Drobižek_ glasilo_2011.pdf - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

ŠOLSKO LETO 2010 / 2011
LETNIK III, ŠTEVILKA 1
DROBIŢEK je šolsko glasilo učencev 1. in 2.
razreda
OŠ FRANCETA PREŠERNA KRANJ,
Podruţnica na Kokrici
UREDNIŠKI ODBOR:
Teja Popovič, Tevţ Sitar, Lenča Malovrh,
Jerneja Naglič, Tjaša Kriţaj, Sara Peklenik,
Gal Šubic, Manca Erţen, Lara Lombar
Mravlje, Urša Pestar
Mentorica: Anita Ţibrek, prof. RP
LOKACIJA IN DATUM IZDAJE DROBIŢKA:
Kokrica, maj 2011
ZA UVOD V TOLE GLASILO
TOKRAT SE JE UREDNIŠKI ODBOR
ODLOČIL, DA BOMO V DROBIŢKU OBJAVILI
ZGODBE, MISLI, PESMI, KI SO JIH ZAPISALI
UČENCI 3., 4., IN 5. RAZREDOV – IN SICER
ZA
VAS
DRAGI
PRVOŠOLCI
IN
DRUGOŠOLCI.
DOBILI SMO TUDI PRISPEVKE IZ VRTCA.
TISTI, KI ZNATE ŢE SAMI BRATI, SE
POGUMNO LOTITE BRANJA. POLETNE
POČITNICE BODO PRIJETNE IN DOLGE,
TOREJ BOSTE IMELI DOVOLJ ČASA TUDI ZA
BRANJE ZANIMIVIH ZGODBIC.
TISTI, KI SE BOSTE BRATI ŠELE NAUČILI,
PA ZA ENKRAT ZAPROSITE OČKE, MAMICE,
BABICE, DEDKE, BRATE, SESTRE...
BOSTE VIDELI, DA BO DROBIŢEK VŠEČ
TUDI NJIM.
UREDNIŠKI ODBOR
Slika na naslovnici:
Ţiva Kovačič, 1.c
IZ MOJEGA DNEVNIKA:
MORSKI UTRINKI
ŢE JESENI, KO SMO POSTALI ČETRTOŠOLCI,
SMO ŠLI NA TABOR NA MORJE.
Z AVTOBUSOM SMO SE PRIPELJALI V
BAŠANIJO. NASELILI SMO SE V HIŠKO. BILI
SMO V 'SEDEMINDVAJSETKI'. PRVI DAN SMO
IMELI NARAVOSLOVJE. ZVEČER PA SMO ŠLI NA
DALJŠI SPREHOD.
NASLEDNJI DAN ZJUTRAJ SMO ZAJTRKOVALI.
PO ZAJTRKU SO ŠLI UČENCI IZ 4. C RAZREDA
PRVI PLAVAT, MI PA SMO BILI TA ČAS NA
IGRALIH. V ČETRTEK PA SMO ŠLI MI, 4. Č
RAZRED, PRVI PLAVAT. VODA JE BILA ZELO
TOPLA, SPUŠČALI SMO SE PO TOBOGANU.
DANES JE PETEK. IMAMO SAMO ZAJTRK IN
KOSILO, SAJ GREMO DANES DOMOV.
VSE SKUPAJ MI JE BILO RES ZELO VŠEČ. RADA
BI ŠE KDAJ PRIŠLA SEM.
JERNEJA NAGLIČ, 4. Č RAZRED
KLARA ŠKRJANEC, 2.C
MOJ PRVI ŠOLSKI DAN – PRED NEKAJ LETI
MOJ PRVI ŠOLSKI DAN SE JE ZAČEL OB PETIH POPOLDAN, IN SICER Z IGRICO.
TAKOJ PO IGRICI SMO ŠLI V UČILNICO 1. Č RAZREDA.
POZNALA SEM SAMO NEKAJ SOŠOLK IN SOŠOLCEV IN ŠE TE IZ VRTCA. VSE DRUGE
SEM VIDELA PRVIČ. UČITELJICA NAM JE NAJPREJ 'IZREKLA' DOBRODOŠLICO,
POTEM PA NAM RAZDELILA ŠOLSKE PUBLIKACIJE, RUMENE RUTKE, KLOBUČKE Z
NAPISOM OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA KRANJ. VSE SEM SAMO GLEDALA
IN V MISLIH USTVARJALA MNENJE O DRUGIH SOŠOLCIH IN SOŠOLKAH.
ŠLA SEM DO PRIJATELJICE AJDE, KI SEM JO POZNALA IZ VRTCA. BILI SVA
NAJBOLJŠI PRIJATELJICI. VPRAŠALA SEM JO, KATERE ŢE POZNA IN KATERE NE.
HODILA SEM OD ENE SOŠOLKE DO DRUGE IN JIH SPRAŠEVALA, KAKO JIM JE IME.
TA DAN SEM DOBILA VELIKO NOVIH PRIJATELJIC. KO SEM PRIŠLA DOMOV, SEM
BILA ZELO VESELA, SAJ SEM SE TUDI MALO BALA, KAKŠEN BO PRVI ŠOLSKI DAN.
NA KONCU PA JE BIL VES DAN ČUDOVIT.
TEJA POPOVIČ, 5. Č RAZRED
3
MIŠJE KRALJESTVO
V TEMNEM KOTU, SREDI HIŠE,
SE PO TIHO IN SKRIVAJE,
MALE MIŠKE, BELE MIŠKE,
POTIKAJO VSE NAOKROG.
VSE ZMEDENE, VSE RAZTRESENE,
S SIVIMI DLAKAMI OD SKRBI,
VOHLJAJO IN VONJAJO,
KJE OD ZOBA ZASMRDI.
ZOBNI MIŠKI, BELI MIŠKI,
ŢAL, NA ŢALOST JE SPODNESLO,
POBEGNILA IN SE SKRILA...,
ZDAJ VEST PEČE JO KOT TESLO.
TODA MIŠKI, ŢGOČE GRLO,
ŢGOČE GRLO, ŢGOČI ZOB,
KI JO PEČE, KI JO PEČE,
PORAVNAT GRE STARI DOLG.
MIŠJI KRALJ JE VES ZASPAN,
NOČE V SENCO, NE NA DAN.
KAJ GA MIŠKA SE BOJI,
KER JE TEČEN IN SMRDI.
MIŠKA H KRALJU RADA GRE;
KRALJ POGLEDA, ZARENČI:
»KJE JE ZOB, KJE SMRDI,
ZDAJCI FANT PA EVRA NE DOBI!«
SAMO HUDE, 5. C RAZRED
MOJA SOBA
V MOJI SOBI JE LEVO PRI VRATIH POSTELJA, DESNO PRI VRATIH PA JE VISOKA
OZKA OMARA ZA KNJIGE. NA LEVI STRANI POSTELJE SO OMARE Z OBLEKAMI. NA
STROPU VISI LUČ. NA SREDINI SOBE JE PREPROGA. PRI OZKI IN NIZKI OMARI JE
PISALNA MIZA. PRED POSTELJO JE TOPLA PREPROGA. DVE STENI STA BELI, ENA JE
MODRA IN ENA ZELENA.
KATARINA ZUPANČIČ, 3. Č RAZRED
4
UČENCI IZ 3. C. RAZREDA SO PRI UČITELJICI MARTI ZAPLOTNIK
ODGOVARJALI NA VPRAŠANJE, KI SE JE GLASILO:
KAJ BI NAREDIL/A, ČE BI BIL/A ZALJUBLJEN/A?
KER PA SE JIM JE TO ZDELO PREVEČ OSEBNO VPRAŠANJE, SO NANJ ODGOVARJALI
ANONIMNO.
NJIHOVI ODGOVORI PA SO NASLEDNJI:
1.) ČE BI BILA ZALJUBLJENA, BI SE POROČILA.
2.) TAKOJ BI ZAČEL VARČEVATI ZA NOVO HIŠO.
3.) POSTALA BI SRAMEŢLJIVA.
4.) ČE BI BILA ZALJUBLJENA, BI BILA VEČ DOMA.
5.) ZAPRLA BI SE V KOPALNICO.
6.) ČE BI SE ZALJUBIL, ONA PA NE BI BILA VAME, BI ŠEL ČIM BOLJ STRAN OD
MOJE 'LJUBICE'.
7.) ČEPRAV BI BILA ZALJUBLJENA, BI ŠE VEDNO DAJALA POLJUBČKE SAMO BRATCU
IN BRATRANCU.
8.) PUNCI BI PODARIL ŠOPEK ROŢIC.
9.) ZANJ BI SE POTRUDILA IN NATRGALA CVETLICE.
10.) ČE BI SE ZALJUBILA, BI TO SKRIVALA.
11.) TEGA NE BI NIKOMUR POVEDALA.
12.) ČE BI BILA ZALJUBLJENA, BI MU DALA POLJUBČEK.
MATIC MEGLIČ, 2.C
5
BILI SMO NA PLAVALNEM TABORU
POZIMI, MESCA JANUARJA, SMO
BILI UČENCI TRETJIH RAZREDOV NA
PLAVALNEM TABORU.
KO SMO PRISPELI NA PTUJ, SMO SI
OGLEDALI DOM KURENT. KOVČKE
SMO NESLI V SOBE. NATO SMO
IMELI KOSILO. PO KOSILU SMO ŠLI
PLAVAT. NA BAZENU SO NAS
NAJPREJ TESTIRALI, KAKO ZNAMO
PLAVATI. NATO SMO SE RAZDELILI
V SKUPINE. V SKUPINI SEM BILA Z
ALJO, ŢANO, MANCO, TAMARO,
KATARINO, TINETOM IN ANŢETOM.
ZELO SMO SE IMELI LEPO.
ALJAŢ BREZAR, 1.Č
PO VEČERJI SMO SE IGRALI NAMIZNE IGRE. POTEM SMO ŠLI KMALU SPAT.
NASLEDNJI DAN SMO ŠLI PO KOSILU ZOPET PLAVAT. PO VEČERJI SMO PO
TELEVIZIJI GLEDALI MIŠKA STUARTA. PRED KOSILOM SMO ŠLI TUDI V KNJIŢNICO.
V SREDO SMO BILI NA PTUJSKEM GRADU.
TAM SMO SI OGLEDALI MNOGO STVARI. ZVEČER SMO UČENCI PRIPRAVILI
PREDSTAVO, KI SMO JO VADILI ŢE V ŠOLI.
ČETRTEK JE BIL ZELO LEP. ŠLI SMO NA POŠTO, KUPILI SMO RAZGLEDNICE IN
ZNAMKE. PO VEČERJI SMO IMELI 'SKRITI TALENT'.
V PETEK SMO VSI VESELI ODŠLI DOMOV.
ANA KREK, 3. C RAZRED
TINA PODPESKAR, 1.C
6
RECEPT ZA VESELJE
POTREBUJEMO NASLEDNJE SESTAVINE: 1 ŢLICO SMEHA, 12 PIKASTIH BANAN, 14
GRAMOV ŢELATINE, KI JE ZAMRZNJENA, 1 LITER VODE, 2 ŠČEPCA SOLI, 3 ŢLICE
MALINOVCA, KI JE ZMEŠAN S KAPLJICO PREVEČ ZRELIH POMARANČ, 20 GRAMOV
ČOKOLADE, KI JE ŢE 100 LET V OMARI, 12 GRAMOV PRIJAZNOSTI, 4 JAJCA IN 8
GRAMOV STRJENEGA MEDU, KI JE OBLIT S SMETANO.
POSTOPEK: NAJPREJ V SKLEDICO UBIJEMO JAJCA IN JIM DODAMO ŢLICO SMEHA
IN DVA ŠČEPCA SOLI. NATO DODAMO ŠE BANANE, ŢELATINO, PRIJAZNOST IN
MALINOVEC, KI JE ZMEŠAN S KAPLJICO PREZRELIH POMARANČ. POTEM V DRUGI
POSODI STOPIMO ŠE ČOKOLADO IN MED, OBLIT S SMETANO. KO SE TA ZMES
STOPI, JO PRIMEŠAMO K DRUGIM SESTAVINAM V LONCU IN DAMO PEČI NA 180
STOPINJ ZA 15 MINUT.
TA JED JE NAMENJENA VSEM, KI JIM MANJKA VESELJA.
AJDA KERŠIČ AHLIN, 5. Č RAZRED
METULJČEK
METULJČEK LETI,
DEKLICA GA LOVI.
KO SE MU PRIBLIŢA,
METULJČEK ODLETI.
DEKLICA ŢALOSTNA
ZA NJIM SE OZIRA.
METULJČEK SI NOVO
DRUŢBO IZBIRA.
MANCA ROBLJEK,
3. C RAZRED
JULIJANA SEEHASE, 2.C
7
BILI SMO NA PLAVALNEM TABORU
KMALU PO NOVOLETNIH POČITNICAH SMO
ŠLI NA PLAVALNI TABOR NA PTUJU.
ŢE V PONEDELJEK SMO SE POSLOVILI OD
STARŠEV, BRATOV IN SESTER. AVTOBUS
NAS JE ČAKAL PRI ŠOLI IN NAS ZELO HITRO
ODPELJAL. TAKO SMO SE VESELILI
PLAVALNEGA TABORA, DA SE JE POT ZDELA
KRATKA.
PRENOČEVALI SMO V DOMU KURENT. TAM
SMO SE IMELI ZELO LEPO. NA TEM TABORU
JE BIL Z NAMI TUDI 3. Č RAZRED.
VSAK DAN SMO ŠLI PO KOSILU NA BAZEN.
PRED KOSILOM IN ZVEČER SMO POČELI
VELIKO ZANIMIVEGA. V TOREK SMO ŠLI V
KNJIŢNICO, TAM SMO SE VELIKO NAUČILI.
V SREDO SMO SI ŠLI OGLEDAT GRAD. PO
VEČERJI SMO ZAIGRALI PREDSTAVO.
PREOSTALE DNI SMO IGRALI NAMIZNE
IGRE, ŠLI SMO SE 'POKAŢI, KAJ ZNAŠ',
ODŠLI SMO NA POŠTO IN ŠE KAJ.
ALJA LAH, 3. C RAZRED
KLARA LOMBAR, 1. Č
IGRE NEKOČ
V ČASU, KO SO BILI MOJI STARŠI ŠE MAJHNI, SO BILE TUDI IGRE, KI SO SE JIH
IGRALI, DRUGAČNE KOT DANES.
MAMI PRAVI, DA SE JE S PRIJATELJICAMI VELIKO IGRALA 'ZEMLJO KRASTI',
BADMINTON, ČLOVEK NE JEZI SE, RAZLIČNE IGRE Z ŢOGO, MED NJIMI TUDI IGRO
MED DVEMA OGNJEMA. DEKLICE SO RADE SKAKALE GUMITVIST IN SE IGRALE S
FRNIKOLAMI. SEVEDA PA JE MOJA MAMI Z VESELJEM ŠIVALA TUDI OBLAČILA ZA
IGRAČKE.
OČKA SE SPOMINJA, DA SO SE DEČKI NAJPOGOSTEJE IGRALI GNILO JAJCE. RADI
SO IMELI TUDI IGRI, KI SO JIMA REKLI 'RIHTERJA BIT' TER 'RAVBARJI IN
ŢANDARJI'. VELIKO SO SE IGRALI TUDI Z ŢOGO, IN SICER SO IGRALI NOGOMET,
KOŠARKO TER IGRO MED DVEMA OGNJEMA. MOJ OČKA PA JE IZMED VSEH IGER
IMEL NAJRAJŠI IGRO, KI SO JI OTROCI REKLI 'VOLK IN OVCE'.
GABER OKORN, 4. Č RAZRED
8
KO SEM ŠLA PRVIČ V ŠOLO
PRVEGA SEPTEMBRA LETA 2006 SEM SE
ZBUDILA IN VEDELA SEM, DA JE
KONEC VESELJA V VRTCU IN
MORAM V ŠOLO.
TAKRAT ŠE NISEM VEDELA,
KAJ JE TO ŠOLA IN ZATO TUDI
NISEM VEDELA, DA BOM V
NASLEDNJIH LETIH KOMAJ
ČAKALA NA POČITNICE.
MAMI ME JE TISTEGA PRVEGA
DNE OB PETIH POPOLDNE
PELJALA V ŠOLO. V ŠOLSKI
TELOVADNICI SEM SEDLA NA STOL IN
GLEDALA IGRICO ZA NAŠ PRVI ŠOLSKI
DAN.
HANA FABIANI, 2. Č
PO KONČANI IGRICI SEM SPOZNALA MOJE NOVE SOŠOLCE. ENEGA ZA DRUGIM SO
NAS KLICALI IN MI SMO EDEN ZA DRUGIM PRIHAJALI K NAŠIM UČITELJICAM.
NEKAJ SOŠOLCEV SEM ŢE POZNALA, NEKAJ PA ŠE NE. POTEM SMO ODŠLI V
RAZRED. NA VRATIH NAŠEGA RAZREDA JE PISALO 1.Č. V NJEM PA SMO DOBILI
RUMENE KLOBUČKE IN NAHRBTNIKE.
TO JE BIL MOJ PRVI ŠOLSKI DAN IN ŠE DANES IMAM NANJ VELIKO PREČUDOVITIH
SPOMINOV.
ŠE SEDAJ, KO SEM ŢE V PETEM RAZREDU, GREM VČASIH RADA V ŠOLO, DRUGIČ PA
MALO
MANJ. A VSAKO LETO NA KONCU ŠOLSKEGA LETA
S SEBOJ NA POČITNICE ODNESEM VELIKO
SPOMINOV TISTEGA DNE, KO SEM
POSTALA PRVOŠOLKA.
MANCA ERŢEN, 5. Č RAZRED
IZA STRNIŠA, 2. Č
9
TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO
NEKOČ ME JE TORBA NESLA V NAROBE ŠOLO. PRIŠLA SVA TJA IN TAM JE BILO ŠE
VEČ TORB, KI SO NESLE ŠOLARJE. MED TEMI SO BILI TUDI MOJI PRIJATELJI.
TA ŠOLA JE BILA SREDI NENAVADNEGA GOZDA. TAM JE BILO MAJHNO JEZERO, NA
NJEM PA VSE POLNO ČOLNOV. VSAKA TORBA JE SVOJEGA ŠOLARJA KAR V ČOLN
VRGLA, SAME PA SO POČAKALE NA OBALI, SAJ JIH JE BILO STRAH, DA BI SE
ZMOČILE. ZAČEL SE JE POUK NA JEZERU. UČILI SMO SE ČISTO DRUGAČNE STVARI,
KOT V NAŠI OBIČAJNI ŠOLI. RACMANI SO NAS UČILI O TEM, KAKO SE PRAVILNO
VESLA. KO SMO SE PREVRNILI S ČOLNA, SO NAS KRAPI NAUČILI POTAPLJATI SE.
ŢABE SO SEDELE NA LOKVANJIH OB ROBU JEZERA IN NAS OCENJEVALE. POUK SE
JE PREHITRO KONČAL IN VRNILI SMO SE NA OBALO. TORBE SO NAM PRIPRAVILE
PRESENEČENJE. V NJIH JE BILA MALICA. VSAK JE DOBIL TISTO, KAR SI JE NAJBOLJ
ZAŢELEL. SAM SEM DOBIL HAMBURGERJEV SLADOLED.
KO SEM UŢIVAL V LIZANJU NAJBOLJŠEGA SLADOLEDA, ME JE NEKAJ ZGRABILO ZA
RAMO. USTRAŠIL SEM SE, SAJ SEM MISLIL, DA ME JE ZGRABIL UČITELJ RACMAN.
BILA JE SAMO MOJA MAMI, KI ME JE ZBUDILA IN PREKINILA MOJE SUPER SANJE.
GAL GROS, 5. C RAZRED
NIKA SAJOVIC, 5 LET,
SKUPINA MEDVEDEK
10
MOJA BABICA MARIJA
MOJA BABICA SE JE RODILA NA KMETIJI. BILA JE DRUGA OD ŠTIRIH OTROK. KO JE
BILA MOJIH LET, JE ŢE MORALA DELATI NA KMETIJI. NI IMELA VELIKO PROSTEGA
ČASA, SAJ JE DOPOLDNE HODILA V ŠOLO, POTEM JE MORALA NAPISATI DOMAČE
NALOGE, NATO PA JE POMAGALA NA KMETIJI. OKOPAVALA JE KROMPIR, GRABILA
SENO, PLELA ŢITO. JESENI STA Z BRATOM GNALA KRAVE NA PAŠO. VČASIH JE
BILO ZELO MRZLO; ŠE DOBRO, DA JE IMELA VISOKE ČEVLJE IN TOPLO JOPICO.
VČASIH STA NA PAŠI ZAKURILA OGENJ IN PEKLA KROMPIR NA ŢERJAVICI. BRAT JE
ZAIGRAL NA ORGLICE, ONA PA JE PELA. BABICA JE V MOJIH LETIH ŢE PLETLA
NOGAVICE. RADA JE TUDI BRALA KNJIGE. ZA IGRE NI BILO VELIKO ČASA. STARŠI
SO JIM VEDNO GOVORILI, DA DELO KREPI ČLOVEKA. ČEPRAV JE BILA V ŠOLI
ODLIČNA UČENKA, NI ŠLA ŠTUDIRAT, RAJŠI JE DELALA NA KMETIJI.
ZDAJ GRE MOJA BABICA V 78. LETO STAROSTI IN ŠE VEDNO RADA DELA, KAR
ZMORE.
MIHA NAGLIČ, 4. Č RAZRED
EMA JERALA, 6 LET
NA LIKOVNEM NATEČAJU » NARAVNE IN DRUGE NESREČE - KDO IN KAKO NAM
LAHKO POMAGA OB RAZLIČNIH NESREČAH« JE EMA PREJELA PRVO NAGRADO IN
PRIZNANJE V KATEGORIJI PREDŠOLSKIH OTROK IZ GORENJSKE REGIJE.
11
KAKO SE HIŠA PREBUJA
ZJUTRAJ SONCE HIŠO POŢGEČKA PO LICIH,
NEŢNO- KOT PRI OTROCIH.
HIŠA PA POŠKILI IN ZASPI NAZAJ,
KER SE JI NE DA DELATI JUTRANJIH VAJ.
POTEM PETELINČEK ZAKIKIRIKA,
A HIŠI SE PREBUDITI PRAV NIČ NE MIKA.
V TRETJE PA GRE RADO,
SAJ MIMO PRIDE FANT S ČOKOLADO.
BENJAMIN OBLAK, 1.C
HIŠA ZAVOHA TO SLADKARIJO,
SE PREBUDI IN STANOVALCE RAZVESELI.
GAL GROS, 5. C RAZRED
RADA BI....
RADA BI LETELA S KRILI
IN GLEDALA PTIČKE.
RADA BI BILA NEVIDNA,
DA ME NIHČE NE BI VIDEL.
RADA BI IMELA LETEČEGA KONJA.
RADA BI IMELA ČAROBNO PALICO,
DA BI ZAČARALA CEL SVET.
MAJA BERTONCELJ, 3. Č RAZRED
METULJ
PRIHAJA POMLAD,
METULJČEK JO IMA RAD.
CVETELE BODO ROŢICE,
RUMENE IN RDEČE.
LETAL BO OD CVETA NA CVET
IN NABIRAL SLADKI MED.
MAJA BONCELJ, 3. C RAZRED
SIMON SOBOČAN, 2.Č
12
ZA ŠOLSKO GLASILO DROBIŢEK SO SVOJE PRISPEVALI TUDI OTROCI IN
VZGOJITELJICE IZ VRTCA NA KOKRICI:
PROJEKT - Z LUTKO V ROKI
V VRTCU NA KOKRICI JE OD JESENI
LETA 2010 PA DO MARCA 2011 POTEKAL
INTERNI
PROJEKT,
KI
SO
GA
VZGOJITELJICE
IN
POMOČNICE
VZGOJITELJIC POIMENOVALE Z LUTKO V
ROKI.
V
TEM
PROJEKTU
SO
PRAKTIČNO
SODELOVALI KAR VSI: VSE TRI SKUPINE
OTROK,
NJIHOVE
VZGOJITELJICE
TER
POMOČNICE; VKLJUČILI PA SO TUDI STARŠE.
OTROCI SO PRI TEM SPOZNALI RAZLIČNE
VRSTE LUTK (PRSTNE, DLANČNE, SENČNE, MARIONETE, LUTKE - 'OKCE', LUTKE NA
ŢLIČKI)
TER
AKTIVNO SODELOVALI PRI USTVARJANJU IN
ANIMIRANJU LUTK.
VSE LUTKE SO PRAKTIČNO IZDELALI IZ
ODPADNEGA MATERIALA, KI SO GA SKRBNO
IN NAČRTNO ZAČELI ZBIRATI ŢE ZGODAJ
JESENI.
KO SO GA IMELI DOVOLJ, SO SE LOTILI
IZDELAVE LUTK. LUTKE SO NASTAJALE
TAKO V DOPOLDANSKEM ČASU V VRTCU
KOT TUDI NA POPOLDANSKI USTVARJALNI
DELAVNICI. NA TO DELAVNICO SO BILI
POVABLJENI TUDI STARŠI OTROK, KI SO
PRIDNO POPRIJELI ZA DELO IN BILI, TAKO
KOT SEVEDA OTROCI, POMOČNICE IN VZGOJITELJICE,
USTVARJALNI IN KREATIVNI.
V VSEM TEM ČASU PA SO NASTALE
TUDI
RAZLIČNE
LUTKOVNE
PREDSTAVE, KI SO JIH OTROCI
ZAIGRALI STARŠEM NA DELAVNICAH
OZIROMA V MESECU DECEMBRU NA
ČAJANKI, KAMOR SO BILI POVABLJENI
DEDKI IN BABICE.
13
POSEBEJ JE TREBA POUDARITI, DA SO
VSE,
KAR
SO
VZGOJITELJICE,
POMOČNICE IN OTROCI POTREBOVALI
ZA PREDSTAVE, IZDELALI SAMI.
VERJETNO VAS SEDAJ ZANIMA, KATERE
PREDSTAVE OZIROMA IGRICE SO
ZAIGRALI. TO SO BILE: PIŠČANČEK
PIK,
NEKOČ
JE
BILA;
MOJCA
POKRAJCULJA...
SICER PA UPAMO, DA STE SI V
APRILU
OGLEDALI
RAZSTAVO
NJIHOVIH LUTK, KI JE BILA NA
OGLED NA GALERIJI NAŠE ŠOLE.
KAJ NAJ REČEMO ZA KONEC TEGA PRISPEVKA.. MOGOČE TO, DA SMO SI
RAZSTAVO OGLEDALI TUDI MI, UČENCI IN MENTORICA NOVINARSKEGA KROŢKA,
IN DA ČESTITAMO VSEM SODELUJOČIM OTROKOM TER VSEM POMOČNICAM IN
VZGOJITELJICAM.
ZARES SO SE POTRUDILI! BRAVO!
14
ČUDEŽNA DEŽELA
NEKOČ SEM SE JAZ, TAMARA, ODPRAVILA V ČUDEŢNO DEŢELO. TAM SEM SREČALA
GOVOREČE DREVO, KI NI BILO NASMEJANO. DREVO JE BILO ZELO ŢALOSTNO.
VPRAŠALA SEM GA: »KAJ JE S TABO?«
DREVO JE ODGOVORILO: »BOLAN SEM!«
ZASMILILO SE MI JE, ZATO SEM MU DALA ŠAL, KAPO IN ROKAVICE. NASLEDNJI
DAN JE BILO TO DREVO ČISTO ZDRAVO. REKLO MI JE, DA MI V ZAHVALO IZPOLNI
ENO ŢELJO. POMISLILA SEM, KAJ SI NAJBOLJ ŢELIM.
TAKOJ SEM VEDELA IN SEM REKLA: »RADA BI IMELA VEČ SREČE!«
RES SE MI JE IZPOLNILA TA ŢELJA. ZDAJ IMAM VEČKRAT SREČO.
TAMARA SVOLJŠAK, 3. C RAZRED
TIM SAJOVIC, 1. Č
15
TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO
NEKEGA LEPEGA SONČNEGA DNE SEM SE ZBUDIL
IN SLIŠAL GLASOVE, KI SO GOVORILI TAKOLE:
»ZBUDI SE, OLE!«
NISEM VEDEL, KDO ME KLIČE. MAMI ZAGOTOVO
NI BILA.
KO SEM PRIŠEL V KUHINJO, JE BIL ZAJTRK ŢE NA
MIZI. POTEM PA SEM VPRAŠAL SVOJO MAMI,
KDO ME JE ZBUJAL. NI VEDELA. KO SEM POJEDEL
ZAJTRK, SEM ŠEL V ŠOLO. TODA, ŢE KO SEM
NAREDIL PRVI KORAK, SEM PADEL. NEKAJ ME JE
DVIGNILO IN ME PRIČELO NOSITI. OZRL SEM SE
DOL IN VIDEL, DA ME NOSI TORBA. POVEDALA
MI JE, DA JE TO TORBA, KI NOSI PETOŠOLCE.
ZVEDEL SEM TUDI, DA GREVA SEDAJ V NAROBE
ŠOLO, KJER STOLI SEDIJO NA UČENCIH, TABLA
PIŠE PO UČITELJICI IN KREDA PIŠE PO ROKAH.
JON POTNIK, 1. Č
KO SVA PRISPELA, SEM VIDEL ŢOGE, KI SE IGRAJO
Z OTROKI IN KOŠE, KI MEČEJO ŢOGE NA UČENCE.
PRVO ŠOLSKO URO SMO IMELI SLOVENŠČINO.
UČILI SMO SE O ABECEDI V ČRKAH. DRUGO URO JE
BILA NA VRSTI MATEMATIKA. TABLA NAM JE
RAZLAGALA O POŠTEVANKI Z VSOTO. MED MALICO
SMO SE POGOVARJALI S SENDVIČI, KI SO JEDLI
POREDNE UČENCE. KO JE BILO MALICE KONEC,
SEM ŠEL V RAZRED IN PRIPRAVIL VSE ZA
NARAVOSLOVJE. POGOVARJALI SMO SE O
RASTLINOJEDIH DINOZAVRIH, KI SO ZA POSLADEK
JEDLI MESOJEDE DINOZAVRE. ZADNJO URO PA
SMO IMELI ANGLEŠČINO. V HRVAŠKEM JEZIKU SMO
SE POGOVARJALI O ANGLEŠKI SLOVNICI.
KO SEM ODŠEL IZ ŠOLE, ŠE VEDNO NISEM, ALI SEM
SANJAL ALI JE BILO PO SREDI KAJ MAGIČNEGA.
ROK BERTONCELJ, 1. Č
DA, TA DAN JE BIL ČUDEN, PREČUDEN. PA SEM TISTO NOČ VSEENO KOMAJ ČAKAL,
DA ME MAGIČNA TORBA SPET ODNESE V NAROBE ŠOLO.
ANDRAŢ ZUPANC, 5. Č RAZRED
16
ČASOVNI POTNIKI
UČENCI IZ 3. Č RAZREDA SO PRI POUKU BRALI ZGODBICO.
PRAVZAPRAV SO PREBRALI LE TALE ZAČETEK ZGODBICE:
EINSTEIN MI JE ODPRL VRATA ČASOVNEGA STROJA.
POTOVALNO URO JE NARAVNAL 100 LET V
PRIHODNOST IN PRITISNIL NA STIKALO. SLIŠAL
SEM POK, MOČNO SE JE ZABLISKALO. KO SO SE
VRATA ČASOVNEGA STROJA PONOVNO ODPRLA, SEM
BIL ŠE VEDNO V ŠOLI, TODA....
POTEM SO SAMI PISALI NADALJEVANJE TE PRIGODE...
NASTALO JE NEKAJ ZANIMIVIH ZGODBIC. PA
PREBERIMO!
JIH
ŠOLA JE BILA NOVEJŠA, UČENCI PA SO BILI VSI BOLJ ALI
MANJ DEBELI. JAZ SEM BIL NEKJE VMES. UČENCI SMO BILI DEBELI ZATO, KER SO
NAM DALI UČITELJI IN UČITELJICE VSAKEMU PO ENO VREČO BOMBONOV. POUK
SMO IMELI DESET MINUT. PO POUKU SMO SE ŠLI KOPAT ALI PA SMO IGRALI
IGRICE. V ŠOLO IN IZ NJE SMO SE VOZILI Z MOTORJI ALI CELO Z AVTOMOBILI.
NAJLJUBŠA URA SE MI JE ZDELA GLAVNI ODMOR, KI JE TRAJAL KAR SEDEM
MINUT.
ANŢE GROS, 3. Č RAZRED
ŠOLA NI BILA VEČ ŠOLA. RAZPADALA JE. LJUDJE V TISTEM KRAJU SO GOVORILI
DRUGAČEN JEZIK. NEKAJ SE JE ZA VEDNO SPREMENILO. OB LUNINEM MRKU SE JE
PRIKAZAL MRAČEN PLANET. PRIŠLI SO NEKI LJUDJE, KI SO IMELI ROŢNATE OČI.
SPOZNALA SEM, DA SO BILI SLEPI, KER SO STVARI SAMO OTIPAVALI. TEGA SEM
SE TAKO PRESTRAŠILA, DA ME JE KONČNO ČASOVNI STROJ PRINESEL NAZAJ
DOMOV.
TARA PODJAVORŠEK, 3. Č RAZRED
ŠOLA JE BILA DRUGAČNA. UČITELJI SO BILI VSAK DAN BOLJ PRIJAZNI,
UČENCEV JE BILO VSAK DAN MANJ. TAKOJ, KO SMO PRIŠLI V ŠOLO, SMO DOBILI
BOMBONE, NE DA BI SE ZATO MORALI POTRUDITI. POČITNICE SMO IMELI DVE
LETI. UČITELJI SO BILI OBLEČENI V KRILA. IMELI SMO NOV PREDMET, KI SE JE
IMENOVAL MATEMATIČNA SLOVENŠČINA.
NIKA OŠLAJ, 3. Č RAZRED
17
ZGRABIL SEM ŠKRATA Z LEVICO
DOMIŠLJIJSKI SPIS
NEKEGA DNE, KO SEM SE ULEGEL V POSTELJO, SEM ZASLIŠAL ROPOT, KI JE
PRIHAJAL S HODNIKA. ROPOT JE POSTAJAL VEDNO GLASNEJŠI. PRIBLIŢEVAL SE JE
MOJI SOBI. NEKDO JE HODIL IN NATO SO SE ODPRLA VRATA MOJE SOBE.
PRIBLIŢEVAL SE JE POSTELJI IN NATO JE SKOČIL POD ODEJO. STEGNIL SEM LEVO
ROKO IN UJEL TISTEGA NEZNANCA. POTEM SEM POGLEDAL, KOGA IMAM V LEVI
ROKI. BIL JE ŠKRAT. OBLEČEN JE BIL V VIJOLIČNO OBLEKO, NA GLAVI JE IMEL
ZELENO KAPO, OBUT JE BIL V ČRNE ČEVLJE.
POTEM SVA SE POGOVARJALA CELO URO. POKAZAL SEM MU MOJE IGRE. IGRALA
SVA NAMIZNI NOGOMET. ŠKRAT JE KAR NAENKRAT ZAČEL PETI:
»JAZ SEM PRIDEN ŠKRAT,
PRIDEM TAKRAT,
KO TI GREŠ SPAT!
POD ODEJO SE SKRIJEM
IN TAM KAJ POPIJEM.«
TAKO JE PREPEVAL VES ČAS. REKEL SEM MU: »MALO TIŠE, PROSIM!«
POTEM SEM MU POVEDAL, DA IMAM NASLEDNJI DAN POUK IN MORAM ITI SPAT.
POSLOVILA SVA SE IN ŠKRAT JE ODŠEL.
ŢAN TERPLAN, 4. C RAZRED
LARA GROS, 1. Č
18
ČUDEŽNA TORBICA
PRED MNOGIMI LETI JE V NEKI VASICI, ZA SEDMIMI GOZDOVI IN TREMI POTOČKI,
ŢIVEL DEČEK Z IMENOM VILKO. NI IMEL NE BRATOV NE SESTRIC. Z MAMICO IN
OČETOM JE ŢIVEL! MAMICA JE BILA PRECEJ BOLEHNA, TAKO DA NI MOGLA HODITI
V SLUŢBO. JE PA ZNALA POSKRBETI, DA JE BILA NJIHOVA MAJHNA HIŠICA
VSESKOZI ČISTA IN DA JE V NJEJ VEDNO DIŠALO PO SVEŢE PEČENEM KRUHU IN
PIŠKOTIH.
VILKOV OČE JE BIL ČEVLJAR. NEKOČ GA JE NEKA BOGATA GOSPA IZ SOSEDNJE
VASI PROSILA, ČE PRIDE V NJIHOVO VILO POPRAVIT VSE ČEVLJE, KI SO BILE
KAKORKOLI POŠKODOVANE.
»NEKAJ DNI ME NE BO. ALI BOSTA ZMOGLA SAMA VSE POSTORITI V HIŠI IN OKOLI
NJE?« JE KAR MALCE S STRAHOM VPRAŠAL ČEVLJAR SVOJO ŢENO IN SINA.
»SEVEDA BOVA, TI KAR POJDI! DENAR NAM BO ŠE KAKO PRAV PRIŠEL,« STA VILKO
IN NJEGOVA MATI ODGOVORILA V EN GLAS.
BILI SO NAMREČ PRECEJ REVNI. NJIHOV SKROMEN DOMEK BI BIL ŢE ZDAVNAJ
POTREBEN OBNOVE, TODA KAJ, KO JE BILO PRI HIŠI DENARJA KOMAJ DOVOLJ ZA
HRANO. VILKO JE BIL VELIKOKRAT ŢALOSTEN, KO JE VIDEL, DA IMAJO NJEGOVI
SOŠOLCI NOVA OBLAČILA, NOVO OBUTEV, NOVE ŠOLSKE POTREBŠČINE ALI NOVO
ŠOLSKO TORBICO.
OČE JE ŠE TISTEGA DNE VZEL ČEVLJARSKO TORBO TER SE PEŠ
ODPRAVIL V SOSEDNJO VAS POPRAVLJAT ČEVLJE. NATANKO ČEZ
TRI DNI SE JE VRNIL. BIL JE DOBRE VOLJE.
»GOSPA JE REKLA, DA JIM ŠE NIHČE NI TAKO DOBRO
POPRAVIL ČEVLJEV, ZATO ME JE ZELO DOBRO PLAČALA.
TEBI, VILKO, PA POŠILJA ŠOLSKO TORBO. NOSILA JO JE ŢE
NJENA HČERKA JULIJA, ZDAJ PA SE JO JE NAVELIČALA.
GOSPA PRAVI, DA BO ZATE KOT NOVA,« JE POVEDAL
ČEVLJAR IN OBJEL SVOJEGA SINKA.
VILKO SI JE ŠOLSKO TORBO OGLEDAL Z VSEH STRANI.
BILA JE VELIKA IN PROSTORNA; ČISTO KOT NOVA JE BILA
VIDETI. BILA JE MODRE BARVE, IMELA JE VELIKO ŢEPKOV.
VILKO SE JO JE RAZVESELIL IZ VSEGA SRCA. KAR TAKOJ JO
JE
NAPOLNIL
S
SVOJIMI
SKROMNIMI
ŠOLSKIMI
POTREBŠČINAMI.
NASLEDNJI DAN PA JE V ŠOLI DOŢIVEL ZARES VELIKO PRESENEČENJE. KO JE IZ
TORBICE HOTEL VZETI ZVEZEK, KI GA JE IMEL OVITEGA V NAJCENEJŠI PAPIR, JE
BIL TA-ISTI ZVEZEK ZAVIT V PRELEP OVOJNI PAPIR IN POLEPLJEN S ČUDOVITIMI
NALEPKAMI. KO PA JE ODPRL ŠE SVOJO PUŠČICO, JE OSTAL ODPRTIH UST.
UGOTOVIL JE, DA SO NJEGOVE MALE IN POLOMLJENE BARVICE, SPET VELIKE IN
CELE TER LEPO OŠILJENE.
ŢE JE HOTEL VILKO GLASNO VZKLIKNITI, KO JE IZ TORBICE ZASLIŠAL DROBEN
GLASEK: »PŠŠŠ, NE KRIČI! VSE BOŠ IZVEDEL NA POTI IZ ŠOLE!«
19
KO SI JE VILKO OB KONCU POUKA OPRTAL TORBICO NA RAMO IN JE BIL ŢE NA
GOZDNI JASI, JE TORBICA SPET SPREGOVORILA: »KOT VIDIŠ, VILKO, NISEM
NAVADNA TORBICA. SEM TORBICA, KI ZNA IZPOLNITI KAKO ŢELJO.«
»ČE IZPOLNJUJEŠ ŢELJE, ZAKAJ PA SE TE JE POTEM TISTA DEKLICA JULIJA
NAVELIČALA NOSITI?« JE DEČEK ZAČUDENO VPRAŠAL.
»ZATO, KER JULIJA SPLOH NI VEDELA, DA SEM ČUDEŢNA! NJEJ NISEM IZPOLNILA
NOBENE ŢELJE, SAJ JIH IZPOLNJUJEM LE TISTIM OTROKOM, KI SO SKROMNI,
REVNI, PREDVSEM PA ZELO DOBREGA SRCA.«
POTEM JE TORBICA NAROČILA DEČKU, NAJ DOBRO RAZMISLI IN NAJ SI ZAŢELI LE
ENO ŢELJO. ČE BO TA ŢELJA DOVOLJ SKROMNA, POŠTENA, ČLOVEŠKA IN
PRISRČNA, SE MU BO IZPOLNILA. ČE NE, PA SE BO TORBICA SPREMENILA V ČISTO
OBIČAJNO ŠOLSKO TORBO. TAKŠNO, KAKRŠNIH JE PO SVETU ŠE ZELO VELIKO.
VILKO JE TUHTAL IN TUHTAL, KAJ NAJ SI ZAŢELI.
SPRVA JE POMISLIL NA NOVE ČEVLJE, SAJ SO MU BILE STARE ŢE ZELO NA TESNO,
PA ŠE ŢULILE SO GA. ZATEM JE SANJARIL O TEM, DA BI IMELI DOMA VEČ
DENARJA. SAJ NE, DA BI SI ŢELEL SILNEGA BOGASTVA, ŢELEL SI JE LE, DA NE BI
BILI NAJVEČJI REVEŢI TAM NAOKOLI. NATO JE RAZMIŠLJAL, DA BI SI PA MOGOČE
RAJŠI KOT DENAR ZAŢELEL KAKEGA BRATA ALI SESTRO. VEČKRAT SE JE NAMREČ
POČUTIL TAKO SAMEGA, SAJ TUDI PRIJATELJEV NI IMEL. KO PA JE HIP ZATEM
POMISLIL NA SVOJO BOLEHNO MAMICO, JE V SRČKU ZAČUTIL IN VEDEL, KAJ JE
NJEGOVA NAJVEČJA ŢELJA NA SVETU. DA BI NJEGOVA MAMICA OZDRAVELA! TO
ŢELJO JE IZREKEL NAGLAS.
»VIDIM, DA SI ZARES PLEMENITEGA SRCA, VILKO!« JE BILO VSE, KAR JE TORBICA
IZREKLA.
KER SE V NASLEDNJIH DNEH NI NIČ SPREMENILO, TORBICA PA TUDI NI VEČ
SPREGOVORILA, JE VILKO OBUPAL. MISLIL JE, DA SE TA NJEGOVA ŢELJA NE BO
NIKOLI URESNIČILA, ON PA SI JE TAKO ZELO ŢELEL IMETI ZDRAVO IN SREČNO
MAMICO. ZATO JE NA SKRIVAJ MOČNO ZAJOKAL. DEBELE SOLZE SO MU V
POTOKIH TEKLE PO LICIH. NASTAVIL JE ROKO IN SOLZE UJEL V DLAN. TEDAJ SE
JE ZGODILO! MED SOLZAMI JE VILKO ZAGLEDAL ČISTO, ČISTO MAJCENO BITJECE ,
KI JE SPREGOVORILO: »TVOJA ŢELJA, DA BI MAMICA POZDRAVILA BOLNO SRCE,
JE ZARES VELIKA. ZATO JI TE SOLZE VLIJ V ČAJ IN JI GA DAJ PITI.«
VILKO JE STORIL TOČNO TAKO, KOT MU JE UKAZALO MALO BITJECE.
IN, GLEJ, GA GLEJ! ZGODIL SE JE ČUDEŢ! NJEGOVA MATI SE JE V HIPU POČUTILA
BOLJE. V NEKAJ DNEH JE SKORAJ POPOLNOMA OZDRAVELA. V ENEM MESECU PA JE
BILA TAKO ZELO ZDRAVA, DA JE SPET PRIČELA HODITI V SLUŢBO. PO POKLICU JE
BILA ŠIVILJA IN JE PO HIŠAH HODILA KROJIT, UREZOVAT, ŠIVAT IN POPRAVLJAT
TER KRPAT OBLAČILA. ZDAJ, KO JE OZDRAVELA, JI JE ŠLO DELO ZELO DOBRO IN
HITRO OD ROK, ZATO SO JI LJUDJE DOBRO PLAČEVALI. IN KER JE SEDAJ BILO VEČ
DENARJA PRI HIŠI, JE TUDI VILKO DOBIL NOVE ČEVLJE. TAKE, DA JE V NJIH
HODIL TAKO DOBRO, KOT ŠE V NOBENIH DO TEDAJ. ZARADI TEGA JE BIL SREČEN.
ŠE BOLJ SREČEN PA JE BIL, KO JE VIDEL MAMICO SREČNO, NASMEJANO IN
ZDRAVO. PA TUDI OČE JE BIL ZATO VES ČAS DOBRE VOLJE IN SI JE NEPRESTANO
ŢVIŢGAL TER PREPEVAL.
20
ČEZ NEKAJ ČASA PA JE DEČEK OPAZIL, DA JE MAMICI PRIČEL RASTI TREBUŠČEK.
HOTEL JE VEDETI, ZAKAJ TAKO. OČKA IN MAMICA STA MU OBJETA RAZLOŢILA:
»KER JE BILA MAMICA ZELO BOLNA, NI BILO MOŢNOSTI, DA BI ŠE KDAJ ŠE
RODILA OTROKA. ZDAJ JE ZDRAVA IN BOMO IMELI KMALU DOJENČKA.«
HURA! VILKU SE JE KAR SAMO OD SEBE SMEJALO, KO JE SPOZNAL, DA BO DOBIL
BRATCA ALI SESTRICO. MAMICA JE IMELA VSAK DAN VEČJI TREBUŠČEK IN NEKEGA
DNE, KO SE JE VILKO VRNIL IZ ŠOLE, JE ZVEDEL, DA JE DOBIL SESTRICO ZALO.
ZDAJ JE SPET JOKAL; TOKRAT PA NE ZARADI ŢALOSTI, AMPAK OD VESELJA.
ZAMISLIL SE JE IN UGOTOVIL, DA MU ČUDEŢNA TORBICA NI IZPOLNILA LE ENE
ŢELJE, AMPAK PRAVZAPRAV VSE, KAR SI JE ZAŢELEL.
OČKA, MAMICA, VILKO IN ZALA SO ŢIVELI ZELO LEPO ŠE MNOGO, MNOGO LET.
NISO IMELI VEČ TAKO MALO DENARJA, VENDAR TUDI ZELO VELIKO NE. PA SO BILI
KLJUB TEMU BOGATI. BOGASTVO SE JE SKRIVALO V NJIHOVIH SRČKIH, SAJ SO SE
IMELI ZELO RADI.
AVTORICA: UČITELJICA ANITA ŢIBREK, KI JE PRI PISANJU TE ZGODBICE IMELA
VES ČAS V MISLIH VAS, DRAGI PRVOŠOLCI, DRUGOŠOLCI IN DRAGE PRVOŠOLKE
IN DRUGOŠOLKE S KOKRICE.
JAKOB BENEDIČIČ, 3 LETA
»PTIČKI V GRMOVJU«
21
PRAVLJICA O NEŽNEM VELIKANU
V ODDALJENI VOTLINI JE ŢIVEL VELIKAN MEHKEGA SRCA IN DOBRE ČUDI. BIL JE CELO
PRETIRANO ČUSTVEN. ZELO RAD JE IMEL ROŢE, NARAVO IN PETJE PTIC. A KAJ, KO JE BIL
ZELO OSAMLJEN. LJUDJE SO SE MU IZOGIBALI, NAJBLIŢJI VELIKAN PA JE STANOVAL ZA
DALJNIMI GORAMI, VODAMI IN VASMI.
IN ŠE ENA TEŢAVA JE PESTILA VELIKANA. NAJ SE JE ŠE TAKO TRUDIL, KARKOLI JE PRIJEL
V ROKE, JE ZLOMIL, ZMEČKAL ALI ZDROBIL.
ZATO JE BIL NESREČEN IN JE VELIKO JOKAL. IN KADAR JE JOKAL, JE BLIŢNJE VASI
POPLAVILA REKA VELIKANOVIH SOLZ.
VAŠČANI SO SKLENILI, DA BO TREBA NEKAJ UKRENITI. POSLALI SO SLA DO ODDALJENIH
GORA, VODA IN VASI. TAM JE NAMREČ ŢIVELA LEPA VELIKANKA. ZA SVOJEGA VELIKANA
SO SESTAVILI ŢENITNI OGLAS:
SEM VELIKAN,
VELIK IN MOČAN,
MODRE OČKE IMAM,
ZATO »ZAČARATI« TE ZNAM.
IŠČEM ŢENO,
KI TAKA JE KOT JAZ.
IN NAJ SPREJME
TA ŢENITNI OGLAS.
UPAM, DA SO TI VŠEČ
GLASBA, ROŢICE IN PLES.
IN POTEM NE BOM VEČ SAM,
NIČ NERODEN IN ZASPAN.
MOJE MEHKO JE SRCE,
PRIDI V VOTLINO NA »KOFE«.
JURE ZUPANC, 1.C
IN RES, ČEZ MESEC DNI STA VELIKAN IN VELIKANKA ZAŢIVELA SKUPAJ. TO JE BIL
HARMONIČEN ZAKON, KAJTI VELIKANKA JE BILA PRAKTIČNA ŢENSKA, TAKO DA JE
SANJARIJE PREPUSTILA SVOJEMU MOŢU, KI PA NI VEČ TAKO POGOSTO JOKAL. SAMO SEM
IN TJA JE ŠE KDAJ ZAJOKAL, DA NE BI PRIŠEL IZ VAJE.
PRAV KMALU STA V VOTLINI DOBILA DRUŢBO. CELO KOPICO MAJHNIH VELIKANOV. BILO
JIH JE ŠEST. KO SO BILI MAJHNI, JE LAHKO VSAKEGA DRŢAL NA ENEM PRSTU, ŠESTEGA
PA JE IMEL V USTIH, ZATO JE BIL ŠESTI OBSOJEN NA VEČNI SMRAD. KMALU SO ZRASLI ZA
50 METROV, ZATO TO NI BILO VEČ MOGOČE.
NEKEGA DNE PA JE VELIKAN SLIŠAL LEGENDO O ZLATEM PRSTANU. POVEDAL JO JE
SVOJIM SINOVOM IN OBLJUBIL TISTEMU, KI NAJDE VELIKI ZLATI PRSTAN, NAGRADO. VSI
SO HITRO ODDRVELI NA LOV ZA ZLATIM PRSTANOM. PRVI GA JE ŠEL ISKAT V GOZD,
DRUGI NA GORO, TRETJI V ROV, ČETRTI V JAMO, PETI IN ŠESTI PA STA SE ODLOČILA, DA
BOSTA ISKALA SKUPAJ.
PRVEMU SINU, KI JE ŠEL ISKAT V GOZD, JE KMALU POT PREKRIŢALA MOGOČNA GOZDNA
POŠAST. BILA JE KAKOR GNIL BANANIN OLUPEK. TUDI ZADAH JE SPOMINJAL NA TO. TA
GA JE VPRAŠALA: "POVEJ MI, KAKŠEN OČE TE JE RODIL, DA SI TAKO OGROMEN?"
22
PRVI SIN JE NAJPREJ POTREBOVAL TRENUTEK ALI DVA, (NO, RESNICI NA LJUBO):
POTREBOVAL JIH JE PRECEJ, DA SI JE OPOMOGEL OD ŠOKA, KI GA JE BIL DELEŢEN
ZARADI ZADAHA POŠASTI. POTEM JI JE ODGOVORIL, DA JE VELIK, VEČJI KOT ON IN ONA
SKUPAJ.
POŠAST JE S TEM MOČNO UŢALIL, SAJ JE DOLGA STOLETJA VELJALA ZA NAJVEČJO IN
NAJBOLJ STRAH ZBUJAJOČE BITJE NA SVETU.
"VEČJI OD NAJU SKUPAJ, PRAVIŠ, EH?"
PRVI SIN JE PRIKIMAL, POTEM PA JE POŠAST DVIGNILA ROKE IN REKLA: "NIHČE NI BIL,
NIHČE NI IN NIHČE NIKOLI NE BO VEČJI OD MENE!"
POTEM JE ZAJELA SAPO IN MOČNO DAHNILA VANJ. SIN JE PREPROSTO OTRPNIL IN
OMEDLEL. POTEM SE JE ZAČEL MANJŠATI. NAZADNJE JE BIL MANJŠI OD NJENEGA
SMRDLJIVEGA MEZINCA NA NOGI. MANJŠAL SE JE IN MANJŠAL, POSTAL JE MANJŠI OD
ZOBOTREBCA, MANJŠAL SE JE IN MANJŠAL, DOSEGEL VELIKOST BAKTERIJE, MANJŠAL SE
JE IN MANJŠAL TER NAZADNJE DOSEGEL VELIKOST ATOMA.
DRUGI SIN, KI JE SVOJO SREČO POSKUSIL V GORAH, SI JE ZADOVOLJNO GODRNJAL OB
MISLI, KAJ MU BO OČE PODARIL, KO BO DOMOV SLAVNOSTNO PRIKORAKAL Z BLEŠČEČIM
NAKITOM. KMALU PA JE ZAGLEDAL POŠAST. OB VSAKEM KORAKU, KI GA JE NAREDILA, SE
JE ZATRESLA CELA GORA. BILA JE BOŢANSKO LEPA - NA NOSU SE JI JE ZRCALILA
OGROMNA IN POLNA BRADAVICA, KI JE DAJALA SIJAJ NJENEMU POPOLNEMU PROFILU
OBRAZA. DOBESEDNO JE SPOMINJALA NA NAJLEPŠO ŢABO, KAR JIH JE DO SEDAJ VIDEL.
POSTAVILA SE JE PREDENJ: »POVEJ MI, KAKŠEN OČE TE JE NAREDIL, KO SI PRI TEH
LETIH TAKO MOČAN?«
SIN JE BIL PONOSEN NA KOMPLIMENT, ZATO JE REKEL: "OOO! ON JE MOČNEJŠI OD
MENE, MOČNEJŠI OD TEBE, MOČAN ZA OBA NAJU SKUPAJ ALI ŠE BOLJ!"
POŠAST SE JE OB ODGOVORU MOČNO RAZJEZILA, SAJ JE ŢE OD NEKDAJ VELJALA ZA
NAJMOČNEJŠO IN NAJBOLJ STRAH ZBUJAJOČE BITJE NA SVETU.
"A TAKO, MOČNEJŠI OD NAJU SKUPAJ?"
POTEM JE DVIGNILA ROKE IN SIN JE POSTAJAL VEDNO BOLJ ŠIBEK. KMALU NI MOGEL VEČ
DRŢATI NAJMANJŠEGA KAMENČKA NA GORI, POSTAJAL JE VEDNO ŠIBKEJŠI. POTEM NI
MOGEL DRŢATI NITI LASU POŠASTI, KI JI JE MED OBREDOM IZPADEL. A TO ŠE NI BIL
MAKS RIHTARŠIČ, 6 LET
»LEDENI ZMAJ«
23
VIŠEK. POSTAL JE TAKO ŠIBEK, DA GA JE NA KONCU ODPIHNIL VETER.
TRETJI SIN, KI JE PRSTAN ODŠEL ISKAT V ROV, NI NITI SLUTIL NEVARNOSTI, KI SE JI JE
IZPOSTAVLJAL. KMALU JE PREDENJ SKOČILA POŠAST, KI JE BILA NAJLEPŠA, KAR JIH JE
KADARKOLI VIDEL. BILA JE TAKO DEBELA, DA JI JE ODVEČNA MAŠČOBA VISELA DO TAL,
NOGE PA SO BILE TAKO DOLGE, ZA POLOVICO NJEGOVE DLAKE POD PAZDUHO.
"KAKŠEN OČE TE JE NAREDIL, DA SI TAKO LEP ŢE PRI TEH LETIH?"
SINU JE BIL KOMPLIMENT PO GODU, ZATO JE ODGOVORIL: "LEP, POSTAVEN MOŠKI JE
MOJ OČE. LEPŠI OD MENE, LEPŠI OD TEBE, LEPŠI OD NAJU OBEH SKUPAJ!"
POŠASTI PA ODGOVOR NI BIL VŠEČ: "LEPŠI OD MENE PRAVIŠ, KAJ?"
POTEM JE DVIGNILA ROKE IN SIN JE POSTAJAL VSE DEBELEJŠI. POSTAL JE DEBELEJŠI OD
HRUŠKE, DEBELEJŠI OD ČEVAPČIČA, KMALU JE DOSEGEL DEBELOST NAJDEBELEJŠE
KLOBASICE, POTEM PA SE JE ZATAKNIL V ROVU.
ČETRTEMU, KI JE SVOJO POT UBRAL V JAMO, PA JE POT PREPREČILA NAJLEPŠA POŠAST,
KAR JIH JE VIDEL. IMELA JE NEŠTETO GUB, LEPO POSTRIŢENI SIVI LASJE PA SO JI SEGALI
DO TAL.
VPRAŠALA GA JE: "KDO JE TVOJ OČE, KER JE TVOJ VIDEZ TAKO MLAD ZA TVOJA LETA?"
ČETRTI SIN JE IMEL RAD SVOJEGA OČETA, ZATO GA JE NADVSE POHVALIL: "MOJ OČE JE
MLAD MOŢAKAR. KO GA POGLEDAŠ, POMISLIŠ, DA SEM MU JAZ OČE, PA JE RAVNO
OBRATNO. MLAJŠI JE CELO OD TEBE!"
POŠAST JE S TEM MOČNO UŢALIL: "MLAJŠI OD MENE, PRAVIŠ?"
TO JI NI BILO VŠEČ, SAJ JE ŢE OD NEKDAJ VELJALA ZA NAJMLAJŠE BITJE NA SVETU.
RAZJEZILO JO JE TO, DA OBSTAJA CEL ROD, KI JE MLAJŠI OD NJE, ZATO JE DVIGNILA
ROKE, DA BI VSAJ ENEGA IZMED NJIH UNIČILA.
SIN SE JE V TRENUTKU ZAČEL STARATI. ŢE PO NEKAJ SEKUNDAH JE BIL STAREJŠI OD
STOLETNIKA, V MINUTI JE BIL STAREJŠI OD TISOČLETNIKA..., V MINUTI IN POL PA JE
DOSEGEL VIDEZ POŠASTI NEDOLOČLJIVE STAROSTI. KMALU JE BIL TAKO STAR, DA STA
MU OSLABELA VID IN SLUH, ZAČEL PA GA JE BOLETI TUDI KRIŢ.
OSTALA VELIKANA PA NISTA VEDELA, KJE ISKATI PRSTAN. IMELA NISTA NOBENE IDEJE,
KAM BI LAHKO ŠLA. SAMO LEŢALA STA NA TRAVNIKU IN SE SMILILA SAMEMU SEBI.
POTEM PA SE JE PETI SPOMNIL NEKEGA KRAJA, NA KATEREGA NI ŠE NIHČE POMISLIL:
SLAP V BLIŢINI. ODPRAVILA STA SE IN KMALU STA STALA PRED ČUDOVITIM SLAPOM, KI
JE BIL VISOK ZA OBA SKUPAJ ALI ŠE VEČ. KO STA HOTELA PREISKATI PODROČJE, PA JIMA
JE PRED NOS SKOČILA GOZDNA POŠAST. ZOPET JIMA JE REKLA ENAKO KOT BRATOM,
VENDAR PA SE JE ŠESTI SIN ZNAŠEL: "MOJ OČE JE VEČJI, LEPŠI IN MOČNEJŠI OD MENE.
SPLOH PA OD TEBE!"
TO JE POŠAST NEZNANSKO RAZJEZILO IN ŢE JE DVIGNILA ROKE, DA BI SE SPRAVILA ŠE
NANJ, VENDAR PA JO JE SIN PREHITEL. NA ŠIROKO JE ODPRL USTA IN DAHNIL TAKO
MOČNO, KOT JE MOGEL. POŠAST JE OTRPNILA. NEKAJ ČASA JE SAMO STALA PRED NJIMA,
POTEM PA SE JE ZGRUDILA NA TLA. IZ UST JI JE PADEL PRSTAN.
SINOVA STA GA HITRO POBRALA TER ODHITELA DOMOV. OČE JIMA JE V ZAHVALO
PODARIL PRSTAN, KI JE IMEL ČUDEŢNO MOČ. NAREDIL JE POJEDINO S ČEVAPČIČI IN
KLOBASICAMI. POVABILI SO VELIKO VELIKANOV. POJEDINA TRAJA ŠE DANES, ČE ŢE NISO
UMRLI.
SAMO HUDE, 5. C RAZRED
24
ŽELIMO TI
ČIM VEČ
IN
25
`