupinski posnetek vseh, ki so pripravili in delali prireditev.
je prvo mesto osvojil Mitja
Omerzu. Drugo mesto je zasedel Jan Kakor vsako leto je tudi letos izkupiček
Omerzu, Najmanjši kotliček in bronasto denarja, zbranega na licitaciji, šel za domedaljo pa je prejela Janja Rudolf. Pri brodelno Sonce v Srcu.
Če ste prireditev letos zamudili, lepo
poklicnih kuharjih pa je zmaga tudi tokrat
ostala v Termah Snovik kuharju Božu povabljeni prihodnje leto, ko bo prvo julijSajetu. Alen Praštalo je osvojil 2. mesto, sko soboto v Termah v Snoviku že 13. zapored tekmovanje ljubiteljskih in poklicnih
3. pa je bil Igor Budimir.
Sproščeno in zabavno tekmovanje je kuharjev v pripravi postrvi.
Pripravil A. Žalar
Srečanje športnikov
Terme Snovik, društva in Osnovna šola
Šmartno vsako leto v Šmarnem na športnem pred šolo in nam koncu s klepetom in
prigrizkom v Termah Snovik pripravijo
družabno športno srečanje. Letošnje je bilo
že 11. po vrsti v sredo, 4. junija.
Začelo sem je
(tradicionalno) s
popoldansko nogometno tekmo,
ko so se najprej
pomerili
člani
mladi ekip, nadaljevali pa so potem
slovenski športniki, ki so se tudi
tokrat pomerili z
z n a n i m i
osebnostmi. Presenečenje tega »dvoboja
ekip« je bil neodločen rezultat, kar je bil
pravzaprav recimo »poraz« za kondicijsko
natrenirane športnike...
Da je vse potekalo po ustaljenem programu sta tudi tokrat oskrbela Jože Arko in
Andrej Lanišek, za hudomušne in izvirne
komentarje pa je tudi tokrat skrbel Rajko
Jeglič.
Med gledalci druženja pa so bili tudi
predstavniki Zavarovalnice Triglav (pokrovitelj srečanja), OŠ Šmartno, različnih
društev iz doline in seveda Term Snovik z
direktorjem Ivanom Hribarjem.
A. Ž.
Četrti Eko reli
Društvo Planet Zemlja organiziralo že četrti Eko reli z namenom, da z zgledom
seznani in opozori sodelujoče in javnost
nasploh, da je varna in varčna vožnja tudi
manj obremenjuje okolje. V tekmovalnem
programu je izpred Vodnega mesta
Atlantis startlo14 posadk z različnimi
vozili z različnimi energenti, ki se danes
pri vožnjah uporabljajo na vožnjah po slovenskih cestah. Med aktivnimi udeleženci
letošnjega Eko Relija je bil tudi minister za
kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan.
Tokratna pot je potekala tudi po Tuhinjski
dolini. Tekmovalci so se med potjo ustavili
6
v Termah Snovik, kjer so opravili tudi
določeno nalogo. Pri Vranskem so se priključili na avtocesto in potem od Lenarta
nadaljevali po magistralni cesti do Gornje
Radgone.
Vsi udeleženci Eko relija so dokazali, da
je mogoče izbrano pot prevoziti v času, ki
ga omogočajo prometna pravila, s prilagojeno tehniko pa bistveno znižati porabo
goriva in s tem tudi izpuste vozil. Okolju
prijaznejša vožnja pa se pozna tudi na denarnici, saj je bila letošnja povprečna poraba vseh tekmovalnih posadk le 3,27 litra
goriva na 100 kilometrov.
Med udeleženci Eko relija je bil tudi
minister mag. Dejan Židan.
Tuhinjski glas
Snovičkov festival z gosti za otroke
V Termah Snovik je bil v nedeljo, 3. avgusta, že tradicionalni Snovičkov festival z gosti za otroke.
Prireditev se je pričela ob pol enajstih
dopoldne, ko so se otrokom predstavile
maskote. Gostitelj je bil obiskovalcem
Term Snovik dobro poznani Palček Snoviček,
ki je v Terme povabil
kengurujčka Vzajemka
iz
Zavarovalnice
Vzajemna, super junaka
Kuponka z www.kuponko.si , medvedka
Lina iz Podravke, indijančka Vikija z Viki
kremnim
namazom,
Vodne
vragolije
V soboto, 14. junija, so bile v Termah vodne
vragolije s palčkom Snovičkom za vse obiskovalce. Kljub napovedi slabega vremena
so le-tega čez dan pregnali in se dodobra
ogreli med vodno aerobiko v zunanjem bazenu, spretnosti in ravnotežje so obiskovalci
preizkusili pri hoji po vrvi oziroma tako
nasmejanega sončka Sonija s pijačo
Sola iz Pivovarne Union in kužka
Pazija iz Zavarovalnice Triglav.
Maskote so otroke spremljale ob
različnih delavnicah, na katerih so si
najmlajši pridobivali nagradice in
žige. Plesno delavnica je vodila
Špela Pibernik; ustvarjalno Manca
Kadunc; štafetne igre Aleksandra
Rusijan; pevsko delavnico Matic
Hribar, kuharsko Božo Salaj, hoja
po vrvi čez bazen pa bila na skrbi
Slackline Thin. S promocijo in nagradno
igro so naše obiskovalce razveseljevali
Vzajemna ter Sola. Poslikavo obraza pa je
prevzela umetnica Jasna Zuljič. Festival
je povezovala Nina Igrutinovič, trajal pa
je to tretje ure popoldne, ko je bil veliki
finalni žreb.
Da je festival lepo uspel, se v Termah
Snovik še posebej zahvaljujejo sponzorjem Vzajemna, Kuponko.si, Zavarovalnica
Triglav, Pivovarna Union, Viki, Podravka,
DM.
Naslednje prireditve v Snoviku pri
Termah pa bodo od 20. do 23. avgusta,
ko bodo etnološki dnevi Tuhinjska dolina nekoč in danes.
Izbirali so miss in mistra
V nedeljo, 20. julija, so v Snoviku izbirali
miss in mistra Term Snovik. Prijavilo se je
sedem deklet in trije moški, ki so se sprehodili na snoviški modni pisti. Tako dekleta
kot fantje so svoja brhka telesca predstavili
tričlanski žiriji, ki so jo sestavljali Klara
Krošelj, miss športa 2013, Tilen Leskovec,
mister Term Snovik 2012 in Claudi Sovre
Markelj, fotomodel, novinar in reporter pri
reviji Lady. Dogodek je povezovala Nina
Igrutinovič.
Tekmovanje je potekalo v oblačilih za
prosti čas in v kopalkah. Pri slednjem je
žirija kandidatom in kandidatkam zastavljala tudi vprašanja. Po tehtnem premisleku smo tako okronali novo miss in novega
mistra Term Snovik leta 2014.
Pri dekletih je druga spremljevalka postala Branka Bojić iz Kranja, prva spremljevalka je bila Damjana Metelko, zmagala pa je Nizozemka Lauria ten Dam. Pri
moških je mesto 2. spremljevalca zasedel
Jefery Tuhunury, 1. spremljevalec je postal
Uroš Kastreuc, naslov mister Term Snovik
Lepi balkoni,
lepa Tuhinjska dolina
imenovanem slacklinu čez bazen, ko smeha
in padcev v vodo ni manjkalo. Vabljiva je
bila plesna delavnica s Palčkom Snovičkom
in delavnica med izdelovanjem akvarijev.
Malčki pa so uživali tudi pri teku po vodni
preprogi in na vodnem trampolinu.
Saj niste pozabili na poznano izbiranje
oziroma iskanje najlepših balkonov v
Tuhinjski dolini. Nekaj smo jih zadnji mesec že »ujeli« v objektiv. Še naprej pa velja
predvsem vaše sporočanje na telefon 031
638 699. Pokličite in nam predlagajte, katerega in kje naj si ogledamo in poslikamo
za izbor najlepših. Akcija torej še vedno
traja in prav v tem času so povečini balkoni
najlepši.
Andrej Žalar
7
Tuhinjski glas
Župnik Danijel Kaštrun
Duhovni in nič manj posvetni zidar
»Sem napisal na Škofijo, naj me iz Slovenj gradca dajo na tako župnijo, kjer ne bo treba zidat. Prišel sem v župnijo Sela pri
Kamniku, kjer naj tega ne bi bilo veliko. (Župnik Danijel Kaštrun, rojen 1934 v Preddvoru)
Delo ti zdravje
vrne. Pravi, da
ima napako, da
vidi napake; na
gospodarskem
in pastoralnem
področju. Neka
življenjska in
pastoralna naravnost je v
njem.
župnik Danijel Kaštrun
»Odločil sem
se, da postanem duhovnik, ker sem doživljal
strahoto II. svetovne vojne, kjer je bilo toliko gorja in sovraštva. Sklenil sem, da bom
delal za božjo ljubezen. Spoznanje, da je
treba delati dobro, me je držalo na površini
vsa leta.
Kje ste vse bili?
»Bil sem kaplan v Trebnjem; na Vrhniki,
kjer sem učil 6000 otrok 3 leta. Tam sem
dobil izkušnjo, kako pridigati, ko nimaš
časa za pripravo. To mi še danes pomaga.
Potem so me dali na Mirno. Nadškof je napisal: Greste v trd kamnolom. Prvi mesec je
bilo težko, ampak začel sem z usmiljenjem.
Vse je razpadalo, vse cerkve… In tako sem
postal zidar, v pravem pomenu besede; saj
se tam naredil zidarsko vajeniško službo.
Po treh letih sem bil nezaželen. Zaradi prevelike aktivnosti nezaželena oseba (je pisalo), naj me prestavijo, sicer me bodo onemogočili. Znašel sem se v Trnovski župniji
v Ljubljani, »ker sem bi priden« so zapisali.
Tam smo se borili za vsak kvadratni meter.
Ker sem znal zidat, so mi obrtniki nagajali.
Zato sem iskal obrtnike na podeželju in zato
sem bil problematičen. Tako je ta fara »V
dobro župljanov postala pretežka.« In sem
se zato znašel v Polhovem gradcu, kjer je
delali, so rekli, koliko bo to stalo. Toliko
denarja nisem nikoli videl. Pa smo s skoraj
nič denarja delali. Delal sem cerkev in bil
sam; pa je prišel še fant, pa dekle in tako je
naraščalo sodelovanje. Vse je bilo temno in
smo dobili toliko apna, da ga je bilo dovolj
za posvetlitev vseh podružnic. Ker ni bilo
elektrike, smo vse vozili na Lovrenca. Na
Setnici, kamor hodijo turisti, smo naredili
Kapelo sprave.
Bilo je naporno delovno obdobje zidanja
in zaradi preutrujenosti sem dvakrat padel
komo, bile so pljučnice…«
In potem ste se znašli tukaj, v župniji
na Selah?
»Tako je. Tu je samo cerkev, župnišče,
Marijin dom, mrliška vežica, pokopališče.
Vse strehe je bilo treba zamenjati in v
Marijinem domu sem naredil Spominsko
sobo.
Dvanajst vasi je v župniji, nekatere so
majhne; kot Poljana, Trobelno, Sovinja in
Bela peč, Studenca so malo večja. Ko sem
prišel, je bilo 750 ljudi, zadnja leta pa število narašča; Rožično, Sela, Srednja vas,
Markovo …; tako da jih sedaj okrog tisoč.
Sicer pa ima župnija
okrog 900 duš kristjanov, dobrih kot pravimo,
kakšnih 100 družin, ki
dihajo z njo, kakšna tretjina pa so prišleki.«
So Terme in turizem
spodbudili dogajanje
in porast?
»Ko sem prišel, je bila
Tuhinjska dolina zaspaIzredno bogata je spominska soba v Marijinem domu.
na, nobene kulture, vse
12 cerkva, kjer ni bilo denarja in sem po je bilo nekako na tleh. V naši župniji se
vaseh iskal sodelavce. Pa tudi tam so bila število obiskovalcev sicer ni povečalo, ker
določena nasprotja.«
ljudje hodijo različno v različne kraje.
Če prav sledim vaši pripovedi, ste Zanimiv pa je zapis v kroniki, da je II. svepravzaprav povsod zidali dobre odnose? tovna vojna tukaj terjala 73 ljudi, kar je več
»Šele ko sem odšel, sem spoznal, kako kot v celem Kamniku.
lepo so me sprejeli. Cerkve, poslopja so
Pred menoj je bilo tukaj nekaj sijajnih
narazen lezla. Ko smo statično sanacijo župnikov. Blaž Artel z Brezovice doma, ki
8
je cerkev zidal, Ivan Tomažič, Ljubljančan
je vso cerkev dal preslikat, Matevž Ravnikar
pesnik. V dolini je bilo veliko verovanja in
poganske dediščine; verovanja v vraže.
Ivan Tomažič je bil fotograf in ljudje po1.
svetovni vojni, ko je bil tukaj, so mislili, da
čara, ko je filme kazal. Anton Pavlič s
Prtovča je bil tu 37 let. Anton Jamnik je
začel pisati zgodovino in kroniko. Zdaj
imam Franceta Hvaleta, ki jo piše. Tako
sem zbral vse te zapiske in imamo Kroniko
zadnjih sto let že v računalniški izvedbi in
upam, da bo letos izšla v (klasični)
knjižni.«
Mislim, da se ne motim. Tudi tukaj ste
zidali, posvetno in duhovno?
»Marijin dom smo obnavljali. Bile so denacionalizacijske težave. KS se je preselila
v šolo. Dom smo obnovili, ne da bi ljudi kaj
prosili. Največje delo je župnišče, ki ga je
bilo po vojni treba v celoti obnoviti. Pred
mano so ga obnavljali zgoraj, name je padlo
pritličje. Največje delo, pravi zalogaj, pa je
bila notranja prenova župnijske cerkve.
Ogromno dela je bilo na prezbiteriju. Bila je
razmajana, dobesedno nevarna za obrede.
Takrat se je potem 160 ljudi odzvalo na pismo. Občina je dala, tretjino obljubljenega
in z ljudmi smo veliko naredili sami umetniško in sicer; posebno ko je šlo za pleskanje in še prej glede določanja barv. Veliko je
pomagal pri prižnici in tronu, pri oltarjih…
mojster za baročne zadeve Janez Ahčin s
hčerko.«
Koliko časa boste še »zidali«?
»Dokler bom še zmogel, potem pa se bom
umaknil ali odšel. Trenutno obnavljamo
klopi v cerkvi. Macesnove so, samo umetniški okvirji ne. Goba je prišla vanje. Sicer
pa imam za počitek dve možnosti; pri bratovem sinu ali pa v duhovniškem domu.«
Želim vam še veliko zdravja in bodite še
dolgo »zidar«.
Andrej Žalar
Tuhinjski glas
M+2=?
Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih jezikov, enostavneje bo!
Tuji jeziki nas spremljajo dobesedno na
vsakem koraku: na letakih in tiskanih
oglasih, na spletu, ob gledanju televizije
in ob poslušanju radia, na potovanjih ...
V splošnem se zavedamo, da je znanje
tujih jezikov pomembno, morda pa še
nismo povsem uzavestili dejstva, da je z
učenjem tujih jezikov potrebno začeti
čim prej. In da je dobro, da se učimo več
kot en tuj jezik.
Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih
jezikov, enostavneje bo! Tuji jeziki bodo
tako postali »stalni spremljevalci« v življenju. Zgodnje učenje tujih jezikov pomaga otrokom razviti samozavest, izgubiti
strah pred govorjenjem pred drugimi.
Poveča zmožnosti koncentracije in izboljšuje slušno razumevanje. Otroci bolje
razvijejo svoje osebnostne kvalitete, toleranco in družabnost. Poleg tega lahko
znanje tujih jezikov v življenju vedno znova
obnovijo, nekako tako kot vožnjo s kolesom: ko se tega enkrat naučimo, nikoli več
ne pozabimo.
Učenje tujih jezikov je izjemna naložba,
ki se nam izplača od trenutka, ko otrok
začne v tujem jeziku govoriti prve fraze.
Ob učenju tujih jezikov se otroci učijo tudi
novih socialnih veščin v praksi, spoznavajo drugačne življenjske stile in kulture in
celo nove prijatelje v drugih državah. Ob
vsem tem pa je najpomembnejše to, da
doživijo uspeh.
Učenje tujih jezikov spodbuja
tudi mišljenje in razvija možgane. Ti otroci prej razvijejo intelektualne sposobnosti in so
hkrati bolj odprti. Tuji jeziki jim
pomagajo, da imajo več občutka
za kulturo in razumevanje za
drugače misleče.
V zadnjem času lahko spremljamo različne razprave o poučevanju tujih jezikov v osnovni
šoli. Učitelji (in Evropska unija)
pri tem zagovarjamo formulo M
+ 2, kar pomeni, da naj bi se
otroci učili materinščine + dveh
tujih jezikov. Nekaj let se je težnja uresničevala, a letošnje šolsko leto (2014/15) na
omenjenem področju prinaša spremembe.
Pred šestimi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport začelo s postopnim uvajanjem drugega tujega jezika
kot obveznega učnega predmeta v osnovne
šole (7., 8. in 9. r.). V ta projekt se je vključila 1/3 vseh slovenskih osnovnih šol.
so vsi prejeli kratka navodila o pravilni
hoji in opravili kratko šolo nordijske hoje.
Pohod so zaključili z razvajanjem v termalnih bazenih Term Snovik.
Se nadaljuje na str. 10. >>
7. Dan druženja in gibanja
vseh generacij
Nordijska hoja
v termah
V soboto, 12. Aprila, so se v prelepi naravi,
ki obdaja Terme Snovik zbrali ljubitelji
nordijske hoje. Prva skupina se je podala
po 4,3 kilometra dolgi gozdni poti, druga
pa do izviral termalne vode. Pred pohodom
Projekt se je »prijel« in kazal dobre rezultate, lani pa je prišlo do večjega preobrata,
ko je 6. maja ministrstvo vsem osnovnim
šolam sporočilo, da s šolskim leto 2013/14
ukinja uvajanje obveznega drugega tujega
jezika v osnovne šole. Omenjena poteza
ministrstva je v nasprotju z Resolucijo o
evropski strategiji za večjezičnost (2008),
smernicami Evropske unije (1995, Bruselj)
V soboto, 17. maja 2014, je bil že tretje
leto zapored v Termah Snovik projekt Dan
druženja in gibanja vseh generacij.
Prireditve se je kljub nekoliko slabšemu
vremenu udeležilo prek 60 otrok in odraslih, ki so uživali v dejavnostih Zelišča.
Pohodniki pod vodstvom
učiteljic Lučke Drganc,
Polone Ravnikar in Brigite
Aleš so se podali na pohod do
izvira termalne vode.
Ob povratku je bila najprej
razglasitev
najštevilčnejše
družine, najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda. Nato so si udeleženci
ogledali predstavitev zelišč,
ki so jih pripravili učenci pod
vodstvom učiteljice Tine
Ušeničnik . Pripravili pa so
tudi pogostitev z različnimi
zeliščnimi namazi, zeliščnim
maslom, pehtranovo in metino potico. Sledile pa so še
igre v vodi pod vodstvom
učitelja Mitje Luknerja.
Učenci so uživali ob različnih
štafetnih igrah, trampolinu in
preprogi v vodi.
Hvala vsem, ki so pomagali
pri izvedbi 7. Dneva druženja
in gibanja vseh generacij kot
tudi vsem udeležencem, ki so
si vzeli čas in prišli v Snovik.
Še posebna zahvala velja Termam Snovik,
ki nas vsako leto prijazno sprejmejo.
Metka Mozetič-Pančur,
koordinator projekta
9
Tuhinjski glas
(Nadeljevanje s str. 9.)
in določili Sveta Evropske unije (2002,
Barcelona), ki narekujejo učenje vsaj dveh
tujih jezikov v osnovni šoli. Prav tako ta
odločitev nasprotuje Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko
2012/16, ki določa, da se mora poskrbeti
za uveljavitev obveznega drugega tujega
jezika v osnovne šole.
Razlogi za ukinitev drugega tujega jezika
v osnovni šoli so po mnenju predlagateljev
zakona v zelo različnih zmožnostih učencev in potrebi po varčevanju, ob tem pa še
poudarjajo, da bodo vsi otroci, ki bodo to
želeli, imeli še naprej možnosti učenja tujih
jezikov. Iniciativni odbor za ohranitev obveznega drugega tujega jezikav osnovnih
šolah meni, da gre za podcenjevanje jezikovnih sposobnosti otrok; z ukinitvijo obveznega drugega tujega jezika v osnovnih
šolah se jezikovne možnosti otrok siromašijo, odvzema se sposobnost za kvaliteten
razvoj družbe, šolstva in konkuriranja na
domačem in evropskem trgu delovne sile.
Hkrati gre za namerno potiskanje učenja
jezikov v zasebni sektor.
OŠ Šmartno v Tuhinju je ena od osnovnih šol, ki učencem že vrsto let omogoča
Pravljica
o Palčku
Snovičku
Sredi leta je izšla zanimiva knjižica z naslovom Pravljica o Palčku Snovičku. V
nakladi500 izvodov sta jo izdala Turistično
društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik.
Besedilo je uredila Jožica Hribar, grafična
oprema in oblikovanje pa je delo Joje Flis
Jurko. Sicer pa je pravljica nastala v delavnici kreativnega pisanja v Termah Snovik.
Slovenskemu izidu že pripravljajo še angleški prevod.
- A. Ž.
učenje drugega tujega jezika in je bila ena
od prvih v Sloveniji, ki se je priključila
omenjenemu projektu ministrstva. S predmetom imamo torej številne izkušnje, ki
so izjemno pozitivne, zato bomo z izvajanjem drugega tujega jezika nadaljevali tudi
v prihodnje. V šolskem letu 2014/15 se bo
drugi tuji jezik izvajal v zadnjem izobraževalnem obdobju (7., 8. in 9. r.), pri čemer
bo v 7. r. potekal kot obvezni izbirni predmet. Prav tako pa se nemščina »seli« tudi
v 4. r., kjer se bo izvajala kot neobvezni
izbirni predmet.
Ker pouk v 4. r. poteka tako na podružnicah kot na matični šoli, se je šola potrudila po svojih najboljših močeh in pouk
drugega tujega jezika zagotovila vsem
učencem 4. r. (matična šola in podružnice),
kar je velik logistični in organizacijski zalogaj (prevozi idr.). Nemščina v 4. r. bo
tako potekala enkrat tedensko (6. in 7.
šolsko uro; skupaj 2 uri tedensko), in bo
metodološko in didaktično prilagojena tej
starostni skupini. Poleg razvijanja jezikovnih spretnosti in besedišča ožjega in širšega
otrokovega okolja (predstavitev sebe in
drugih, moj dom, predstavitev učilnice,
dejavnosti, prebivalci, jeziki …) bomo
veliko časa namenili predvsem igri, petju
in drugim dejavnostim, ki so otrokom v
tem starostnem obdobju še posebej blizu.
Pri tem pa se bomo osredotočali na poslušanje, branje, tvorjenje preprostih besedil
(poudarek je na ustnem in ne pisnem izražanju) in na medkulturnost.
Veseli smo, da so se učenci 4. r. v tako
velikem številu odločili za obiskovanje
drugega tujega jezika. Veliko zanimanje
za nemščino nas navdaja z upanjem, da se
v Tuhinjski dolini že zavedamo pomembnosti znanja drugega tujega jezika in da
nam ni vseeno, kaj nam bo prinesla
prihodnost!
Julija Remenik, učiteljica nemščine na
OŠ Šmartno v Tuhinju
REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA
V Eko Termah Snovik- Kamnik, d.o.o. in Zarji Kovis, d.o.o. si
vseskozi prizadevamo za razvoj kvalitetnih storitev, zato
izobražujemo in usposabljamo zaposlene in podpiramo redno
izobraževanje dijakov in študentov.
Za letošnje šolsko leto v okviru Regionalne razvojne agencije
Ljubljanske urbane regije, razpisujemo naslednje namere
štipendiranja kadrov:
Molkova pot 5, 1240 KAMNIK
Poklic/smer izobraževanja
Natakar/gastronom hotelir
Kuhar/gastronom hotelir
Gostinski tehnik – natakar gastronom
Gostinski tehnik – kuhar gastronom
Diplomirani organizator
poslovanja v turizmu
Raven/vrsta izobrazbe Št. štipendij
4.
2
4.
2
5.
5.
6.b ali 7.
2
2
2
Molkova pot 5, 1240 KAMNIK
Poklic/smer izobraževanja
Monter strojnih instalacij
Oblikovalec kovin
Elektrikar- energetik
Univ. dipl. inž. strojništva ali
diplomirani inženir strojništva
Univ. dipl. inž. eletrotehnik ali
dipl inž. elektrotehnik
Inženir mehatronike
Raven/vrsta izobrazbe
4.
4.
4.
Št. štipendij
2
2
2
7 oz. 6/b.
1
7 oz. 6/b
1
6/b
1
Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme Snovik-Kamnik, d.o.o.
Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240
KAMNIK ali na e-mail: [email protected]
10
Tuhinjski glas
Konjeniški klub Komenda
Kasaška prireditev
in jesenski kmetijsko-obrtniški sejem
v Komendi
KASAŠKA DIRKA
v nedeljo, 21. 9. 2014, ob 14.30 uri
JESENSKI KMETIJSKO
OBRTNIŠKI SEJEM
od petka, 3. 10. 2014 do nedelje, 5. 10. 2014
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o.
Trg talcev 1 , 1240 Kamnik
V TRGOVINI po ugodnih cenah nudimo:
aktualne sadike zelenjadnic in rož, vrtno orodje,
oprema, gnojila in ostali kmetijski material
UGODEN odkup krav, bikov in telic za izvoz
tel.: 01/831-76-28, 041/ 612 646
NOVO! Odkopujemo hlodovino smreke, jelke in
bora v sodelovanju z Lip Bohinj.
11
E
V
R O P S K
I
E
Z
K
L
J
N
A
Z A
O K
O
OKOLJU PRIJAZNE TERME
PESTRA JESEN V
TERMAH SNOVIK
• Vsako soboto med 10.30 in 14.30 uro
rajanje s Palčkom Snovičkom.
• Vsako prvo soboto v mesecu ob 11. uri
srečanje članov Kluba palčka Snovička
• Začetni in nadaljevalni PLAVALNI
TEČAJI za otroke in odrasle. Možnost
enomesečnih, trimesečnih in celoletnih
plavalnih tečajev.
• ROJSTNODNEVNE ZABAVE . Izbirate
lahko med: rojstnodnevne vodne
vragolije; potapljaški rojstni dan ali pa
praznovanje v naravi
• Organizirana vodna telovadba ob 10. in
16. uri
• Občani Kamnika in Komende 15%
popust pri nakupu prenosljive bazenske
vstopnice
Otroci! Včlanite se v Klub palčka
Snovička in si pridobite številne ugodnosti.
Od pravljice o palčku Snovičku, brezplačnih
vstopov v bazen, popustov na plavalne
tečaje in rojstne dneve itd.
V restavraciji Potočka smo pripravili za vas:
• Dnevno sveža kosila - izbirate lahko med 4 meniji
• Tuhinjska postrv na 10 načinov.
Že od 8,00€ dalje
• OKUSI KAMNIKA (trnič, tuhinjska fila,
Snoviška rezina)
Pri termah Snovik
20.8. – 23.8.
ETNOLOŠKI DNEVI
TUHINJSKA DOLINA
NEKOČ IN DANES
PRIREDITVE
V LETU 2014
VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU SREČANJE
ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA
20.8. – 23.8. ETNOLOŠKI DNEVI TUHINJSKA
DOLINA NEKOČ IN DANES
13.09. KUHARSKA DELAVNICA
21.09. POHOD NA MENINO PLANINO
04.10. PRIPRAVE NA LJUBLJANSKI MARATON
31.10. SEŽIG ČAROVNICE
01.11. TEKMOVANJE V PRIPRAVI PALAČINK
ZA VSO DRUŽINO
08.11. DAN NORDIJSKE HOJE
06.12. MIKLAVŽEV TEK
21.12. BOŽIČNA ZGODBA Z ŽIVIMI JASLICAMI
25.12. OBISK MAŽORETK IN BOŽIČKA
Pohod na Menino
planino 21. 9.
Tradicionalni pohod Terme Snovik
- Menina planina bo letos v nedeljo, 21.
septembra. Udeleženci se bodo podali
na pot iz Term Snovik ob 7. uri. Več
informacij o poznanem in vse bolj
priljubljenem pohodu, ki ga organizira
Turistično društvo Tuhinjska dolina,
interesenti dobijo na GSM 041 633 779.
Lepo povabljeni.
`