najboljša opora so prekle iz sušic

VAR(Č)NI KOTIČEK
Razkrivamo zavarovalniške skrivnosti
Visoki fižol
Zavarovalniške
skrivnosti razkriva
Vid Grizila
NOVO V JANI
Kako sta povezana čas in denar
Pozdravljeni!
Sosedov fant je začel prodajati zavarovanja in ker je bil že res nadležen, sem končno pristal na predstavitev. S seboj je pripeljal nekakšnega mentorja in ko sta končno odšla, me
je začelo resno skrbeti. Skritizirala sta namreč vsa varčevanja, ki niso povezana z zavarovalnicami, in mi končno začela prodajati neko zavarovanje, pri katerem varčuješ v skladih.
Zanima me, kakšno je vaše mnenje o takšnih zavarovanjih in kaj bi vi svetovali.
Miha iz Ljubljane
T
ežko komentiram njuno kritiziranje drugih »nezavarovalniških« varčevanj, ker ne
vem, kaj natančno sta pri tem mislila. V glavnem je to seveda oslarija in neresno od agentov, ki bi naj bili finančni svetovalci. Je pa res,
da sta imela po svoje tudi prav, čeprav vrsta
varčevanja, ki sta vam ga ponudila, niti slučajno ne ustreza temu razmišljanju. Zato vas
je kar upravičeno zaskrbelo. Pa si poglejmo
skrivnost iz ozadja.
Vedeti moramo, da se v zavarovalnicah varčuje dolgoročno in namensko in temu primerna mora biti tudi izbira vrste varčevanja. V zavarovalnicah obstajajo namreč kar štiri različne vrste varčevanj, vse pa imajo enak namen,
to je varčevanje za dodatno pokojnino. Naj bo
to za zdaj dovolj o namenu, pomembneje je,
da razumemo, zakaj mora biti dolgoročno.
Poznati moramo skrivnost povezave časa
in denarja. Najlažje jo bomo razumeli, če si
recimo pogledamo kredit za avto. Popolnoma jasno nam je, da dlje ko bomo kredit odplačevali, nižji bodo obroki. In pri tem bomo
seveda plačali ustrezno več obresti. Enaka
filozofija je pri pokojninskem varčevanju. Recimo, da so nam izračunali, da moramo imeti ob odhodu v pokoj privarčevanih 40.000
evrov. Več ko bomo imeli na razpolago mesečnih obrokov, nižji bodo ti obroki. In več
ko bo obrokov, več obresti nam bodo pri tem
pripisali.
Poglejmo za zgled konkreten izračun. Recimo, da smo stari 35 let in so nam izračunali pokojninsko vrzel 350 evrov. To pomeni, da
bomo ob upokojitvi poleg pokojnine potrebovali vsak mesec dodatnih 350 evrov. Glede
na današnje smernice to pomeni, da moramo privarčevati 70.000 evrov, jih takrat vložiti
v neki rentni program in ta nam bo do smrti
izplačeval teh 350 evrov na mesec. Do upokojitve imamo torej 30 let in če začnemo varčevati takoj, bomo ob povprečni 6-odstotni letni
donosnosti morali za to dajati vsak mesec 70
evrov.
Zdaj pa šok. Če se bomo obirali samo pet
let, ker moramo zdaj še, na primer, odplačevati avto, bomo imeli na voljo samo še 25 let,
kar nam dvigne mesečni obrok za 44 odstotkov, na 100 evrov na mesec. Če se bomo obirali še dodatnih pet let, se pravi skupaj 10, ker
bi radi najprej odplačali stanovanjski kredit,
bomo morali mesečno dajati kar 115 odstotkov več, to je 150 evrov na mesec. In če bomo zavlačevali z neizogibnim kar 15 let, nas
bo reševanje naše pokojninske vrzeli stalo
kar 240 odstotkov več, to je skupaj 240 evrov
na mesec. Človeku ni treba biti ravno finančni svetovalec, da mu je jasno, da 70 evrov še
nekako spraviš skupaj vsak mesec, 240 pa že
malo težje.
Primer je poenostavljen in letni donos malo
višji od realno pričakovanega, da lepše vidimo, kako zelo sta povezana čas in denar.
In zakaj sta vam torej sosedov fant in njegov mentor slabo svetovala? Ker je pri dolgoročnem varčevanju najpomembnejša varnost, ki pa jo naložbena zavarovanja ne zagotavljajo. Ker tudi če nam glavnico na koncu po
vseh teh letih vrnejo – kdo nam bo pa vrnil 30
let časa, ko bi se ta glavnica morala obrestovati? V skladih ni obresti, saj delujejo na principu donosov, ki se ustvarjajo na osnovi razlike v ceni med nakupom in prodajo točk. To pa
že samo po sebi nakazuje na ogromno razliko
med varčevanjem in investiranjem, ampak to
bomo obdelali kdaj drugič.
foto: jaka koren
Pokličite in vprašajte
Vid Grizila je ustanovitelj in direktor Izobraževalnega centra Finava (Finančna varnost), ki
deluje v sklopu Agencije za zavarovalno zastopanje Fundament. Je ekonomist in informatik,
avtor mnogih računalniških analitičnih orodij za finančne in zavarovalne analize. Specializiran
je za finančno zaščito in varno varčevanje, ljudem pa svetuje in pomaga že 10 let.
Izobraževalni center Finava deluje popolnoma brezplačno in je nastal zato, da ljudem približa koncept zavarovanj, tako da jih bolje poznajo in razumejo.
Vprašanja o financah in zavarovalništvu za Vida Grizilo lahko pošljete na [email protected] ali na naslov našega uredništva ter na [email protected], z izobraževalnim centrom in
vsemi njegovimi dejavnostmi pa se lahko seznanite na njegovi spletni strani www.icfinava.si.
52
Najboljša
so prekle
S sajenjem visokega fižola
na prostem naj se nam ne
mudi, po starem ustnem
izročilu je najprimernejši čas
za to na dan svetega Florijana,
4. maja. Tako se izognemo
pozebi mlade rastline, saj
bo fižolovo stebelce z listi iz
tal prodrlo na svetlobo šele
po ledenih možeh, ko bo
nevarnost slane že mimo.
Tekst in foto: Alenka Henigman
V
isoki fižol zacveti šele, ko se dan že dovolj skrajša, tudi zato s saditvijo ne prehitevajmo, saj nam rastlina zaradi tega
ne bo obrodila nič prej. Seme pred saditvijo za
nekaj dni zamrznemo v zamrzovalni skrinji, da
uničimo morebitne škodljivce.
Med fižol je priporočljivo za zaščito pred
ušmi saditi šetraj, tudi kapucinka je dobrodošla, uporabimo jo za zeleno zastirko, saj bodo
tako tla bolj rahla in vlažna, kar visokemu fižolu zelo godi. Na robovih grede naj najde svoje
mesto tudi žametnica.
Če imamo dovolj prostora, se med fižolom
dobro obnesejo tudi kapusnice, kot so brokoli, brstični ohrovt, cvetača, zelje, saj jim v vročem poletnem soncu godi malo sence. Nima
pa rad za sosede čebule, česna, pora in drobnjaka. Visoki fižol običajno sadimo na severno
stran grede, da se izognemo senčenju preostalih rastlin, saj zraste do tri metre v višino. Razmik med posameznimi oporami za visoki fižol
naj bo vsaj pol metra, medtem ko je število posajenih fižolovih zrn odvisno od sorte fižola in
opore, h kateri ga sadimo. Pri bujnejših sortah
uporabimo manj fižolovih zrn. Posadimo jih 2–3
cm globoko.
Visokega fižola ne gnojimo, saj s pomočjo
bakterij, ki so v gomoljčkih na koreninah, veže
dušik iz zraka in ga tudi uporablja, te iste bak-
`