kuLTuRnI ObčAsnIk ZA mLADE ZAnEsEnJAkE

SVETILNIK




kulturni občasnik
za mlade zanesenjake
Gledališče Koper,
Pokrajinski muzej Koper,
Obalne galerije Piran,
Comunità degli Italiani
“Giuseppe - Tartini”Pirano,
Pokrajinski arhiv Koper,
Osrednja knjižnica
Srečka Vilharja Koper,
Knjigarna Libris
Letnik IVŠtevilka 2
December 2010
Brezplačni izvod
2
MOJ ODER
KATJA PEGAN – PATRIK GREBLO
PEPELKA IN JAZ
Pravljica z glasbo in plesom
REŽISERKA
AVTOR GLASBE
KOSTUMOGRAFKA
OBLIKOVALCA LUČI
SVETOVALKA ZA GIB
IGRAJO
Jaz
Pepelka
Podganca, Princ
Mačeha, Vila
Suha presta
Glista s piste
KATJA PEGAN
PATRIK GREBLO
ANA MATIJEVIĆ
JAKA VARMUŽ,
JAKA IVANC
FIONA JOHNSON
KOCJANČIČ
IGOR ŠTAMULAK
AJDA SMREKAR
GAYNOR JOHNSON
MOJCA FATUR
ŽANE BAJDA
BLAŽ POPOVSKI

 foto jaka ivanc
Pepelka in jaz

Predragi moji, to ni šala,
ta pesem dolgo je v meni spala-
Nekoč živela je ...(pazi kompot)
Nekoč živela je in še živi,
najlepša punca mojih dni.

a prišel je trenutek pravi,
da ne ostane le v moji glavi.
Ime so dali ji res čudno,
za lep obraz in stas preveč odurno.
Pepelka je – saj vendar veste ,
najmlajša sestra tele suhe preste,
in tiste gliste z modne piste.
Starejši sestri se učita plemiških manir,
Kraljevi ples ni veselica, ni prepir.
Mačeha, grozna ta matrona
je mojstrica visokega bontona.

3
Gledališče
GledališčeKoper
Koper || www.gledalisce-koper.si
www.gledalisce-koper.si
MOJ ODER
✎ ilustracije: ana matijević
MOJ ODER
Baročna oblačila
Barok (1640-1709)
V

4
obdobju baroka so temeljnim značilnostim
renesančnega sloga dodali bujnost in slikovitost. Za baročni slog so bile značilne razgibane linije in čezmerno okraševanje. V tem
obdobju so bili priljubljeni težki materiali: taft, saten
in brokat. Ženska in moška oblačila so postajala bolj
sproščena in udobna, saj so odstranili steznike. Žensko
oblačilo je bilo bolj stilizirano, sprednji del dolgega krila
je bil razprt tako, da se je videlo spodnje krilo. Na bokih
je bilo nabrano in dvignjeno z železnimi obroči. Životec
s kostmi je bil čipkast. Kroj je bil kvadraten, sprednji del
oblačila je bil bogato okrašen s čipko. Razkošna oblačila
v škrlatno rdečih, zelenih, modrih in rumenih tonih so
bogato krasili z dragocenimi čipkami, rozetami, trakovi,
zlatimi vezeninami. Najpogostejša obutev so bili oglati
gležnjarji z okrasno zaponko in visoko peto v drugi barvi. Rdeče pete so bile znak plemenitega stanu. Pričeska
je bila večplastna, vsebovala je lasne vložke, uporabljale
so se žičnate opore. Moško oblačilo je sestavljal širok
jopič, ki je bil konec 17. stoletja okrašen z vezenino in
trakovi, rokavi so bili zapognjeni navzgor in razkrivala
se je okrašena srajca. Odprt sprednji del jopiča je razkrival do kolen segajoč telovnik. Srajca je imela široke čipkaste zapestnike in ovratnik. Hlače so segale do kolen,
nosile so se v kombinaciji s svilenimi, običajno belimi,
nogavicami (nujni del te oprave je bila lasulja). Takšno
oblačenje moških je postalo temelj za njihovo oblačenje
v današnjem času (jakna, telovnik in hlače).
LEGENDA
BAROK: Izraz barok izhaja iz portugalske besede "barocco", kar pomeni biser nepravilne oblike.
TAFT: Gosta svilnata tkanina, kovinskega sijaja in s finim,
poudarjenim rebrenjem.
SATEN: Gosta, lesketajoča se, lahka tkanina, gladke površi-
ne in tkana v atlasovi vezavi. Ime izhaja iz latinske besede
"seta", kar pomeni bleščeč, lesketajoč se.
BROKAT: Svetleča, razkošna, težka svilnata tkanina iz fine
naravne ali umetne svile; tkana z žakarsko tehnologijo.
STEZNIK: Je elastično žensko oblačilo, ki stisne predel med
medenico in zadnjico. Na spodnjem robu ima podveze, na
katere so pritrjene nogavice. Spodnji del je lahko v obliki
hlačk.
TELOVNIK: Tesno prilegajoč zgornji del oblačila z izrezom. Lahko ima enoredno ali dvoredno zapenjanje z
gumbi. Sprednji del je običajno krojen iz enakega materiala kot obleka, zadnji del pa je iz podloge. Izvira iz časa
Ludvika XIV., takrat je imel še rokave in enako obliko kot
plašč. Sprednji del je bil sijajen in doma so ga nosili kot
ogrinjalo. V 18. stoletju so mu odvzeli rokave in ga skrajšali. Del celotne moške obleke je postal šele sredi 20. stoletja.
s a m a n t a
MOJA GALERIJA
V
Obalne galerije Piran | www.obalne-galerije.si
PREPLETANJE BARV
eseli smo, da ste se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu na ogled razstave priznane
primorske umetnice Mire Ličen Krmpotić.
Učenci 1. razreda OŠ Sečovlje, 1. in 2. razreda podružnice v Sv. Petru ter učenci 2. razreda OŠ Cirila Kosmača Piran, podružnice Portorož so bili nad razstavo
in srečanjem z umetnico zelo navdušeni. Objavljamo
nekaj njihovih vtisov.
Prve dni novembra smo izkoristili za opazovanje toplih
jesenskih barv. Jesen nas je s svojo barvitostjo očarala že
takoj, ko smo izstopili iz šolske stavbe. Pobarvala je liste
kakija, ruja, lipe, akacije in različnih grmičkov. Nekje je
listje obarvala, drugje ga je že odpihnila.
Z njo smo se pogovarjali ter opazovali rastline okoli nas,
morje, nebo in pisano mavrico barv, ki nas je obdajala.
Nato nas je kustosinja vodila po razstavnem prostoru,
kjer so razstavljene zelo velike slike akademske slikarke
in restavratorke Mire Ličen Krmpotić.
Odpravili smo se tudi do skladišč soli in v razstavišče
Monfort v Portorožu. Tu nas je sprejela kustosinja
Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran.
5
6
MOJA GALERIJA
Občudovali smo ustvarjalnost in barvitost ter ugotovili,
da lahko tudi brez svinčnika in radirke sami upodobimo
barve tako, kot jih začutimo. To smo seveda z našim slikanjem tudi dokazali.
Presenečenje za nas je bil obisk slikarke. Opazovala nas
je pri delu in se z nami pogovarjala. Povedala nam je, da
lahko z barvo upodobimo marsikaj: svoje počutje, veselje
ali žalost, svoje razpoloženje, z barvo lahko povemo, kaj
in kako čutimo. Povedala nam je, kako je ona začela slikati kot majhna deklica.
Z barvami lahko komu kaj sporočimo ali pa se ob slikanju z njimi sprostimo. Končali smo z razstavo naših slik
in obljubo, da se bomo v galerijo še vračali. Po obisku
smo ustvarjali naprej in svojim slikam izbrali naslove.
foto: arhiv ogp in mirela flego
MOJA GALERIJA
Bibliotekarka Nada Leban jim je
na prvem delu delavnice predstavila  knjigo z naslovom Kje pa
ti živiš?, avtoric dr. Žive Deu in
Bare Kolenc ter ilustratorja Damijana Stepančiča. S pomočjo malega Nejca so spoznali različna bivališča, seznanili so se s tem, kaj je
dom, pred čim nas ščiti in varuje
hiša, kdo hiše načrtuje in izdeluje.
Spoznali so tudi sestavne dele, vrste in opremo različnih hiš.
Piranski dnevi
ARHITEKTURE
Obalne galerije vsako leto novembra v Piranu organizirajo mednarodno srečanje arhitektov. Na Piranskih
dnevih arhitekture potekajo predavanja, obiskovalci pa
si lahko ogledajo arhitekturne razstave. Predavatelji sestavljajo tudi mednarodno žirijo, ki za najboljši projekt
podeli prestižno nagrado Piranesi. Ob tej priložnosti
Piran obiščejo slovenski in svetovno znani arhitekti,
študenti arhitekture in vsi, ki jih arhitektura zanima.
Letos je prvič kot spremljevalni dogodek 28. Piranskih dnevov arhitekture v piranski knjižnici na praznični dan slovenskih splošnih knjižnic potekala
arhitekturna delavnica za otroke. Delavnice organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
v okviru programa Arhitektura in otroci.
Delavnice se je udeležilo kar triinštirideset otrok, ki
smo jih razdelili v dve skupini.
Da pa ni ostalo samo pri besedah, so otroci v drugem delu pod vodstvom študentov Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane sami načrtovali tloris hiše in
opremljali stanovanja s pohištvom. Tovrstne delavnice spodbujajo razvijanje prostorske domišljije, estetike in medsebojnih odnosov.
Zamisel za delavnico sta pripravili arhitektki Maja
Ivanič in Tanja Barle. Namen delavnice je bil razmišljanje o tem, kako nastane hiša, kakšni tipi hiš obstajajo, kakšne želje imajo naročniki, kako arhitekti
narišejo načrte in gradbinci sezidajo hišo. Na koncu pa je prišlo na vrsto še razmišljanje o pohištvu in
drugi notranji opremi.
Bila je že noč, ko so se mladi arhitekti polni novih doživetij vračali v svoje tople domove.
besedilo in foto: nada leban
7
8
MUZEJSKI Z AKLADI
Dragi muzejski detektivi!
b
liža se veseli decembrski čas, poln zabave,
daril in praznovanj. Včasih pa je teh družab- …. knjižnih kazal in voščilnic.
nih dogodkov kar preveč in ni lepšega kot
takole ponikniti nekam na samo in se v miru
posvetiti svoji najljubši knjigi … ali pa Svetilniku!
V tokratni številki nadaljujemo s spoznavanjem portre“Kdo je pomagal Vidku napraviti srajčico?”
ta. Preden se lotite nalog, si oglejte fotografije in presmo spraševali otroke iz Vrtca Koper na
verite, ali vas bo morda zamikala katera od delavnic v
razstavi Stkana preteklost.
napovedniku.
V okviru razstave Med startom in ciljem
so nas uporabniki Varstveno delovnega
centra naučili nekaterih svojih spretnosti: izdelovanja vrečk s sivko …
Nona Avelina je bila v igrah
s kamenčki nepremagljiva.
Mali arheologi iz Vrtca Škofije pridno brskajo za zakladi v arheopeskovniku.
Famea dei Salineri
nam je pokazala igro
Am … salam … salamon!
Po ogledu razstave smo
takole oblekli “manekenki”
v stara meščanska in
kmečka oblačila.
Stare igre so navdušile tudi učence
OŠ Antona Ukmarja: Kdo bo razpletel
tale vzorec?
MUZEJSKI Z AKLADI
Sejemo žito na sveto Lucijo
V soboto, 11. decembra ob 10.00 uri se bomo na etnološkem oddelku (Gramscijev trg 4/5) spomnili starega
običaja sejanja božičnega žita. Pogovarjali pa se bomo
še o drugih šegah v adventnem času. Vsak udeleženec
delavnice bo svoje žito odnesel domov.
Ko umetnine
spregovorijo II
P O RT RE T
Kateri je najpomembnejši del portreta? Upodobljena oseba, seveda! Vendar pa nam o
portretirancu veliko povedo tudi njegova
obleka, ozadje in predmeti na sliki. Nabrana
zavesa, pogled na razburkano morje, knjiga
v rokah, medalje, pripete na prsih − vse to so
skrivna sporočila, ki čakajo, da jih gledalec dešifrira − kot bi nas upodobljena oseba s temi
znaki vabila, naj jo bolje spoznamo. Tem
predmetom pravimo atributi.
Okrasimo božično drevesce, kot so ga nekoč
V soboto, 18. decembra ob 10.00 uri pa vas vabimo
v atrij palače Belgramoni Tacco, kjer bomo spoznali okraševanje v preteklosti in izdelali okraske, s kakršnimi so drevesca krasili nekoč. Z njimi bomo potem
okrasili smrečico v atriju muzeja.
Nagradno vprašanje
V Pokrajinskem muzeju Koper hranimo zbirko trinajstih portretov koprske plemiške družine. Predstavniki te družine so se proslavili
v službi Beneške republike kot odposlanci in
prevajalci na turškem dvoru, literati, skladatelji in vojskovodje. Med njimi je bil tudi vojaški
poveljnik Jakob
(iz črk SATIRA),
ki vam ga predstavljamo na sliki.
Za katero družino gre? Pomagate si lahko s
prejšnjo številko Svetilnika, v kateri so v rubriki Iz arhivske skrinje predstavljene pomembne patricijske rodbine v Kopru. Najbolje pa
bo, da portrete pridete pogledat kar k nam,
v muzej, kjer krasijo dvoramno stopnišče, ki
vodi v glavno dvorano.
KATERI BI BIL TVOJ ATRIBUT?
Predstavljaj si svoj portret; s katerim predmetom – atributom bi želel, da te naslikajo?
Izberi takega, ki predstavlja to, kar rad počneš;
napiši ga na spodnjo črto, lahko pa ga tudi narišeš v okvirček.
Kakšno bi bilo ozadje? Odseva naj tvoj temperament (si bolj mirne ali bolj nemirne narave?
čustven, bolj ali manj občutljiv? nežen
ali gospodovalen?).
Obkroži, kaj vse bi se znašlo na
ozadju tvojega portreta:
SVETLE, TEMNEJŠE BARVE,
MORJE, PLANINE, RAČUNALNIK,
ŠPORTNA DEJAVNOST, VIHAR,
ŽIVALI, LJUDJE, KNJIGE, GLASBILA,
NARAVA, AVTOMOBIL, SONČEN
DAN, MODNE OBLEKE.
Pokrajinski muzej Koper | pokrajinskimuzej-koper.si
USTVA RJA L N I C E
9
10 MUZEJSKI Z AKLADI
SUDOKU S
PORTRETI
V sudoku moraš spraviti štiri
portrete iz Pokrajinskega muzeja Koper tako, da se vsak portret
pojavi samo enkrat v vsakem
stolpcu in v vsaki vrstici.
Izreži sličice in jih nalepi v
ustrezna polja:
NAJDI ATRIBUT KAPITANU ZETTU!
ATRIBUT je predmet, ki nam nekaj pove o
upodobljencu, njegovem poklicu in stanu.
Kapitanu Nazariu Zettu pa tak predmet −
atribut na portretu manjka. Sledi navodilom
in prišel boš do pravega:  b r i g i t a
Pojdi
3 korake desno,
2 koraka gor ...
START
| 3 | 2 | 1 | 1 | 2 | 2 | 2 | 1 | 1| 2 | 1 |


Patricijske
rodbine v Kopru
2. del ✎n a d a č i b e j
Družina Madonizza je
prišla iz Trogirja v Koper in
je bila sprejeta v veliki svet,
leta 1824 pa jo je kot plemiče
potrdil tudi avstrijski cesar
Franc I. Dr. Antonio de
Madonizza je bil koprski podžupan.
Plemiška družina
Cadamuro je izvirala iz
Treviza; po ženski liniji je kasneje sprejela še priimek Morgante.
Marco Cadamuro je prišel v
Koper za direktorja
kraljeve tobačne uprave.

Družina Favento je bila
med koprsko plemstvo vpisana leta 1802, cesar Franc
I. pa ji je leta 1824 potrdil
naziv.

Družina

Pellegrini je bila v
seznam koprskih
plemičev vpisana leta 1431
(Bernardus Pellegrini). Med
njenimi pomembnejšimi člani
je bil Giuseppe Pellegrini,
koprski podestat.

Družina GrisoniSabini je stara koprska
plemiška družina z naslovom grofov, ki je v moški
liniji izumrla leta 1841.
Družina De Rin je
bila v koprski svet plemičev
sprejeta 1424, v seznam pa je
bila vpisana z
Victorjem de Rinom.
Koprska plemiška družina
Manzoni je bila v svet
plemičev sprejeta leta
1802.
Družina Petronio (tudi
Petrogna) je spadala med
pomembnejše koprske in
piranske rodbine.
V koprski svet
je bila družina De
Franceschi sprejeta leta
1802 in je bila vpisana v zlato
knjigo, plemstvo ji je potrdil tudi
cesar Franc I.
Giovanni Battista de Franceschi je
bil podestat Umaga.
11
Pokrajinski arhiv Koper | www.arhiv-kp.si
IZ ARHIVSKE SKRINJE

12
GIROTONDO
S pravljico na izlet
T
rideset otrok s Tržaškega, Goriškega in Benečije
se je udeležilo prvega od petih izletov, ki ga
prireja Krožek za promocijo mladinske
književnosti in ustvarjalnosti Galeb.
Enodnevno odkrivanje znamenitosti in zgodb
slovenskega Primorja spada v projekt S pravljico
na izlet. Njegov namen je, da bi otroci s pomočjo
likovnega ustvarjanja ter pravljic spoznavali nove kraje
in njihovo različno jezikovno stvarnost.
Prvo od petih srečanj se je za otroke začelo v Piranu,
kjer so obiskali Tartinijevo hišo. Tam jih je sprejela
slikarka in vodja skupnosti Italijanov iz Pirana,
Fulvia Zudič. Predstavila jim je življenje italijanskega
skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija ter zgodbo
o njegovem Vražjem trilčku. Nato so se otroci
predali ustvarjanju kar na piranskem osrednjem trgu.
Po kosilu v Strunjanu so pobližje spoznali, kako so
v Obalnih mestih nekoč pridelovali sol, nakar so
se v Kopru v palači Gravisi spet potopili v magični
svet, tokrat z glasbenikom Marinom Kranjcem, ki
jim je predstavil istrsko glasbeno tradicijo. Otroci
so tako prisluhnili različnim tonom in zvokom
lesenih inštrumentov. Nanje so lahko zaigrali in se
preizkusili še v tradicionalnih plesih.
Vezna nit prvega pravljičnega izleta sta bili zgodba
o solnem kristalčku Ferdu in pripoved sečoveljskega
solinarja Bepija, ki je udeležence obdaril s slano
knjižico. V njej je vsak lahko našel nekaj informacij o
izletu in se preizkusil v preverjanju znanja ter seveda
tudi v risarski spretnosti.


Na naslednji izlet se lahko
prijavite na sedežu SKGZ, ul. San
Francesco 20, Trst, tel. 040368094, od 10.
do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu
S. Gregorčič, ul. Montesanto 84, Gorica,
tel. 0481533495, od 14. do 17. ure, ter na
Inštitutu za slovensko kulturo, ul. Alpe
Adria 69, Špeter, tel. 0432727490.
Naslednjič, natančneje 18.
decembra, se bodo otroci
s pravljico odpeljali v v
Ljubljano, na zadnjem
izletu, 15. januarja, pa se bodo
potikali po tržaških ulicah
in iskali sledove gospe Burje.

Projekt Krožka Galeb poteka s
finančno pomočjo Dežele FJK
in pod pokroviteljstvom SKGZ
ter v sodelovanju z revijo
Galeb, ZSKD, Inštitutom za
slovensko kulturo iz Špetra,
dijaškima domovoma S.
Gregorčič iz Gorice in S.
Kosovel iz Trsta.
PICCOLO GIALLO E PICCOLO BLU - STORIA DI COLORI E DI AMICIZIA
V
enerdì, 5 novembre, subito dopo merenda
ci ha fatto visita l'insegnante Susan Petri. La
giornata era uggiosa e di conseguenza pure
l'umore di noi bambini era un po' malinconico... Per fortuna l'insegnante Petri ha riportato tra
noi tanta allegria e voglia di fare. Dopo averci salutato ci ha fatto accomodare fuori dalla stanza, perché doveva prepararci una bella sorpresa… Quando
siamo rientrati siamo rimasti a bocca aperta per lo
stupore: la nostra stanza si era trasformata in un bellissimo mondo colorato e l'insegnante Petri era molto diversa, vestita di bianco e con una coloratissima
parrucca in testa. In questo contesto ci ha presentato
la storia Piccolo Giallo e Piccolo Blu. La storia parla
di una bellissima amicizia del colore Giallo e Blu che,
giocando insieme, si sono tuffati nell'acqua e hanno
creato il colore verde...Con interesse abbiamo assistito alla storia che ci ha fatto emozionare e sorridere, ma soprattutto ci ha fatto scoprire tanti colori e il
grande valore dell’amicizia. La storia era così bella
che abbiamo chiesto di riascoltarla ma questa volta
abbiamo partecipato pure noi come narratori.
Terminato il racconto l'insegnante Petri ha preparato
per noi un laboratorio artistico, dove abbiamo giocato con i colori lavorando con la colla, con tantissimi pezzi di carta velina di tutti i colori e con la carta
trasparente… Il risultato è stato fantastico: i colori si
sono mescolati dando origine a nuovi colori e a tante
sfumature diverse con un effetto cromatico
davvero speciale!!
La storia di Piccolo Giallo e Piccolo Blu ha più
di cent'anni, ma ci ha fatto divertire tantissimo e ci ha insegnato cose che per noi bambini
sono sempre attuali. Anche il laboratorio creativo è stato molto divertente e interessante e ci ha
fatto scoprire come si formano tanti bei colori.
 scuola dell’infanzia la coccinella lucia il gruppo degli aquiloni e
l’insegnante erica ferko
13
Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini Pirano” – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini Piran” | Comunità autogestita
della nazionalita Italiana Pirano – Samoupravna skupnost Italijanske narodnosti Piran | www.unione-italiana.org
GIROTONDO
14 moja knjižnica
Šola na obisku
O
biskal nas je tretji razred Osnovne šole Gračišče. Učencem smo približali delo knjižničarja in pomen našega Oddelka za mlade
bralce. Spoznali in utrdili so knjižnoinformacijska znanja, kako uporabljati knjižnico, ki jih navdušuje za branje in jih seznanja z različnimi vrstami
informacijskih virov.
Pazljivo so poslušali pravljico Jablana, ki jo je napisala Mira Lobe. Pravljica pripoveduje o sadnem drevju, jablani, ki je najbolj prijazno sadno drevo. V svojem
duplu, krošnji, vejah in koreninah gosti živalske prebivalce. Skrbi, da jim je lepo, da so varni drug pred drugim. Od njih zahteva red in disciplino. Preostala sadna
drevesa se s tem ne strinjajo in se nanjo jezijo. Ko pa
pride v deželo zima, je jablani toplo in prijetno, ker jo
polhi grejejo in žgečkajo. Druga drevesa pa so premražena in sama. Po pozornem poslušanju, so otroci poslušali odlomke prebranega in izmed treh odgovorov
poiskali pravega. Za konec sta dva učenca zaigrala na
klavir in vsi skupaj smo jima prisluhnili.
Vrtec na obisku
Obiskala nas je skupina otrok iz vrtca Kekec v
Kopru. Predstavili smo jim knjige in drugo gradivo, ki ga izposojamo. Povedali smo jim pravljico
ter jih popeljali v svet starih in od sonca obsijanih
hiš. Le ena najmanjša, osamljena hiša ni vedela
ničesar o soncu, saj ni nikoli zašlo na njen košček.
V mali hiši ni nihče prebival. Ni vedela, kakšno je
sonce, mislila je, da ima krila, in če sveti, je morda videti kot žarnica.
Neko jutro pa se je pred hišo ustavil tovornjak in
v hišo se je vselila družina. Končno je imela hiša
svoje sonce.
Ure pravljic
V
novembru smo najprej povedali pravljico Pazi se velike zlobne ribe!
Pravljica pripoveduje o paglavčku, ki
bi rad počel vse, kar počne njegova
mama. Mama ga posvari, naj se varuje velike zlobne
ribe. Zgodbico o neučakanem paglavčku do konca preberite kar sami.
Juha, ki iz buč se skuha, je boljša kot vsaka druga juha.
Skuha jo muca, ki seseklja bučo, veverička, ki premeša vodo, račka zajame sol in jo ravno prav natrese v
veliki lonec.
Preberite še vi pravljico Gospod in hruška (Fran
Milčinski). V njej nastopa gospod, ki je sedel za mizo
in čakal, da se potrese drevo in da hruške popadajo
na tla. Hruške pa so še naprej visele na drevesu in se
vabljivo smejale.
15
Leto
se konča z mesecem decembrom.
Kako s starim izrazom
poimenujemo zadnja dva
meseca v letu?
V prazničnih
dneh se odločamo za
različna darila. Kako s skupnim izrazom poimenujemo dragocen droben nakit iz
žlahtne kovine s svetlo rumenim odtenkom?
(LISTOPAD, GRUDEN)
(ZLATNINA)
(ADVENT)
Za prehod v novo
leto se marsikdo temeljito pripravi. Ženske si omislijo
nove pričeske, poleg tega oblečejo
slovesne večerne obleke.
Kako s splošnim izrazom
rečemo taki obleki?
Konec koledarskega leta sovpada z
začetkom katoliškega cerkvenega leta. Kako imenujemo prve štiri tedne omenjenega cerkvenega leta?
Prodajalci daril v
predprazničnih dneh privabljajo naključne mimoidoče.
Zato privlačno okrasijo velike zastekljene predprostore svojih trgovin, v
katerih lepi izdelki vabijo v bogato
založeno notranjost. Kako imenujemo ta del trgovine?
(TOALETA)
Darilo lahko pustimo v kartonski škatli in
ga zavijemo v neprozoren papir. Potem ga ovijemo še z okrasnim trakom, ki ga zavežemo tako,
da naredimo dve okrasni zanki.
Kako imenujemo tako zanko, ki ji
v pogovornem jeziku pogosto
rečemo kar “mašna”?
(PENTLJA)
(ARANŽER)
Uganke
(IZLOŽBA)
Kdor
bi rad opravljal
ta poklic, mora uspešno
končati štiriletno srednjo šolo.
K njegovemu delu sodi okraševanje izložb, urejanje stanovanj in
drugih prostorov. Obiščemo ga, kadar bi radi še posebej izvirno zavili darilo. Kateri poklic smo
opisali?
Osrednja knjižnica Srečka Villharja Koper | Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria | www.kp.sik.si
moja knjižnica
16
VSEVEDNA KNJIGARNICA
Libris | www.libris.si
ZA PRAZNIK
VAM VOŠČIMO
D
ecember je čas, ko nas
obiščejo trije dobri možje:
Miklavž, Božiček in Dedek
Mraz, z zvrhanim košem
daril. Lepo je, če se med darili
znajde tudi kakšna zanimiva, lepa,
pa tudi koristna knjiga.  Knjig, ki
pripovedujejo o prazničnem času
in nam svetujejo, kako naj sami
izdelamo darila, spečemo slastno
pecivo in se pripravimo na praznovanje, je res veliko. Med njimi pa
so tudi take, v katerih so zbrana
voščila, ki jih ob božiču ter novem
letu zaželimo prijateljem in sorodnikom. Tokrat smo vam natrosili nekaj voščil, ki jih boste lahko
priložili k darilcu za svoje najdražje. Saj ni potrebno, da je razkošno,
včasih so dovolj le dobre misli in
želje. Seveda jih lahko pošljete tudi
po smsju ali objavite na Facebooku. Lepo se imejte med prazniki
in uživajte ob kakšni dobri knjigi.
 ingrid in santina
a r h i v l i b r i s
Novo leto je nov list
v knjigi časa, bel in čist,
nanj ti napišem svoje želje:
mir, ljubezen, srečo in veselje!
Vse dobro,
srečno naj bo,
kar novo leto
prineslo vam bo!
Da zdravja
in srečnih trenutkov nešteto,
v obilju nasulo bi vam
novo leto.
Ena snežinka pada zate,
drobna, a z mnogo želja,
za novo leto naj ti prinese
najlepše trenutke tega sveta.
SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija
OSNOVNA ŠOLA
FRANA VENTURINIJA –
O
Boljunec v Dolini pri Trstu
snovna šola Frana Venturinija v Boljuncu v
občini Dolina pri Trstu je šola s slovenskim
učnim jezikom.
V tem šolskem letu jo obiskuje 37 učencev
od prvega do tretjega razreda. Četrti in peti razred
sta nameščena na istoimenski šoli v Borštu.
Naša šola je šola s celodnevnim poukom. Pouk
se začne ob 7.50 in se konča ob deset minut pred
šestnajsto uro. Ob sobotah ni pouka. Učenci
prihajajo v šolo v spremstvu staršev ali s šolskim
avtobusom, ki mu pravimo 'šolabus'. Pouk poteka
v samostojnih oddelkih v slovenskem jeziku.
Del predmetnika sta od 1. razreda dalje tudi
italijanščina in angleščina.


šolabus

Naša šola je poimenovana po
kulturnem delavcu Franu Venturiniju,
ki se je rodil v Boljuncu. V tem
šolskem letu bomo praznovali 35.
obletnico poimenovanja.

Šola stoji v vasi Boljunec, ki leži na ravnini ob vhodu
v sotesko reke Glinščice. Poleg lepega naravnega
okolja ima vas Boljunec dobro ohranjene nekatere
stare običaje.
Pred leti smo na šoli obudili stari vaški običaj
koledovanje, ki mu po istoimenski zdravici pravimo
"Živi torej". Otroci v šoli oblikujejo voščilnice ter se
v predbožičnem času podajo po vasi.
S petjem kolednice in drugih božičnih pesmi
vaščanom voščijo VESELE PRAZNIKE IN SREČO V
NOVEM LETU.
17



18 SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija
Med stare vaške običaje spada tudi LUČANJE Z JABOLKI 26. decembra, na
dan sv. Štefana. Lučanje poteka tako, da dekleta s seboj na Gorico (glavni
trg sredi vasi) prinesejo jabolka. Dekleta se postavijo na desno stran trga in
lučajo fante, ki stojijo na levi strani. Vsako dekle cilja fanta, ki ji je všeč. Fant
pa pobere jabolko in ga vrže dekletu, ki mu je pri srcu.

BARČ’CA
Barč’ca je zaplavala,
ljubca je zajokala.
Še zna deklica, še zna ljubica,
kar ti poje ena ptičica.

Prav na koncu trga na Gorici je stala društvena gostilna, pred katero vaški
fantje vsako leto v noči med 30. aprilom in 1. majem postavijo MLAJ. Tri
dni pred prvim majem se vaški fantje zberejo in se postavijo v vrste po štiri
ter s fantom, ki nosi topolovo vejo, odkorakajo proti Gorici in pojejo vaško
himno Barč’ca je zaplavala. Ta pesem je tudi himna naše šole.
✎ anna maria

Sem ti pravil tolkokrat,
da sem hodil k tebi rad.
Ljubca spletva bele roke
in toči frišne solze.
Hribčki se ponižajte,
dolince se povišajte,
da se bo vidlo ravno polje,
kamorkoli moj šocel gre.
Rožmarin ima svoj duh,
naj bo zelen al pa suh.
Rožmarin ima svoj najlepši duh,
naj bo frišen, zelen al pa suh.
V TEKSTU POIŠČI
IME TEGA STAREGA
VAŠKEGA OBIČAJA
___________
IN POBARVAJ SLIKO!

SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija



19

Vljudno vabljeni na ogled otroških predstav v
razigranem mesecu decembru …
sobota, 4. december, ob 10.30
sobota, 11. december, ob 11. uri
sobota, 18. december, ob 10. uri
PEPELKA
GROZNI GAŠPER
PEPELKA
…. ter na ustvarjanje v delavnicah za otroke in starše
Igram se s starši, ki bodo potekale v:

soboto,
4. decembra, ob 9.30
IZDELALI BOMO
BOJNO PERJANICO
INDIJANCEV!
soboto, 11. decembra, ob 10. uri pa bomo na
novoletno voščilnico z vrvico natisnili
zimski motiv.
Vabljeni!
Svetilnik, kulturni občasnik za mlade zane­senjakeLetnik IV, številka IIIzdajajo: Gledališče Koper,
za izdajatelja Katja Pegan; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja Breda Krašna; Obalne galerije Piran,
za izda­jatelja Toni Biloslav; Po­krajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Osrednja knjižnica Srečka
Vilharja Koper, za iz­da­jatelja Ivan Mar­ković; Libris, d. o. o., za izdajatelja Ingrid CelestinaUredniški odbor:
Samanta Kobal (urednica; e [email protected]), Brigita Jenko (e [email protected]), Tatjana
Sirk (e [email protected]), Fulvia Zudić (e [email protected])Lektorica Alenka Juvan
(slovenski jezik)Oblikovanje: (GRUPA)ISSN C506–158XPriprava in tisk Tiskarna Vek KoperNaklada
5.000Koper, december 2010 Na naslovnici Ajda Smrekar, avtor fotografije Jaka Ivanc
`