povzetek

SPREMEMBA DELOVNE ZAKONODAJE
1. Sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi
Skrajšuje se rok za prijavo delavca na prosto delovno mesto in sicer iz petih na tri dni. S
spremembo ZUTD je sicer še vedno obvezna javna objava prostega dela, ki je možna na Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje in/ali v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali
v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca, najmanj tri delovne dni pred zaposlitvijo.
Ostaja pa obvezna objava potrebe po delu na Zavodu za zaposlovanje za javni sektor in
gospodarske družbe v večinski lasti države. S tem se tudi ukinja obveznost vpisovanja številke
prijave prostega delovnega mesta oz. vrste dela iz PD obrazca na M-1 obrazec. Naj na tem mestu
opozorim, da še vedno ostaja 15-dnevni rok od nastopa dela za izročitev fotokopije prijave v
zavarovanje delavcu.
Neizbranemu kandidatu je možno obvestilo o neizbiri posredovati po elektronski poti na
elektronski naslov kandidata v osmih dneh po zaključenem postopku izbire.
V postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov se poenostavlja postopek
zagovora in opušča se pisno vabljenje na zagovor, vključno z doslej predpisanim osebnim
vročanjem. Pisna seznanitev je poslej možna tudi na elektronski naslov delavca. Pri poslovnem
razlogu se opušča obveznost predhodnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi.
V postopkih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnega razloga se opušča dosedanja
zakonska obveznost delodajalca, da ponuja drugo ustrezno zaposlitev delavcu. V vseh primerih
odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa se poenostavlja obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Poleg tega pa novi zakon izrecno določa, da opustitev obvestila o pravicah iz naslova zavarovanja
za primer brezposelnosti ne vpliva na veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Še vedno obstaja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če to ni možno, pa ZDR-1
določa nova pravila, ki so za delodajalca bolj ugodna, kot je to določal star zakon. Odpoved
pogodbe o zaposlitvi se vroča s priporočeno pošiljko s povratnico, v posebej določenih
primerih pa se vročitev lahko opravi tudi z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu. Delavcu se
vroči na naslov, določen v pogodbi. Vročitev je opravljena, ko je pošiljka prevzeta. Če ni prevzeta
v roku 15 dni, se šteje za vročeno, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve. Če delavec
nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS, ali če naslovnik na naslovu iz pogodbe iz
zaposlitve ni znan, se pošiljka v zaprti ovojnici nabije na oglasno desko. Po preteku 8 dni se šteje
za vročeno.
ZDR-1 daje delodajalcu možnost, da že v času trajanja poskusnega dela (in ne le ob poteku) redno
odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim
odpovednim rokom.
1
Minimalni odpovedni roki:
poskusno delo
7 dni
redna odpoved s strani delavca
do 1 leta zaposlitve pri delodajalcu
15 dni
od 1 leta zaposlitve pri delodajalcu
30 dni
maksimalni odpovedni rok (se lahko določi ne daljši kot 60 dni
s pogodbo o zaposlitvi ali KP)
redna odpoved s strani delodajalca
do 1 leta zaposlitve pri delodajalcu
15 dni
od 1 leta do 2 let zaposlitve pri delodajalcu
30 dni
nad 2 leti zaposlitve pri delodajalcu
odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za
vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri
delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni
nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu
80 dni, če ni s KP na ravni dejavnosti
določen drugačen odpovedni rok, vendar ne
krajši kot 60 dni
odpoved iz krivdnega razloga
15 dni
v času poskusnega dela
V primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti mora delodajalec o tem
obvestiti Zavod za zaposlovanje in delavcu omogočiti, v času odpovednega roka, enkrat na teden
odsotnosti z dela za vključevanje v ukrepe na področju trga dela. Delodajalcu Zavod za
zaposlovanje povrne nadomestilo stroška delavčeve bruto plače, ki jo je delodajalec izplačal
delavcu za dneve njegove odsotnost; povrne se 70 odstotkov osnove v skladu z ZDR-1. Delavcu
se za takšno število dni odsotnosti skrajša trajanje prejemanja nadomestila za primer
brezposelnosti. Podlaga za refundacijo je odločba, ki se izda hkrati z odločbo o priznanju
nadomestila za brezposelnost. Če se delavec ne prijavi na zavod ali ne uveljavlja nadomestila,
mora delodajalec vložiti samostojni zahtevek najkasneje v treh mesecih od prenehanja delovnega
razmerja.
Če delodajalec delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in mu ne
ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti
zavod za zaposlovanje. Delavec se mora najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi
osebno ali po elektronski poti prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve.
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača delavca, prejeta v obdobju
petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova se ugotavlja na podlagi podatkov iz
obračuna davčnih odtegljajev (REK-1 obrazca). Do vzpostavitve neposredne elektronske
izmenjave podatkov, se osnova ugotavlja še na podlagi podatkov izplačevalca.
2
Denarno nadomestilo za brezposelnost znaša:
prve 3 mesece
80% od osnove
nadaljnjih 9 mesecev
60% od osnove
po enem letu
50% od osnove
Najvišji znesek nadomestila ne sme biti višji od 892,50 EUR. Kdaj delavec nima pravice do
denarnega nadomestila določa 2. odst. 63. člena ZUTD (pisni sporazum, redna odpoved, ki jo je
podal delavec, delodajalčeva odpoved iz delavčevega krivdnega razloga itd.).
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je
dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača,
ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred
odpovedjo.
zaposlitev več kot 1 leto do 10 let
več kot 10 let do 20 let
več kot 20 let
1/5 osnove
¼ osnove
1/3 osnove
Če ni s kolektivno pogodbo (KP) na ravni dejavnosti določeno drugače se odpravnina izplača ob
prenehanju delovnega razmerja.
Odpravnine ob upokojitvi pripada delavcu, če je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. ZDR-1
daje možnost drugačnega urejanja pravice s kolektivno pogodbo dejavnosti (glede določitve
pogojev za pridobitev pravice in glede višine).
Dodani so novi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer:
na strani delavca:
 delodajalec lahko izredno odpove pogodbo, če je delavec kot kandidat v postopku izbire
predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.
na strani delodajalca
 delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz. je izplačeval bistveno nižjo plačo;
 delodajalec dvakrat zaporedoma ni izplačal plače ali v obdobju 6 mesecev ni izplačeval
plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku;
 delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni v celoti plačal prispevkov
za socialno varnost.
Delavec mora pred izredno odpovedjo pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o
kršitvah pisno obvestiti inšpektorat. Delodajalec ima tri delovne dni časa, da izpolni svoje
obveznosti, sicer lahko delavec v 30 dneh pogodbo izredno odpove.
3
2. Prerazporeditev na drugo delo
Z ZDR-1 se podrobneje ureja možnost prerazporejanja na drugo ustrezno delo z namenom
ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa v primerih začasno
povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno
zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in
nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Manjši delodajalec lahko delavcu pisno odredi tudi
začasno opravljanje drugega primernega dela. Kaj se šteje za ustrezno in primerno delo ZDR-1
natančno določa v 33. členu. Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela lahko traja
največ tri mesece v koledarskem letu.
3. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, in sicer delodajalec ne sme skleniti
ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas
trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih primerih – nadomeščanje, projektno
delo, vodilni delavci, ki že imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, poslovodne osebe,
prokuristi, tujci). Uveden je nov razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga
primopredaje dela, ki lahko traja največ en mesec.
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom
časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem
razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen
čas ima pravico do odpravnine (tudi v primeru sklenjene pogodbe iz razloga predaja dela). Pravice
do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre
za:
 nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
 za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu;
 javna dela;
 kadar je bila pogodba sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih
treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Višina odpravnine, če je pogodba sklenjena za:
 eno leto ali manj -v višini 1/5 osnove;
 več kot eno leto - 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.
Odpravnina se izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o
zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. Za izračun odpravnine se upoštevajo vse pogodbe za
določen čas sklenjene po 12. 4. 2013.
Delavec nima pravice do odpravnine, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku
pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
4
oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če
delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil
delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
4. Edini lastnik enoosebne družbe
Po novem lahko tudi edini lastnik enoosebne družbe sklene pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da
se zdaj šteje, da gre za delovno razmerje, se bodo navedene osebe, ki so bile sedaj vključene v
obvezna socialna zavarovanja na podlagi 040+112 lahko vključile v sisteme socialnih zavarovanj
kot zaposlene osebe v delovnem razmerju (podlaga zavarovanja 001 z M-1 obrazcem).
5. Varstvo posebnih kategorij
Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let oziroma
delavci, ki sicer pogoja starosti ne izpolnjujejo, jim pa do izpolnitve pogojev za starostno
upokojitev manjka pet let ali manj. Varstvo pred odpovedjo pa ni zagotovljeno delavcem, ki ob
sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi že izpolnjujejo pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi. Varstva pa ne izgubijo delavci, ki sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi na podlagi
odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem oziroma drugem delodajalcu. Predvideno je prehodno
obdobje s postopnim zviševanjem starosti, ob kateri delavci pridobijo status varovane kategorije:
LETO
2013
2014
2015
2016
2017
54 let, 4 mesece
55 let
56 let
57 let
58 let
Ženske
55 let
55 let
56 let
57 let
58 let
Moški
Glede posebnega varstva pravic starejših delavcev (nadurno delo, nočno delo, dodatni dopust) še
vedno velja, da se za starejše delavce štejejo delavci starejši od 55 let (ni pa več prehodnega
obdobja za ženske).
Pravico do posebnega varstva pred odpovedjo imajo tudi delavke do enega leta otrokove starosti.
Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom ima pravico do odmora za dojenje
najmanj eno uro dnevno do 18 mesecev otrokove starosti.
Po novem ne bo več potrebno pridobiti soglasja za nočno delo žensk.
6. Plačilo za delo
Pravica do »povečanih« stroškov za prevoz na delo in z dela
Delavec ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, ko se ti naknadno povečajo
iz razlogov na strani delavca, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti
oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.
5
Dodatek za delovno dobo
Delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5
odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranja tak dodatek, razen če ni
s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
Institut začasnega čakanja na delo
V času začasnega čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je delodajalec delavcu dolžan
izplačati nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove. Čakanje na delo je časovno omejeno na 6
mesecev in se odredi v pisni obliki. Če je delavcu že vročena odpoved, takšnemu delavcu
delodajalec ne more odrediti čakanja na delo.
Način izplačila plače
Plača se izplačuje na bančni račun, drugi prejemki in povračila stroškov pa lahko tudi na drug
način, če tako določa KP dejavnosti. Pisni obračun plače mora biti izdan do konca plačilnega dne
in mora vsebovati plačo, nadomestilo plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki,
obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun plače je po novem
verodostojna listina in podlaga za sodno izvršbo.
Možnost delavca, da izplačilo nadomestila plače sam uveljavi pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Za primere, ko bi delodajalec moral delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega
zavarovanja, pa tega ne stori, daje zakon delavcu možnost, da izplačilo nadomestila plače sam
uveljavi pri ZZZS. Zahtevo lahko vloži tudi delodajalec v 8 dneh po preteku meseca v katerem je
nadomestilo plače zapadlo v plačilo.
Uveljavitev načela sorazmernosti pri izrabi letnega dopusta in regresu za letni dopust
ZDR-1 dosledno uveljavlja načelo sorazmernosti pri odmeri letnega dopusta. Delavec ima v
posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem
celotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enem delodajalcu
ali je brez prekinitve zaposlen pri več delodajalcih. Delavec, ki ni zaposlen v celotnem
koledarskem letu pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, ki se mu odmeri glede na
trajanje zaposlitve v posameznem koledarskem letu, in sicer na način, da
pridobi pri posameznem delodajalcu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec trajanja delovnega
razmerja.
Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta,
preostanek pa do 30. junija naslednjega leta. Zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe,
porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka pa ima pravico izrabiti ves dopust do
31. decembra naslednjega leta. To velja za dopust odmerjen za leto 2013 dalje.
ZDR-1 ne predvideva več potrdila delodajalca o izkoriščenem dopustu in prejetem regresu ob
prenehanju delovnega razmerja, ki ga je delavec dal ob zaposlitvi novemu delodajalcu.
6
Enako kot se načelo sorazmernosti uveljavlja pri izrabi letnega dopusta, velja tudi za regres za
letni dopust.
7. Kvota za agencijsko delo pri uporabniku
Z zakonom se določa, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov
števila zaposlenih (osnovo predstavljajo vsi zaposleni - tako zaposleni za nedoločen kot določen
čas), v to kvoto pa se ne štejejo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za
nedoločen čas. Uporabnika je subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov
delavcem zaposlenih pri agenciji.
8. Oprostitev plačila prispevka delodajalca za primer brezposelnosti
Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila
prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti (ni mu potrebno plačati
prispevka v višini 0,06 % od bruto plače).
Delodajalec, ki pa sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek
delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, za ves čas trajanja
zaposlitve za določen čas (0,3% namesto 0,06% na bruto plačo).
9. Začasna in občasna dela po ZUTD
Upokojenci lahko opravljajo začasno ali občasno delo na podlagi pogodbe o opravljanju
začasnega ali občasnega dela, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja.
Upravičenec lahko opravlja začasno in občasno delo največ 60 ur na mesec, brez možnosti
prenosa (lahko pri več delodajalcih hkrati). Najnižja urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 EUR
bruto, dohodek upravičenca pa v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 EUR.
Omejitve so tudi pri delodajalcu in sicer:
število zaposlenih delavcev
število ur začasnega in občasnega dela
0
60
od 1 do vključno 10
100
več kot 10 do vključno 30
150
več kot 30 do vključno 50
400
več kot 50 do vključno 100
750
več kot 100
1.050
Več kot 1.250 (na podlagi vloge delodajalca,
1.500
za največ 3 mesece v koledarskem letu)
Delodajalec je dolžan voditi evidenco o prihodih in odhodih ter o opravljenih urah. Plačilo
upravičencu za opravljeno delo mora biti najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Izjema,
kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot 10 ur in upravičenec delo nadaljuje pri istem
delodajalcu tudi v naslednjem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo skupaj za oba meseca
hkrati.
Od prejemkov mora delodajalec obračunati posebno dajatev v proračunski sklad in sicer v višini
25%. Na dan plačila mora predložiti obračun dajatve davčnemu organu.
7
Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve bo predpisal minister za finance. Bo pa plačilo
najverjetneje predstavljalo kar precejšen finančni zalogaj za izplačevalca, saj se pričakuje, da bo
potrebno plačati 25% akontacijo dohodnine od bruto dohodka. Na bruto dohodek pa še 25%
posebnega davka, 8,85% prispevka za PIZ in 4,55 EUR prispevka za zdravstvo.
V zvezi s sprejetimi spremembami je DURS že izdal nekaj pojasnil:
http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/obracuni_davcnega_
odtegljaja_rek/predlaganje_rek_1_obrazcev_skladno_z_novelo_zutd_a/
http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/obracuni_davcnega_
odtegljaja_rek/spremembe_obracuna_davcnega_odtegljaja_rek_obrazca_po_1_7_2013/
Vir: Topovšek, K., 2013. SPREMEMBA DELOVNE ZAKONODAJE. URL: http://www.unija.si/uploads/članek_ZDR_1.pdf (15. 4. 2013).
8
`