Lepo povabljeni v Bizjakove doline na praznični večer S pesmijo v

Tuhinjski glas
December 2012
GLASILO
TURISTIČNEGA
D R U Š T VA
Letnik VII Številka 3
TUHINJSKA
DOLINA
Telovadnica v naravi je bila letošnji največji projekt. Naj bo tudi leto 2013 tako
spodbudno za razvoj Tuhinjske doline.
Lepo povabljeni v Bizjakove doline
na praznični večer S pesmijo v božični čas
26. decembra ob 17. uri
Tuhinjski glas
Spoštovani,
leto 2012 se poslavlja od nas z mešanimi
občutki. Bilo je leto polno preobratov, kriza
se je še poglobila. Minilo je v znamenju
predsedniških volitev in protestov množic,
ki na svoj način izražajo nestrinjanje s politiko. Dobili smo novega predsednika republike. Upam in želim, da mu bo uspelo
uresničiti vse zastavljeno.
Marjan Šarec
Naša država in družba sta v nekem krču,
ki ni dober za razvoj. Politika, na splošno
izgublja zaupanje, pri tem ni pomembno, ali gre za levico ali desnico. Ustvarja se vtis, da so oziroma smo, vsi slabi in prežeti s
korupcijo. Nekateri gotovo so in tisti bi morali premisliti, če še
zastopajo ljudstvo. Zaradi nekaj gnilih jabolk nobeden ne vrže
proč celega zaboja, ampak se vpraša, če jih shranjuje v primernem
okolju. Zakonodaja je tista, ki določa norme in mora imeti tudi
prave vzvode za nadzor.
Nekako v senci velikih tem pa ostajajo lokalne teme, ki so za svet
nepomembne, za vas prebivalce, pa so življenjskega pomena. Zanima vas, kaj se dogaja v vašem kraju in prav je tako. V letu 2012 smo
skupaj s pomočjo krajanov izvedli nekaj investicij na območju Tuhinjske doline. Zavedam se, da je želja še več, a krajevnih skupnosti
je 22 in trudimo se zagotavljati enakomeren razvoj. Časi, ko je bilo
denarja bistveno več, so nepreklicno mimo. To pa ne pomeni, da se
ne bomo trudili za Tuhinjsko dolino tudi v prihodnosti.
Kakšno bo leto 2013? Nihče od nas ne ve. Vemo pa, da brez truda
vseh, brez skupnih prizadevanj, uspeha ne bo. Predvsem se moramo
otresti črnih misli in tarnanja. Premisliti moramo, kaj lahko prispevamo
k skupnosti, v kateri živimo. Misel, da se nič ne da, ni prava misel. Da
se, a na pravi način. Če gremo kosit travo, ne bomo s seboj vzeli motike,
ampak koso. Če je ena pot zaprta, se najde druga, a na cilj nas pripelje!
Drage krajanke in krajani, v letu, ki prihaja, vam želim trdnega
zdravja, razumevanja ter jasnega pogleda v prihodnost. Naj vsak
najde notranji mir in harmonijo na poti do sočloveka. Čisto preprosto, bodimo si ljudje in vse bo uresničljivo!
Hvala za vse, kar dobrega storite za lokalno skupnost!
Vaš župan, Marjan Šarec
Vsi skupaj smo bili zelo uspešni
Spoštovani g. Ivan Hribar, predsednik
Turističnega društva Tuhinjska dolina.
Leto se poslavlja. Kakšna je vaša ocena
ob začetku leta dogovorjenih oziroma
sprejetih dogajanj?
»Najprej se želim zahvaliti vsem članom
društva kot tudi nečlanom - soustvarjalcem
realizacije projektov, ki si jih je naše društvo
Ivan Hribar
zastavilo za letošnje leto. Vsi skupaj lahko
ugotovimo, da smo bili zelo uspešni. Realizirali smo vse planirane aktivnosti in dosledno sledili viziji društva, ki
skrbi za turistično prepoznavnost in privlačnost v Tuhinjski dolini.
Hkrati pa smo se zavzemali za čim boljšo kvaliteto življenja nas Tuhinjcev. Zahvala gre tudi sponzorjem, donatorjem in lastnikom zemljišč, ki
so nam omogočali realizacijo navedenega. Še enkrat hvala vsem in
uspešno, zdravo novo leto z veliko pozitivne energije v letu 2013.«
Kaj pa pogled v jutri, v leto 2013?
»Naše misli in aktivnosti so že v letu 2013, saj smo na zadnji
seji upravnega odbora sprejeli okvirni plan aktivnosti, ki je usmerjen v realizacijo že tradicionalnih prireditev kot so:
Velikonočni sejem, MTB vzpon Terme Snovik - Velika planina,
Etnološki dnevi - nekoč je bilo in danes v Tuhinjski dolini, pohod
na Menino planino ter Žive jaslice z božično zgodbo.
In seveda še nekatere druge, prav tako tradicionalne dejavnosti, ki
bogatijo in spremljajo dogajanja v dolini. Tako se bomo predstavljali na sejmih in prireditvah izven Tuhinjske doline, organizirali izobraževanje, kako bi našo dolino še lepše uredili, izvedli akcijo
10.000 sončnic v Tuhinjsko dolino, razdelili brezplačne sadike,
subvencionirali nabavo balkonskega cvetja, izvedli natečaj izbora
najlepše urejene hiše in balkona. Načrtujemo postaviti info pano v
Termah Snovik, kjer se bodo lahko predstavili vsi, ki bodo organizirali prireditev. Aktivnosti bomo usmerili, kako bi uredili tudi kolesarsko pot po Tuhinjski dolini in se tako povezali s Kamnikom,
učencem osnovne šole pa zagotovili varno pot v šolo.
Še in še bi lahko našteval, vendar naj zaželim za skupno sodelovanje čim bolj uspešno in mirno leto 2013
A. Žalar
Kljub težavam tudi investicije
Ob iztekajočem se letu smo povprašali direktorja občinske uprave mag. Ivana Kendo.
Še nekaj dni je do konca leta 2012. Kaj kaže
kratek pregled opravljenih del in načrtovanih aktivnosti po Tuhinjski dolini in okolici.
»Kljub vedno bolj negotovim časom in pomanjkanju finančnih sredstev, je Občina Kamnik poleg
obveznih gospodarskih služb, kamor sodijo zimska
služba vzdrževanje cest, reševanje elementarnih
mag. Ivan Kenda nesreč ipd.,namenila denar tudi investicijam.
Naj jih nekaj naštejem: gasilski dom Špitalič (investicijsko vzdrževanje), športno igrišče Pšajnovica (projektna dokumentacija, zaščita objekta), OŠ Šmartno – plezalna
stena, POŠ Sela – dokončanje rekonstrukcijskih del, POŠ Vranja
peč – sanacija greznice, ureditev cest Okrog – Biglez, na Črnem
vrhu, v okolici Velike Lašne, Buč – Hruševka – Ravne, Loke v
Tuhinju – Vaščar, Češnjice – Okrog.
V letu 2013 pa so načrtovanje naslednje večje investicije: sanacija POŠ Zgornji Tuhinj, urejanje varnih poti, ureditev ceste
skozi Šmartno, mrliška vežica Češnjice in Zgornji Tuhinj, Gora Sv.
Miklavž - sanacija strehe, ureditev igrišča Pšajnovica.«
Kako pa je z dolgo pričakovano kanalizacijo?
»V sklopu medobčinske vloge za nepovratna kohezijska sredstva
(v projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode Domžale - Kamnik,
kjer sodeluje 6 občin - Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik, Komenda in Cerklje na Gorenjskem), kandidiramo za izgradnjo povezovalnega kanala odpadne vode od Šmartnega v Tuhinju do že obstoječe kanalizacije v Vrhpolju. Prve vloge za pridobitev gradbenih
dovoljenj so že vložene.
Povezovalni kanal predstavlja najdaljši odsek, približno 10,5
km kanalizacije s štirimi črpališči. Po napovedih bo v mesecu
marcu 2013 jasno, ali bo naš projekt dobil nepovratna sredstva že
v tej finančni perspektivi (torej do 2015).
Ob pričakovani pozitivni odločbi bomo hkrati s predvideno
gradnjo kohezijskih projektov v lastni režiji zgradili še del sekundarne kanalizacije, predvsem v območju ob glavnem zbirnem kanalu in na območjih z gostejšo poselitvijo. Skladno s programom
bi do 2015 zgradili sekundarno kanalizacijo v skupni dolžini približno 8 km (Šmartno, Vaseno, Loke v Tuhinju, Srednja vas pri
Kamniku, Poreber, Soteska, in manjkajoča kanalizacija v Vrhpolju) - do 2015 bo predvidoma na Centralno čistilno napravo v
Domžalah iz Tuhinjske doline pripeljali novih 1094 populacijskih
enot onesnaženja.
Vsem občankam in občanov ob tej priložnosti želim lep in vesel
Božič ter predvsem zdravja in obilo miru v letu 2013!«
A.Ž.
TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar.
Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov.
2Naslovnica: Telovadnica v naravi – velika spodbuda za uspešno nadaljevanje v dolini. - Za vsebino je odgovorno Turistično društvo
Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofinancira EU.
Tuhinjski glas
Telovadnica v naravi
Aktiven oddih in nova doživetja po starih
pešpoteh zelene Tuhinjske doline vzpostavilo prostor za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev doline.
Aleksandra Gradišek, direktorica Centra
za razvoj Litija je povedala, da
»LAS Srce Slovenije podpira iniciative,
ki pomembno prispevajo k dvigu kvalitete
življenja ljudi, hkrati pa nas veseli, da se
krepi ponudba območja«.
Pot zdravega življenjskega sloga je nadgradnja 45 kilometrov tematskih pešpoti v
okolici Snovika. Nova Snovičkova pot
zdravega življenjskega sloga v Tuhinjski
dolini je bila izbrana kot Naj pot 2012
Osrednjeslovenske regije.
V Tuhinjski dolini, v bližini Term Snovik,
najvišje ležečih term v Sloveniji, so 25.
oktobra odprli novo telovadnico v naravi.
Uradno jo je po kratkem kulturnem programu predal namenu župan občine Kamnik Marjan Šarec in rekel:
»Želim si, da bi telovadnico v naravi
obiskalo čim več ljudi, ki bodo izkoristili
možnost preživljanja prostega časa v naravi naše občine«
Novo telovadnico v naravi sestavlja 12
vadbenih elementov in devet fitnes naprav,
povezuje pa jih tri kilometre dolga trim
steza. Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je ob odprtju
posebej poudaril:
»Telovadnica v naravi pomembna pridobitev v ponudbi aktivnega oddiha v bogatem naravnem okolju Tuhinjske doline.
S trajnostnim delovanjem izboljšujemo
kakovost življenja domačinov, ki so telovadnico vzeli za svojo, večja privlačnost
okolja pa je vabljivejša tudi za obiskovalce. Projekt je Tuhinjce znova povezal, saj
je bilo opravljenih veliko ur prostovoljnega dela, zato je bil projekt realiziran v večjem obsegu, kot je bil načrtovan. Seveda
steze ne bi bilo, če lastniki zemljišč ne bi
imeli toliko posluha za napredek svojega
kraja in ne bi odstopili svojega zemljišča.
Uporabnikom telovadnice bomo omogočili strokovno vodeno vadbo in s tem prispevali k zdravemu načinu življenja.«
Elementi telovadnice v naravi so bili
postavljeni s pomočjo evropskih sredstev,
preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije. Nosilec projekta, Turistično
društvo Tuhinjska dolina, je s projektom
Turistično društvo Tuhinjska dolina je
prostovoljno društvo, v katerem se združujejo krajani, ki v okviru društva uresničujejo svoje interese z namenom pospeševanja turizma in promoviranja krajev v
Tuhinjski dolini. Tuhinjska dolina se nahaja na pragu Kamniško-Savinjskih Alp.
V okolici je možno planinarjenje, kolesarjenje (proti Veliki planini, Kamniški
Bistrici), sprehodi in igranje golfa v Arboretumu Volčji Potok.
Terme Snovik so najvišje ležeče terme v
Sloveniji. Kot prvo slovensko turistično
podjetje so prejeli prestižni Znak za
okolje EU za turistične namestitve. Uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitve (The European
Eco-label for tourist accomodation service) je poznan tudi pod imenom EU marjetica. Podjetja, ki pridobijo »marjetico«,
s tem uradno veljajo za okolju prijazna
podjetja oziroma za podjetja, ki si prizadevajo za manjše onesnaževanje zraka,
varčnejšo rabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja
ter tista, ki v ponudbi prehrane uporabljajo tudi organsko pridelano hrano.
3
Tuhinjski glas
V deželi cvička
V drugo gre rado! pravi slovenski pregovor. Prav tako bi lahko rekli za letošnji izlet turističnega društva.
Odločili smo se, da se letos odpravimo na
Dolenjsko, saj skriva številne kotičke, ki
so zanimivi in vredni ogleda. Po jutranji
megli v Ljubljanski kotlini nas je dolenjska
prestolnica pričakala v soncu. Vkrcali smo
se na Rudolfov splav, sledila je vožnja po
okljuku reke Krke. Peljali smo se pod štirimi mostovi, mimo gradu Kamen in Novi
dvor, videli stolno cerkev sv. Nikolaja,
občudovali Breg – najbolj priljubljeno
mesto neštetih slikarjev, frančiškansko
cerkev in samostan. Primičeva Julija in
perica sta na zanimiv način predstavili sebe, Novo mesto in reko Krko. Za veselo
vzdušje je poskrbel harmonikar. Silvo je
bil sprejet med Rudolfove splavarje, za kar
je prejel tudi certifikat. Mogoče se bo sedaj
pričel ukvarjati s podobno dejavnostjo tudi
v Tuhinjski dolini.
Nikjer na svetu ne poznajo toliko različnih oblik kozolcev in v tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji. V občini
Šentrupert na Dolenjskem so si omislili
edinstven muzej na prostem - Deželo kozolcev. Tudi Tuhinjska dolina je bogata s
kozolci, zato nas je zanimalo, kako so za
ohranjanje kulturne dediščine poskrbeli v
Šentrupertu.
V muzeju lahko vidimo 6 tipov kozolcev
(enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in tri dvojne (nizki, kozolec na kozla
in toplar). Najstarejši kozolec, Lukatov
toplar, šteje že 217 let. Ob ogledu muzeja
nas je prišel
pozdravit župan občine Rupert Gole. Projekt
podpira
tudi Evropska
unija. Vredno
ogleda, ni kaj.
Ogledali smo
si tudi cerkev
sv. Ruperta, ki
se uvršča v vrh
slovenske gotske stavbne umetnosti. Današnja triladijska dvoranska cerkev je naslednica že prej stoječih cerkva. O nastanku
današnje cerkve je mogoče govoriti po letu
1393, ko so prevzeli patronatsko pravico
nad župnijo Celjski grofje, a začetek njene
gradnje verjetno ne seže nazaj v zgodovino
dlje kot v leto 1450, ko je župnijo prevzel
Ivan Harrer. Pri zadnji restavraciji cerkve
so v ladji odkrili tudi sledove srednjeveških
fresk.
Za zaključek je sledil postanek na turistični kmetiji, kjer so nas v veliki zidanici
izvrstno postregli. Tudi cvička ni manjkalo,
saj ga gospodar letno pridela okrog 7000
litrov. Kmetija stoji na vzpetini, od koder
je lep pogled na Mirnsko dolino.
Ves dan nas je prijetno grelo sonce, dodatno nas je pogrel še cviček, zato smo se
domov vračali veseli, nasmejani in razigrani. Za dobro vzdušje je poskrbel tudi
Matej, ki je raztegnil svoj meh.
Pohod na Menino planino
Po vročem in dolgem poletju so bile v
septembru temperature primerne za pohodništvo. Tako smo se tretjo nedeljo v mesecu odpravili na Menino planino.
V skupini pohodnikov smo bili v večini
stari znanci, nekaj pa je bilo tudi takšnih,
ki so se nam pridružili prvič. Teh smo bili
še najbolj veseli, saj smo jim želeli pokazati nove, druge pristope na Menino.
Pot smo pričeli v Snoviku, sledili markacijam vse do sv. Miklavža, kjer smo si po
prvem resnem vzponu zaslužili krajši postanek. Vneti gobarji so se med vzponom
na Goro razkropili po gozdu in preiskali
teren. Jurčkov žal niso našli, saj so jih
4
verjetno pobrali gobarji, ki smo jih srečali
med potjo. Našli pa so dežnikarice.
Pot smo po grebenu nadaljevali do Ovčjih
jam, od tam pa po novi gozdi cesti oz.
»vlaki« vse do Prevale, kjer se nam je odprl
lep pogled na bližnje vrhove. Le še malo in
že smo zagledali kočo Pri Jurčku, kje sta
nam prijazna lastnika pripravila okusno
malico. Tudi na jutranjo kavico nista pozabila. Razkropile so se še zadnje meglice,
sonce je prijetno grelo, naši želodčki so bili
polni, nasmejani in dobre volje smo pot
nadaljevali preko
Velikih sten proti
Vivodniku. Vodnik
Srečo je presodil, da
smo skupina, ki
zmore to pot. Ob
poti smo videli številne gobe, naš pogled so pritegnile
tudi mušnice. Z Vivodnika se nam od-
pre čudovit pogled na Kamniško-Savinjske
Alpe, a žal so ta dan vrhove prekrivali
oblaki. Pri Domu na Menini planini smo se
naužili še zadnjih sončnih žarkov, nato se je
pooblačilo in rahlo je pričelo pihati.
Hitro smo se odpravili še do Jožetovega
kozolca, kjer nam je Matevž pripravil topel
obrok. Rahlo utrujeni, a zadovoljni smo že
načrtovali naslednji pohod. Vreme se je kisalo, zato smo obisk na planini hitro končali in se odpravili v dolino. Nekateri so se v
dolino odpeljali, glavnina pa je šla peš.
Tuhinjski glas
Turistično društvo Tuhinjska
Kako so včasih v Tuhinjski dolini kosili in seno
spravljali
Razstava toplarjev in Županova Micka sta pred košnjo »poskrbeli«, da so bile kose koscev na
dan košnje ostre in so imele grabljice res kaj pograbiti in »za v kozolec dati.«
še danes značilni okras krajine in življenja
v Tuhinjski dolini.
Ob že omenjenem Mateju Slaparju pa je
razstavo, ki je odprla kulturna vrata letošnjih 7. etnoloških dogajanj v dolini, vokalno in instrumentalno bogato uokvirila
Marinka Šarc iz Češnjic, ki je z znanjem
iz III. letnika Konservatorija za glasbo in
balet v Ljubljani - smer klaviature, tudi
opozorila, da se ji, morda še malce sramežljivo, že vabljivo odpira oder z nastopi.
Etnološke prireditve v Snoviku je odprla
vsebinsko bogata razstava.
Z odprtjem razstave z etnološkim predznakom v prostorih recepcije Term Snovik so
se v četrtek, 16. avgusta, začele letošnje 7.
etnološke prireditve Turističnega društva
Tuhinjska dolina v Snoviku.
V okviru Etnološke sekcije, zadnja tri
leta ji predseduje Srečo Urankar, je obiskovalce nagovorila Manja Žebaljec, ki
je pripravljala razstavo toplarjev oziroma
kozolcev, po katerih je danes Tuhinjska
dolina primerljiva s številnimi toplarji z
Zgornjo bohinjsko dolino, za katero velja,
da ima v Bohinju d'ž ta um'ade, v Tuhinjski
dolini pa za to deževno primerjavo menda
skrbi Menina planina. Predstavila je sicer
ne ravno obsežno, vendar vsebinsko bogato etnološko vsebino doline z razstavo
maket, slik, razglednic kozolcev in toplarjev v njej.
Anja Tabakovič s Potoka je s fotografijami predstavila toplarje v dolini, tiste na
Vasenem. Jože Žibert iz Zajasovnika je,
kot smo slišali, nekako življenjsko povezan
z naravo in lesom, predstavil pa je maketo
toplarja v Zajasovniku, za katero ni štel,
koliko sto in sto ur je v njej. Matej Slapar
iz Srednje vasi z znanjem iz grafične šole
se je predstavil s tremi rastrskimi slikami
toplarjev. V vsaki na A 4 je bilo vsaj 50 ur
za prepoznavnost toplarja s pikicami. Povrhu pa je zaigral še na harmoniko za kul-
Jože Žibert iz Zajasovnika. Koliko sto in sto
ure je vložil v kozolec ni štel.
Rastrski kozolci Mateja Slaparja. V vsakem
je najmanj 50 ur.
turno popestritev odprtja. Klemen Slapar
iz Srednje vasi, ki se je po osnovni šoli v
Šmartnem šolal naprej v Ljubljani in Mariboru, sedaj pa je mizar v podjetju Lestor v
Kamniku, pa je v razmerju 1 proti 10 na
razstavi pokazal Kadunčev toplar. Več kot
1000 (tisoč !) ur je v njem, bil pa je podlaga
in podpora njegovi diplomski nalogi izpred
dveh let. Tokrat pa je bil vsekakor krona
celotne razstave in nedvomno tudi osrednje
etnološko sporočilo, da so številni toplarji
Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina: »Letošnje etnološke prireditve so razkrile še en zaklad iz mozaika preteklosti
Tuhinjske doline.«
Veseloigra Županova Micka
Po zanimivi in vsebinsko bogati razstavi
toplarjev (odprta je bila do konca tedna v
recepciji Term v Snoviku), so se v programu Etnološke sekcije letošnjih že 7. etnoloških prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina predstavili člani Kuda Ivana
Cankarja iz Šmartnega z Linhartovo veseloigro Županova Micka. Čeprav so ob
60-letnici društva v začetku julija v letnem
gledališču v peskokopu Gradišče tri večere
Klemen Slapar je za Kadunčev toplar, ki je
bil podlaga za njegovo diplomsko nalogo, v
razmerju 1:10 delal več kot 1000 (tisoč) ur.
Marinka Šarc iz Češnjic si z znanjem III.
letnika konservatorija spodbudno odpira
oder za nastope.
Županova Micka v Bizjakovih dolinah pri
Termah je bila pred košnjo naslednjega
dne prikaz časa, kako so takrat spravljali
seno v Tuhinjski dolini. Nadvse uspešni v
prikazu pa so bili z režiserjem Francem
Modrijanom igralci Kuda Ivan Cankar, ki
letos praznuje 60 let delovanja.
5
Tuhinjski glas
Franc Modrijan
z Županovo Micko bogato polnili prostor
za gledalce z obiskovalci, tudi tokrat v
Bizjakovih dolinah drugi večer etnoloških
prireditev v Snoviku, ni manjkalo obiskovalcev.
Zgodba, govor iz časov Linharta, domala
profesionalna izvedba igralcev, izstopala
sta še posebno župan Jaka - Janez Pavlič in
Mickin ženin Anže - Igor Žavbi, pa tudi
Micka - Maja Korošec, s celotno igralsko
zasedbo v režiji Franca Modrijana, je bila
mladostno prepričljiva v času jezika in
zgodbe.
Skratka, Županova Micka je bila domišljeno izvirna in času dogajanj naslednjega
dne primerna na letošnjih dnevih turističnega društva. Napovedala je, da so turistični kosci v društvu skrbno sklepali kose za
košnjo, grabljice pa se pripravile na spravilo sena v kozolec naslednjega dne.
Tudi gospodar še pred zoro skleplje koso.
Sobotno dogajanje je začel sejem domačih
izdelkov in dobrot pri termah.
kazali nakladanje na lojtrni voz, pravilno
in natančno zložbo na njem, da se potem
voz s senom med vožnjo h kozolcu ni prevrnil. Prav tako je bilo znanje potrebno za
nakladanje (spravilo) v kozolec. Običajno
je to marsikje počel gospodar. Tokrat pa se
je pri teh delih, še posebej pa na vozu in
spravilu v kozolec, nadvse uspešno predstavila Fanika Baloh iz Zgornjega Tuhinja,
sicer Jerasova Fani s Stražarjeve domačije
iz Zlatega polja v občini Lukovica. V
mladih letih je že poprijela za koso, pa za
skladanje v kozolec in tudi za žrd na vozu
ve, kako se poveže, da se seno med vožnjo
ne potresa z voza. Ja pri marsikaterem
opravilu je Fani že od nekdaj »zalegla« za
nekaj koscev skupaj. In ko je bilo seno v
kozolcu, je bil na vrsti še likof in harmonika s hlapcem Silvom je raztegnila meh.
Pred tem pa so fantje in dekleta za kopami,
kasneje pa tudi na vozu, »veseloigre počeli«; tako kot včasih. Ob tem pa so seveda
domači in tisti, ki so pomagali, popazili, da
otroci pri »veselih igrah« niso preveč »oči
pasli«.
Mrzle rose, ostre kose... pa
zelje, klobase, špehovka
Po sejmu, ki se je začel sredi sobotnega
dopoldneva, in trajal tja v pozno popoldne,
so pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica pod vodstvom Primoža Leskovca začeli predstavo o koscih in spravilu sena
nekdaj in danes v Tuhinjski dolini.
Manja Žebaljec s strokovno razlago
posameznih opravil in dogajanj, Zdenka
Klančnik pa z režijo in zgodbo, kako se je
začelo običajno že zvečer pred naslednjim
zgodnjim jutrom in se potem dogajalo, tudi
s skeči in vragolijami pri opravilih na
kmetiji, sta vodili obiskovalce, ki so v poznem popoldnevu spremljali v igri prikazana opravila.
Po klepanju kos, odmeri prostorov koscem, tekmovalnih vragolijah med košnjo,
malici z zeljem in žganci, ko tudi »kačje
sline« ni manjkalo za »štimungo«, so pri6
»Jutri zjutraj bomo Pr' Boštarjevih zgodaj
zjutraj začeli košnjo,« pove gospodar France dekli Ivi, po tem, ko se je že pogovoril z
ženo Ano, da mora pripraviti za kosce in
grabljice zelje, klobase, špehovko… Ker se
»tam čez« zvečer sliši fantovsko petje, naroči Ivi, da mora takoj po hlapca Silvota, da
ne bo zjutraj ves krmežljav. Iva gre rada
ponj, saj ji tudi ni čisto vseeno, da ga dekleta poznajo kot veseljaka. In tako se zgodi,
da Silvo »pripodi« Ivo domov.
In potem se zjutraj začne in… Mrzle rose,
ostre kose, rada travca se kosi.
Vse to in še kaj več so nam prikazali tisto
soboto pri termah v Snoviku kosci in grabljice - člani in članice Turističnega društva
Tuhinjska dolina; pa tudi nekateri nečlani.
Ob vseh obujenih zanimivostih nekdanjih del in opravil pri košnji in spravilu
sena v Tuhinjski dolini pa je bila še posebej
posebna ta, da smo vsi, ki smo bili zgolj
Tuhinjski glas
Po košnji pride na vrsto malica - zelje,
špehovka, klobasa…
Zdenka Klančnik, socialna delavka, sicer
pa že 30 let v režiji in učenju igralcev.
»Dobri so ti igralci. Silvo Osolnik (ki so mu
karakterne zabavne vloge pisane na kložo),
je enkrat rekel Francu Šuštarju: »Pa kaj ti
daš režiserki, da si v igrah vedno gospodar?«
gledalci (pa tudi kronisti za poročanje)
spremljali zares zanimivo predstavo: Pravo
igro del in običajev na prostem. Za to, da
sta ob vseh koscih in grabljicah še posebej
zabavno izstopala gospodar Boštarjev
France (Franc Šuštar – Loke) in hlapec
Silvo (Silvo Osolnik – Snovik) pa sta poskrbeli, izkušeni, vsaka v svojem poslu,
voditeljica Manja Žebaljec in režiserka
Zdenka Klančnik.
Seno je treba zgrabit in naložiti na voz.
Balohova Fani iz Zgornjega Tuhinja je vse
možakarje »v koš dala«, ko je pokazala,
kako se v kozolec daje.
Manja Žebaljec, avtorica besedil, da ima
»dogodek iz nekdaj in danes« zgodbo.
V treh dneh blizu sto
sodelujočih
Predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska
dolina Srečo Urankar je letošnji prikaz
ocenil, da so z njim lepo in uspešno obudili še en košček iz življenja, dela in običajev
v Tuhinjski dolini:
»Po predlanskem čebelarjenju in lanskem spravilu lesa smo tokrat predstavili
košnjo in spravilo sena. V treh dneh je pri
Srečo Urankar, predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina: »V pripravi etnoloških prireditev je v treh dneh sodelovalo
blizu sto članov oziroma domačinov. Iskrena hvala vsem.«
pripravi in predstavah sodelovalo blizu sto
članov društva in domačinov iz doline.
Vsem se iskreno zahvaljujem.«
Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar pa je ob zaključku
v pogovoru zadovoljen ugotovil:
»Društvo s sekcijami za pohodništvo
(poti), za izgled (sončnice, marjetice, balkoni), s turističnim podmladkom, ki je letos z mentorico Olgo Drolc dobilo zlato
odličje na tekmovanju Turizmu pomaga
lastna glava, in še posebno s tokratnimi
sedmimi etnološkimi dnevi, potrjuje svoje
raznovrstno in bogato turistično poslanstvo za prepoznavnost Tuhinjske doline.
Naj omenim samo pohodništvo, rekreacijo, pešpoti, kolesarjenje… in od nedavna
Telovadnico v naravi. Vse to in še več so
vsebine, ki privabljajo obiskovalce, spodbujajo različne poslovno-turistične dejavnosti v dolini in oblikujejo ter bogatijo
njene prepoznavnosti.
Zato sem v prizadevanjih za turistični
razvoj in predstavitev naravnih in življenjskih lepot tega dela kamniške občine zadovoljen, da smo tokrat prikazali še en
zaklad iz bogatega tovrstnega mozaika
Tuhinjske doline.«
Organizatorjem že sedmih etnoloških
prireditev v Snoviku sta čestitali tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana
Bizjak Mlakar in takratna v. d. direktorica
Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška
Kolar.
Andrej Žalar
Za konec pa še »likof«, Silvo pa je harmoniki raztegnil meh.
Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitali tudi podžupanja
občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar (prva z desne) in takratna v. d. direktorica
Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar (tretja z desne).
7
Tuhinjski glas
Miklavžev tek ni le vaška dirka
Prva decembrska nedelja je sv. Miklavžu na
Gori nad Šmartnim v Tuhinju zopet prinesla
malo športne akcije, predvsem pa veliko
število obiskovalcev, ki so ga obiskali nekaj
dni pred njegovim praznikom. ŠD Šmartno
v Tuhinju je 2. decembra organiziralo že 12.
Miklavžev tek, ki je kljub hladnemu vremenu in zimskim razmeram, privabil v Tuhinjsko dolino skoraj 300 tekačev.
Start teka za odrasle je bil ob 10. uri izpred Term Snovik, kjer so tekmovalci na
razdalji 5,3 km premagali 300 metrov višinske razlike. V moški konkurenci je progo
najhitreje pretekel in za 22 sekund presegel
svoj lanskoletni rekord, svetovni podprvak v gorskem maratonu Mitja Kosovelj, novi član
KGT Papež Kamnik, s časom
20:57. Za njim sta se uvrstila
Gašper Bregar in Domen Zupan, prav tako člana KGT Papež
Kamnik. Za družinsko slavje je
poskrbela Mitjeva sestra Mateja Kosovelj (ŠD Nanos), ki je
med ženskami prva pritekla na
cilj s časom 24:42, za njo pa sta
ciljno črto pretekli Neja Kršinar
(KGT Papež Kamnik) in Andreja Godec
(AD Štajerska).
Start otroške proge je bil v »Klemenovem
malnu«, mladi tekmovalci pa so morali pre-
Na 12 Miklavževem teku so
bili izboljšani vsi rekordi:
Novi rekorderji so - Otroška proga:
Lukan Klara - AK Šentjernej 07:05,
Golja Janez - AK Domžale 06:13.5;
Daljša proga - Kosovelj Mateja - ŠD
Nanos 24:42.5, Kosovelj Mitja - KGT
Papež Kamnik 20:57.9
Podrobnejši rezultati: http://www.sdsmartno.si/upload/mt2012.htm
teči razdaljo 1,4 km in premagati 90 metrov
višinske razlike. Pri dečkih je zmagal Janez
Golja (AK Domžale) s časom 6:13, pred
Domnom Vidergarjem (Srednja šola Domžale) in Tinetom Hrenom (TK Šmarnogorska
naveza). Pri deklicah pa je s progo najhitreje
opravila Klara Lukan (AK Šentjernej) s časom 7:05, pred Gajo Perko (TK Trisport) in
Lucijo Pevec (KGT Papež Kamnik).
Omeniti velja, da so zmagovalci teka v
absolutnih kategorijah presegli vse dosedanje rekorde, tako na daljši kot tudi na
otroški progi.
Anja Žavbi, slike Franc Modrijan,
Roman Žavbi, A. Ž.
Že 7. maratonski vzpon Velika planina
Turistično društvo se je tudi letos 24. Junija pomerilo skupaj z Veliko planino in Termami Snovik v organizaciji
kolesarskega vzpona iz Snovika na Veliko planino z gorskimi kolesi.
Tradicionalna prireditev je bila, glede na
izredno natrpan tekmovalni kolesarski
koledar v Sloveniji, na prepričljivo kvalitetni ravni. Tisti, ki že dodobra poznajo
zahtevnost in zato tudi kvaliteto tega
vzpona, so se tudi tokrat preskusili. Sicer
pa, ne glede na poznan ali nova imena, je
bila prireditev a organizatorje zahtevna, za
tekmovalce ozirom udeležence ponoven
izziv, za gledalce, ki so se tudi podali ta
8
dan na start, ob progo ali
na cilj pa zanimiv družabni dogodek tiste nedelje
24. junija.
Prireditev je skratka
uspela in ostaja še naprej v
koledarju
programskih
vsebin turističnega društva
Tuhinjska dolina tudi v prihodnjem letu.
V malem vzponu na
10kilometrov dolgi progi
s 550 metri višinske razlike je bila med
ženskami do 30 let najboljša Karmen
Mali (ŠD Šmartno), med moškimi do 20
let pa Matej Vrankar (Calcit Bike). V
skupini moški 21dio 30 let Denis Kemperl
(KD CALCIT GT), 31 do
40 let Tadej Nadvešnik,
41 do 50 let Rajko Novak
(CALCIT BIKE TEAM –
GT), 51 do 60 let Tone
Klemenc (KD ALPE) in
nad 61 let Franc Koželj
(KD CALCIT GT). – Absolutna zmagovalka med
ženskami je bila Karmen
Mali, med moškimi pa
Rajko Novak pred Matejem Vrankarjem.
V velikem vzponu na 28
kilometrov dolgi progi z višinsko razliko
1526 metrov je bil pri moških od 21 do 30
let prvi Boštjan Hribovšek (CALCIT BIKE TEAM – GT), od 31 do 40 let Jure
Kukovič (CALCIT BIKE TEAM – GT),
od 41 do 50 let Iztok Arbajter (CALCIT
BIKE TEAM – GT), od 51 do 60 let Bojan
Kemperl (KD CALCIT GT), nad 61 let pa
Jože Gaber (K.K. MEDVODE). - Absolutni zmagovalec velikega vzpona je bil
Jure Kukovič (CALCIT BIKE TEAM –
GT).
Tudi pred letošnjim vzponom na Veliko
planino se je na ogled proge 23. junija iz
Snovika podal tekač Klemen Janša.
A. Ž.
Tuhinjski glas
Najlepši balkoni
Skupaj na pot - Simbioza
V Sloveniji je bil že drugo leto zapored
medgeneracijski projekt Simbioza, katerega idejna zasnova je nastala prav pri nas.
Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju smo se
odločili, da tudi sami prispevamo pri dejavnosti, ki omogoča aktivno povezovanje
starejše in mlajše generacije.
Pri letošnjem obiskovanju balkonov niste
imeli toliko predlogov kot prejšnje leto. Kateri je bil najlepši, bo znano v začetku prihodnjega leta.
Pozdrav poletju
Računalniška učilnica
23. junija smo imeli pozdrav poletju v Termah v Snoviku. Tako smo odprli kopalno
sezono v zunanjih bazenih. Bilo je veselo
in zabavno.
Tekmovanje v pripravi rib
Letos je bilo v Termah že deseto tekmovanje v pripravi postrvi.
Organizatorji smo pričakovali skromen
obisk, zaradi česar nas je skoraj polno zasedena računalniška učilnica prijetno presenetila. Enotedenskih računalniških delavnic se je udeležilo 12 starejših od blizu
in daleč. Nekaj udeležencev še ni imelo
izkušenj z uporabo računalnika, nekateri
pa so bili že bolj izurjeni v obvladovanju
posameznih računalniških programov. Delavnice so bile pestro zastavljene, njihova
vsebina je bila bogata. Posamezne module
smo prilagodili predznanju in zanimanju
naših udeležencev. Najbolj so se navdušili
nad pripomočki, ki jih nudi mobilni telefon: radio, budilka, fotografiranje, snemanje zvoka, beležke,… Uporaba družabnega
omrežja Facebook jih ni tako pritegnila,
zato smo nekaj časa namenili dodatnim
vajam v pošiljanju elektronskih sporočil.
Zagotovo pa je bil pomemben tudi čas, ki
so ga udeleženci in njihovi mladi mentorji
porabili za sproščen klepet ob kavi, soku in
piškotih. Starejši so z veseljem sprejeli
pomoč naših učencev-prostovoljcev in z
njimi delili tudi svoje osebne zgodbe.
Izbrali smo nekaj besednih utrinkov
udeležencev:
»Počasi počasi mi gre, ampak gre.«
(Zdenka)
»Zahvala za novo izkušnjo. Sem zelo
vesela.« (Alenka)
»Zelo sem zadovoljna z vašim predavanjem.« (Ivana)
»Računalniški tečaj poteka že tretji dan
in sem Vam zelo hvaležen za vaš trud.«
(Marko)
»Škoda, da je petek že tako blizu. Kaj
pravite na to, da tečaj podaljšamo še v naslednji teden?« (Davorina)
Delavnice je vodila učiteljica računalništva ob pomoči kar 17 učencev – prostovoljcev od 7. do 9. razreda. Prostovoljci so
potek delavnic dokumentirali z uporabo
fotoaparata in videokamere, posnetke pa
so uporabili za izdelavo filma o projektu
Simbioza. Z izkušnjo so bili zelo zadovoljni in želeli sodelovanje tudi v prihodnje.
In prostovoljci? Maša in Simon:
»Na projektu Simbioza se mi je zdelo
zelo zanimivo. Pomagala sem starejšim, ki
niso znali dobro uporabljati računalnika in
telefona in se tudi jaz kaj novega naučila.
Upam, da bo tudi naslednje leto takšna
delavnica ...«
Maša, 7. razred
»Moji vtisi? Hm... Zelo pozitivni. Všeč
mi je bilo, da je bila delavnica cel teden.
Za sodelovanje v projektu sem se odločil,
ker rad pomagam drugim ljudem in, seveda, zaradi ''špricanja'' pouka. :-) Takšnih
delavnic bi moralo biti več in upam, da jih
bo, seveda pa, da bom lahko sodeloval.
Upam, da so se starejši naučili uporabljati
računalnik in mobilnik, kajti to jim bo prišlo zelo prav. Lahko rečem, da so zdaj v
modernem svetu. :-) Mislim da so nam
starejši zelo hvaležni.«
Simon, 8.razred
Udeleženci projekta Simbioza
Zelo smo zadovoljni z organizacijo, udeležbo, potekom ter odzivom glede delavnic.
Želimo si, da bo projekt Simbioza tudi
prihodnje šolsko leto in da bomo lahko
sodelovali. Prepričani smo, da je izkušnja
prepričala udeležence, da se ponovno vrnejo in da glas o svojem znanju posredujejo tudi drugim; da bodo (po Simonovo)
bolj domači v modernem svetu.
Brigita Kotar,vodja delavnic na šoli
In nazadnje še – diploma
9
Tuhinjski glas
Planinske urice na OŠ Šmartno v Tuhinju
Begunjščica
Način življenja v sodobni družbi prinaša
tudi večjo odtujenost človeka od narave in
okolja. Podobno so tudi otroci vedno bolj
odtujeni od zunanjega okolja, saj je njihovo
preživljanje prostega časa vse bolj povezano z dejavnostmi v zaprtih prostorih, med
katerimi so v ospredju dejavnosti, povezane z uporabo računalnika ali televizije.
Kdor pozna otroški svet, ve, kako malo
je potrebno, da pritegnemo otrokovo pozornost. Otroci imajo veliko željo po gibanju in dosti energije, zato lahko tu črpamo
motivacijo za sodelovanje in seznanitev
otrok z naravo. Zagotovo so hribi, planine,
gore in izleti po njih pravi teren za sproščanje otroške energije in hkrati raziskovanje
novega. Že zgodaj jih lahko seznanimo z
lepotami naših gora, a jih tudi posvarimo
pred nevarnostmi, v katerih bi se lahko
znašli. Učimo jih varnega gibanja v gorskem svetu.
Vsak posameznik v planinski skupini se
razvija tako na čustvenem, umetniškem,
spretnostnem, socialnem in kognitivnem
ter seveda telesnem področju.
Naravnanost k skupini je pri planinskih
uricah ključnega pomena. Pomembno je
sodelovanje, komunikacija, odgovornost
in seveda zaupanje med člani skupine.
Kot mentorici se mi zdi pomembna skupina, v kateri se posamezniki ne izgubijo
med seboj in imajo možnost vzpostaviti
stike z vsemi v skupini in zadovoljiti svoje
potrebe, kar je temeljna predpostavka pripadanja skupini. Otroci pri interesni dejavnosti planinske urice zadovoljujejo osnovne socialne potrebe, na primer potrebo po
varnosti, sprejetju, zaupnosti, druženju in
pripadnosti.
Pomembno načelo je tudi soodločanje in
soustvarjanje. Skupaj načrtujemo pohode
(narišemo skico poti, se odločimo za postanke in dejavnosti na teh postajah),
učenci sami pripravijo družabni večer, sooblikujejo prireditev Mladi planinec in
10
podobno. Prepričam jih, da gre za njihovo
stvar, kar jih motivira k aktivnejšemu sodelovanju in ustvarja pozitivno vzdušje.
Vem, da je planinska dejavnost za otroke
pozitivna izkušnja in bo pripomogla k podobnim odločitvam tudi v prihodnje. S
pomočjo planinskih dejavnosti oblikujejo
pristen, čustven, spoštljiv in kulturen odnos
do narave kot posebne vrednote. Oblikujejo pozitiven odnos do hoje kot najbolj dostopne in univerzalne športne dejavnosti,
hkrati pa se usposabljajo za samostojno
planinarjenje v poznejših starostnih obdobjih. Družijo se in zadovoljujejo vse
osnovne socialne potrebe. Uresničujejo
tudi različne kulturno specifične potrebe in
interese, načrte in delovne naloge, porabo
dobrin, potrebo po zabavi.
Med poletnimi počitnicami smo se z našimi mladimi planinci udeležili doživljajsko-planinskega tabora na Zelenici. Imeli
so možnost spoznati nekaj novega, se družiti in se medsebojno spoznavati v drugačnem okolju ter se navajati na samostojnost.
Poleg tega so spoznavali življenje v skupnosti, utrip življenja v naravi in se navajali na smotrno izkoriščanje prostega časa.
V mesecu septembru smo izvedli pohod
po Koželjevi poti v Kamniško Bistrico. Na
travniku Pri Jurju smo si ogledali prireditev, ki je bila posvečena 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem. Ob tem
smo videli dejavnosti gasilcev, jamarjev,
policistov, civilne
zaščite,
nujne
medicinske pomoči…
Svoje
spretnosti
smo
lahko preverili na
plezalni steni in
se preizkusili v
pripenjanju vponk
ob vrvni ograji
(»ferati«). Najbolj zanimiv pa je Tabor na Zelenici
bil ogled reševanja padalke, ki je obvisela
na drevesu.
V mesecu oktobru smo se skupaj s planinci drugih kamniških šol podali na pohod
na Vrh nad sv. Trojico. Ta pohod je organiziral mladinski odsek pri PD Kamnik.
V mesecu novembru je v Šmartnem potekalo 24. regijsko tekmovanje Mladina in
gore. Pomerilo se je 27 skupin mladih planincev osnovnošolcev od 6. do 9. razreda.
Tekmovanje je pripravila Mladinska komisija PZS, pri organizaciji in izvedbi tekmovanja pa sta ji pomagala naša šola in Planinsko društvo Kamnik, ki sta pripravila
odlično prireditev in tekmovanje.
V mesecu decembru smo se odpravili na
Miklavžev pohod na Goro. Na ta pohod
smo povabili še planince iz OŠ Janka
Kersnika iz Brda. Na sveže zasneženo in
sončno nedeljo se nas je zbralo več sto, ki
smo se pogumno podali na pot. Na Gori
nas je v cerkvi pričakal sv. Miklavž, ki je
obdaril kar sedemdeset pridnih planincev.
Turistično društvo Gora je prijazno odstopilo mežnarijo, kjer smo lahko skuhali in
postregli čaj ter se tako pogreli na toplem.
Otroci upajo, da tudi drugo leto Miklavž
ne bo pozabil na njih.
V torek, 11. decembra, pa smo uživali na
že petem nočnem pohodu okoli Gradiškega
jezera. Pohod je bil prava pustolovščina,
saj je svetloba bakel in svetilk, ki se je odbijala od snega, naravo posula s tisočimi
biseri. Na koncu smo si ob ognju zaželeli
prijetne praznike in srečno v letu, ki prihaja.
Na šoli planinske urice delujejo že skoraj
deset let in naše delo spodbuja vodstvo šole,
Planinsko društvo Kamnik in starši. Na vseh
pohodih nam pomagajo še vodniki društva,
predvsem vodnik Franc Obreza. Ob tej priložnosti se mu najlepše zahvaljujem za pomoč in uspešno vodenje na pohodih.
Velika priložnost, da se povrnemo k naravi, smo mi sami in naša dejanja, ki so
zgled otrokom. Od nas je odvisno, kaj jim
bomo prenesli in v kakšen način življenja
jih bomo usmerili.
univ.dipl.soc. ped., učiteljica RP, Lučka
Drganc, mentorica PS na OŠ Šmartno v
Tuhinju
Tuhinjski glas
Šport je zakon –
gibaj z nami tudi ti…
Smeh, razigrani kriki otrok, veselje ob zmagi, navijanje za sošolca
ali ekipo, pa tudi razočaranje ob porazu … Vse to se v popoldanskem času sliši iz telovadnic v OŠ Šmartno, PŠ Sela in PŠ Zgornji
Tuhinj. Le zakaj? To prinaša projekt Zdrav življenjski slog, ki že
tretje leto zapored poteka na omenjenih šolah. Projekt je delno financiran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega
sklada ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Cilj programa je s pomočjo dodatnih ur športne vadbe zainteresiranim učencem zagotoviti 5 ur strokovno vodene športne aktivnosti na teden. Vadba poteka takoj po končanem pouku in je za
učence brezplačna. Z dodatnimi urami naj bi odpravljali nepravilno telesno držo, ploska stopala, debelost ter razvijali splošno
vzdržljivost in odpravljali posledice negativnih vplivov sodobnega
načina življenja. Pester izbor športnih vsebin (gimnastika, atletika,
igre z loparji, ekipni športi, pohodništvo, tek na smučeh, plavanje,
kolesarstvo, lokostrelstvo, urbani športi ipd.) omogoča izboljšanje
razvoja gibalnega potenciala osnovnošolskih otrok in jih spodbuja
pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga.
Obiskanost programa se vsako leto povečuje, saj se je začetno
število 10 vadbenih skupin in skupno 213 udeleženih otrok v šolskem letu 2010/2011 zvišalo na 11 vadbenih skupin in že 233
udeležencev. To pomeni, da vadbo obiskuje več kot 60 odstotkov
učencev šole. V celotnem šolskem letu opravimo 850 ur neposrednega dela z učenci. Delo poteka v obliki redne vadbe dvakrat tedensko po eno uro. Učenci 8. in 9. razreda izražajo željo po še večji
tedenski obremenitvi, zato smo dodali še eno uro. Poleg redne
vadbe pa vadba poteka tudi med vikendi in počitnicami. Takrat izvajamo tiste aktivnosti, ki trajajo dlje časa ter tiste, za katere je med
učenci tudi največ zanimanja in za njih med rednimi urami zmanjka časa - tečaji rolanja, športni turnirji v telovadnici, športne elementarne igre, pohodi, in-line hokej, udeležba in sodelovanje na
prireditvah, sejmih in dogodkih v lokalnem okolišu. Sodelujemo
tudi s športnimi društvi in klubi v občini Kamnik. Z nami so opravljali vadbene ure trenerji, strokovni delavci in drugi športni delavci in nam predstavili področja gorskih tekov, odbojke, lokostrelstva,
akvatlona, plavanja, nogometa, kolesarstva in pohodništva. Učenci
so bili zelo veseli novih oblik in metod dela ter novih športov.
Tudi rezultati evalvacije programa, ki so bili predstavljeni na
24. Mednarodnem posvetu športnih pedagogov, kažejo, da življenjski slog udeležencev intervencijskega športnega programa
omogoča aktivnejši življenjski slog tudi na drugih področjih.
Ugotovljena je bila srednje visoka povezanost med gibalno zmogljivostjo in dejavniki zdravja. Največje pozitivne spremembe pri
intervencijski skupini “Zdrav življenjski slog” so ugotovili na
področju gibalnih sposobnostih: koordinacija gibanja vsega telesa,
mišične moči trupa, rok in ramenskega obroča in pri aerobni
vzdržljivosti. To odraža dobro delo in pravo usmerjenost našega
programa. Mislim, da smo učence že »zasvojili« s športom in
počasi, vendar vztrajno, dosegamo tisto, kar smo si tudi zastavili
– to pa je, da bi učenci sprejeli šport kot potrebo in ne nujo. Pomembno je poudariti tudi veliko vlogo staršev otrok, ki lahko
osveščajo in spodbudijo svoje otroke k redni udeležbi ter jim pri
tem nudijo tudi podporo. Le takrat lahko pričakujemo pozitivne
učinke pri spremembi načina življenja in sprejetju športa kot enega
izmed ključnih vodil visoke kakovosti bivanja tudi v starosti.
Izvajalec projekta Rok Hribar, prof. šp. vzg.
Razglednici in prospekt
a
in
ol i
a d av
sk ar
nj n
hi ih v
Tu dd
O
Tuhinjska dolinaj ep ostala letos prepoznavnejša z dvema
razglednicama in turističnim prospektom. Tuiristično društvo Tuhinjska
dolina je založilo razglednico doline, Terme
Snovik pa svojo delavnost. Bogata pa je predstavitev tudi v prospektu
Turističnega društva.
Tuhinjska dolina
razglednica terme
snovik
tuhinjska dolina.indd
1
12.12.2012 7:17:28
11
9
12.12.2012 7:16:1
snovik tuhinjska
razglednica terme
dolina.indd 5
vabi 26. decembra ob 17.00
v Bizjakove doline pri
Praznični večer S pesmijo v božični čas
Gostja Alenka Gotar – Ogled živih jaslic
Ko zazveni opera, se odprejo nebesa
In ko se operi doda pridih popa,
se nebesa spustijo na zemljo.
Vrnili se bomo v idilično kmečko okolje,
kjer bomo ob sožitju treh generacij, hlapcev in vaških posebnežev spremljali priprave na Sveti večer.
Zadišalo bo po potici
in kadilu…
Spoznali bomo dobroto in toplino človeških src.
Pred nami bo oživel Betlehem. Spoznali
bomo pastirje, ki so s svojimi ovcami domovali na prostranih pašnikih. (slika)
Videli bomo angela, ki se je spustil iz
nebes in ljudem na zemlji oznanil veselo
novico.
Rodilo se je dete. Novi kralj. Kralj brez
kraljestva in vojske, a bolj mogočen kot
vsi, za katere smo kdaj slišali. Usmiljen in
dobrega srca, kralj odpuščanja in veselja,
kralj miru.
V Božični čas nas bodo s pesmijo popeljali
domači ljudski pevci; Marinka Šarec, moški zbor župnije Šmartno, Marija Zelič,
mladinski pevski zbor OŠ Šmartno, mešani
pevski zbor Tuhinjska mladina, ALENKA
GOTAR
ALENKA GOTAR je operna pevka, ki je
študirala na Musik-Akademie der Stadt
Basel v Švici, magistrirala iz petja in teaterskih znanosti pri gospe Kammersaengerin Lilian Sukis na svetovno znani akademiji za glasbo Mozarteum v Salzburgu v
Avstriji, se šolala na raznoraznih masterclassih po vsej Evropi, izpopolnjevala pa
se je tudi v Rimu pri madam Maji Sunara
Bianchini. ela je kot solistka na odrih vsega
sveta. Od sezone 1999/2000 dalje je gostja
oz. stalna članica obeh slovenskih državnih
oper SNG opera balet Ljubljana in Maribor, v Sloveniji pa je zaorala ledino in je po
svoji uspešni operni karieri združila svoj
operni glas z elementi popa in se v hipu
zasidrala na slovenski glasbeni sceni,
uspešno zastopala Slovenijo na izboru za
Pesem Evrovizije in naši državi priborila
tudi finale. Od takrat je stalna gostja največjih pop in opernih odrov po vsej Sloveniji,
Evropi in na področju stare Jugoslavije.
Sodeluje z največjimi glasbenimi legendami: Petar Grašo, Oliver Dragojević, bila
je osebna prijateljica Tošeta Proeskega....
Lepo povabljeni!
Če bo vreme slabo, bo
praznični večer 5. januarja
2013 ob 17. uri
Izkupiček od prodanih
vstopnic bo namenjen
pomoči potrebnim.
`