PhD Predstavitev doktorske disertacije Web

Dr. Igor Okorn:
Pričakovanja in predstave o psihoterapevtskem poklicu in njihove spremembe v času
študija pri slovenskih študentih na fakulteti SFU
Abstract
Psychotherapy training research is still an undiscovered field in psychotherapy. Qualitative methods
and the mixed method research seem to be very useful tools for exploring the training and the study
process of trainees and students of psychotherapy. In my survey, I explored, on the naturalistic and
representative sample of Slovenian SFU students of psychotherapy, their expectations and
representations about the psychotherapeutic profession and the changes of those during the study
process. Five consecutive generations were explored using open questionnaires, which also included
the demographic data of the students. With the mixed methodology design and analysis, I defined
qualitative categories of their answers and related to them, I checked different hypotheses about the
impact of age, basic education and personal therapeutic experience on the qualitative categories of
answers. Differences between generations were examined, and we explored how different
generations saw their changes during the study process and what was happening with the constancy
and maturity of the students’ answers in the process of their study.
Academic program leads the students from a very practical and general opinion about psychotherapy
at the beginning of their study, to more complex, authentic and mature representations and
expectations about the psychotherapeutic profession in the final year of their study program.
Key words: representations, expectations, psychotherapy training research, psychotherapeutic
profession, psychotherapy study process, changes in the study process, age, basic education, personal
therapeutic experience, category, constancy, maturity.
Povzetek
Raziskava psihoterapevtskega izobraževanja je še vedno neraziskano področje v psihoterapiji.
Kvalitativne raziskovalne metode in kombinirana metoda sta primerni orodji za raziskavo področja
usposabljanja študentov psihoterapije. V svoji raziskavi, sem na naravnem in reprezentativnem vzorcu
slovenskih študentov psihoterapije na SFU, raziskal njihove predstave in pričakovanja o poklicu
psihoterapevta ter spremembe le-teh v času študija. Pet zaporednih generacij je bilo vključenih v
raziskavo z odprtim tipom vprašalnika, ki pa je zajel tudi osebne podatke študenta. Z mešano metodo
raziskovanja in analizo odgovorov so bile opredeljene kvalitativne kategorije odgovorov in v odnosu
do njih preverjene različne raziskovalne hipoteze o vplivu starosti, stopnje osnovne izobrazbe študenta
in števila ur osebne izkušnje na kvalitativno kategorijo odgovora. Raziskane so bile razlike med
generacijami študentov in kako študentje opazijo spremembe v času študija ter kaj se dogaja s
stabilnostjo in zrelostjo odgovorov.
Akademski program študija vodi študente od zelo praktičnih in splošnih mnenj o psihoterapiji v
začetku njihovega študija, do bolj sestavljenih, avtentičnih in zrelih predstav in pričakovanj o
psihoterapevtskem poklicu v zadnjem letniku študija.
Ključne besede: predstave, pričakovanja, raziskovanje izobraževanja iz psihoterapije, poklic
psihoterapevta, proces študija psihoterapije, spremembe v času študija, starost, osnovna izobrazba,
osebna izkušnja, kategorija, stabilnost, zrelost.
UVOD
Freud leta 1937 v sestavku o končni in neskončni analizi zapiše kaj pomeni zanj poklic psihoterapevta
(prevod avtorja tega članka):
»Tu se za trenutek ustavimo in zagotovimo analitiku, da z njim iskreno sočustvujemo zaradi
prekomernih zahtev njegovega dela. Zdi se skoraj tako, kot da je poklic analitika tretji od tistih
'nemogočih' poklicev, pri katerih je človek lahko prepričan le o nezadovoljivih rezultatih. Druga dva
sta, kot je že dolgo znano, vzgajanje otrok in vladanje narodom.« (Freud, Analysis Terminable
Interminable, 1937, str. 248)
Od samih začetkov in poskusov znanstvenega ukvarjanja s psihoterapijo so zelo žive in ne dokončno
rešene dileme in diskusije na temo opredelitve in ureditve ustreznih oblik študija za usposabljanje
psihoterapevta, zelo žgoče so polemike o tem kakšen naj bo način šolanja, katere teoretične in
praktične osnove zahteva poklic, kakšne osebnostne lastnosti zahteva delo psihoterapevta in v
kakšnem okolju naj se izvaja ta poklic. Tudi laične in strokovne predstave o poklicu psihoterapevta so
izjemno različne. Za uvod pojasnimo kaj pomenita pojma pričakovanje in predstava o nečem ali
nekom.
•
•
Pričakovanje- je prepričanje nekoga o tem, kaj se bo najverjetneje zgodilo; oseba se ali pa se
ne zaveda resničnosti tega prepričanja.
Predstava- je slika in/ali ideja, ki nadomesti resnično sliko nekoga ali nečesa. Obravnavana je
kot slika resničnosti, ne glede na to, kaj je resnično.
Osnovna ideja moje raziskave jemlje kot izhodišče pomen zgornjih pojmov, hkrati pa želi odgovoriti
na nekatera sledeča vprašanja:
• Kakšen je odnos – povezava med procesom študija za usposabljanje psihoterapevtov
(študentov psihoterapije na SFU fakulteti) ter med njihovimi pričakovanji in predstavami o
psihoterapevtskem poklicu?
• Kakšna pričakovanja in predstave imajo slovenski študenti SFU o psihoterapiji?
• Kaj se med procesom študija na SFU (usposabljanja) dogaja z njihovimi pričakovanji in
predstavami?
• Kateri dejavniki vplivajo tekom študija na njihova pričakovanja in predstave (starost,
izobrazba, izkušnje s terapijo, študijski program)?
Da bi se lahko globlje podali v mojo raziskavo, se najprej pomudimo na področju moje raziskave in
opredelimo predmet, ki ga zajema raziskava. Ena od opredelitev psihoterapije je naslednja:
Psihoterapija je veda, znanost, ki združuje organizacijo, poučevanje in širjenje znanja o psihoterapiji
(Gelo, Braakman, Benetka, 2008) Predmet moje raziskave: pa je del psihoterapije, ki je povezan z
edukacijo oziroma procesom psihoterapevtskega izobraževanja in izida. Ožje področje raziskave
zajema področje usposabljanja in način predajanja znanja o psihoterapiji in o psihoterapevtu. To
zajema tako terapevtovo osebnost, kot tudi njegov osebni in profesionalni razvoj.
Znanstvene debate in študije razvoja terapevtov od 50. let naprej so zanimale različne
znanstvenike in bile predmet nekaterih zanimivih raziskav in rezultatov. S področjem psihoterapije
so se v glavnem ukvarjali zdravniki- psihiatri in psihologi. Druge vede oz. veje znanosti so le redko
posegale v področje psihoterapije. Morda lahko trdimo le še za področje socialnega varstva in
pedagogike, da sta tisti, ki sta kazali interes za psihoterapijo.
Ena od osebnih značilnosti povezanih z možnostjo in sposobnostjo delovanja v psihoterapevtskem
poklicu je bila starost terapevta. Kako biti sposoben psihoterapevt kljub mladosti se sprašuje
Mowrer (1951) in ugotavlja da je mladost eden od ključnih pomislekov za usposobljenost in izkušnje
terapevta. Usposobljeni in izkušeni študenti psihoterapije postanejo manj »akademski« ali
»razumski« pri svojih odgovorih o psihoterapiji. Spremembe usposabljanja se lahko merijo v kratkem
časovnem obdobju pa v svoji raziskavi ugotovi Barrington (1958). Ne glede na to, iz katerega področja
dela terapevt prihaja – psihiatrija, psihologija ali socialno delo, je njegova praksa in delo v
psihoterapiji v osnovi enaka (Fine, 1966). Pomembni dejavniki usposabljanja za psihoterapevta pa
so osebna izkušnja- lastna psihoterapija in delo pod supervizijo. Bradley in Olson (1980) sta dokazala,
da sta najboljša pokazatelja ocene praktikantov o njihovi stopnji psihoterapevtske usposobljenosti
prav skupno število njihovih ur v superviziji in število supervizorjev in število ur lastne izkušnje, ki so
jih opravili.
Eden najpomembnejših sodobnih raziskovalcev o psihoterapevtskem usposabljanju in razvoju
psihoterapevtov je David E. Orlinsky, ki je s sodelavci že leta 1999 objavil članek o mednarodni
raziskavi razvoja psihoterapevtov (Orlinski in drugi, 1999). Njegov vprašalnik DPCCQ za ugotavljanje
usposobljenosti in razvoja psihoterapevta zajema osem vprašanj odprtega tipa ter 370
standardiziranih vprašanj strukturiranega intervjuja s skalo (lestvico), ki omogočajo standardizacijo
odgovorov. Na osnovi raziskav in vprašalnika ugotavlja tako restrospektivni razvoj poklica kakor
podaja lahko tudi presečne in vzdolžne ocene razvoja (Orlinsky in drugi, 1999, 2005) Orlinsky in
Rønnestad sta na osnovi tega kasneje izdelala tudi model profesionalnega razvoja psihoterapevtov
(2005).
Eden od zanimivih vprašalnikov o psihoterapevtovi identiteti (ThID) pa daje in opredeljuje ključne
značilnosti psihoterapevtov in jih definira ter tako naredili izmerljive, operacionalizirane (Sandell,
Broberg, Schubert, Blomberg in Lazar, 2001).
Raziskave o psihoterapiji in usposabljanju psihoterapevtov v Sloveniji so skoraj ne zaznane v
zadnjem 30 letnem obdobju. Trenutno smo manj razvita država z vidika zakonodaje in legalizacije
poklica in z vidika univerzitetnih programov študija psihoterapije (za več podrobnosti, glej Miran
Možina (2008). Možina, 2008 (po Pritzu) je v svojih člankih opisal različna obdobja v zgodovini
psihoterapije v Sloveniji. V Sloveniji smo se v letu 2005 odločili, da sledimo avstrijskemu zgledu (SFU)
in programu univerzitetnega študija psihoterapije na dveh stopnjah- projekt se je začel leta 2006, ko
je bila vpisana prva generacija študentov. Takrat študij še ni bil uradno akreditiran v Sloveniji, kar se
je zgodilo letos..
Na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju pa je pod vodstvom J. Fiegl potekala od začetka
vspostavitve študija psihoterapevtskih znanosti raziskava študija psihoterapije (Fiegl, 2010). Na
podlagi vprašalnikov in intervjujev, Fiegl (2010), opiše različne stopnje razvoja študentov: 1. stopnja
je »vsrkavanje znanja« (ang. Sucking like spounges), , sledi ji faza »zmanjševanja idealnih predstav o
psihoterapiji«, “stopnja pubertete”, in nazadnje faza, ko »študenti razvijejo oz. odkrijejo lastne
sposobnosti«, ki jim omogočijo stopnjo varnosti. Drugi vidiki raziskave so zajeli še vprašanje odnosa
med mlajšimi študenti in starejšimi in zajeli še področje zrelosti študentov. Fieglova opaža nekatere
naslednje pojave:
-
več kot imajo študenti izkušenj med študijem, bolj rastejo njihovi dvomi o samih sebi;
(idealna) podoba o psihoterapiji postane v višjih letnikih bolj realistična;
po daljšem času študija spoznajo svoje meje, na začetku se počutijo vsemogočne;
bolj kot študenti poznajo sami sebe, več dvomov se poraja;
s časom postanejo študenti bolj sposobni čustvenega vpletanja v proces; …
Raziskava študija SFU med slovenskimi študenti
Na osnovi zgornjih ugotovitev ter ob uporabi vprašalnikaov dr. Fiegl - vprašalnik (SFU) in ob
upoštevanju delov, sklopov in vprašanj Orlinsky-jevega vprašalnika DPCCQ. Sem za namen moje
raziskave razvil svoj vprašalnik. Vprašanja so odprtega tipa o pričakovanjih in predstavah,
značilnostih psihoterapevtov, ciljih psihoterapije in spremembah med študijem psihoterapije.
Vprašalnik vsebuje demografski del o osebnih podatkih študenta. Skupina, ki je sodelovala v raziskavi:
študenti angleškega programa SFU v Sloveniji. Z dvodelnim vprašalnikom sem želel raziskati:
•
•
•
•
•
•
•
Pričakovanja in predstave o poklicu psihoterapevta med študenti,
Osebnostne značilnosti psihoterapevtov, ki se študentom zdijo najbolj pomembne za poklic,
Vpliv starosti, izobrazbe in lastnih izkušenj v psihoterapiji na pričakovanja in predstave,
Spremembe pričakovanj in predstav študentov o poklicu med študijem,
Razlike med generacijami (B1- prvi letnik prvi semester do M3- magistrski študij zadnji letnik
prvi semester)- ne gre za vzdolžno (longitudinalna)raziskavo,
Proces razvoja, ki ga lahko opazimo iz razlik med generacijami od B1 do M3 in
Demografske podatke študentov (starost, izobrazba, število ur izkušenj s terapijo, …).
VPRAŠALNIK- RAZISKAVA SFU SLOVENSKI ŠTUDENTI
Demografski del
• Spol: M _ Ž
• Starost:
• Stopnja končane izobrazbe:
• Osebne izkušnje s terapijo (kot klient): DA – število ur NE
• Izbrana modalnost:
• Število ur vaše osebne terapevtske prakse (nadzorovane):
• Kje ste dobili motivacijo za študij: starši/ostali/prijatelji/sam pri sebi
• Imate brate ali sestre: DA (število)/NE
Vprašanja odprtega tipa:
• Kakšne predstave imate trenutno o poklicu psihoterapevta?
• Če te predstave primerjate s tistimi, ki ste jih imeli ob začetku študija, opazite kakšne
spremembe in če, kakšne? (za generacije B3 do M3)
• Katere osebnostne značilnosti bi po vašem mnenju moral imeti psihoterapevt?
• Katere od teh značilnosti so po vašem mnenju bolj in katere manj pomembne?
• Kako trenutno ocenjujete svoje osebnostne značilnosti, ki mislite, da so pomembne, in kako
mislite, da jih lahko v prihodnje še razvijete?
• Kakšna so vaša pričakovanja glede psihoterapevtskega poklica?
• Če primerjate svoja trenutna pričakovanja s tistimi, ki ste jih imeli ob začetku študija, opazite
kakšne spremembe in če, katere?(za generacije B3 do M3)
• Glede na vaše odgovore, kakšen mislite, da je cilj psihoterapije?
• V kolikšnem času mislite, da boste končali študij in pridobili licenco za psihoterapevta?
(samo za generaciji M1 in M3)
• Se vam zdi, da ste trenutno že dovolj usposobljeni za opravljanje psihoterapevtskega
poklica? (samo za generaciji M1 in M3)
• Imate kakršnekoli dvome glede poklica psihoterapevta in če, katere?(samo za generaciji M1
in M3)
METODOLOGIJA
Za izvedbo raziskave smo uporabili teoretične osnove za izpeljavo kvalitativnih analiz, ki jih opisuje
podrobno Mayring (2000). Ker pa je raziskava dvostopenjska in v drugem delu preverjanja hipotez
uporabi deskriptivne statistične metode in obdelavo podatkov govorimo o mešani metodi
raziskave- kvalitativna in kvantitativna. Gelo, Braakmann in Benetka (2008) opisujejo kvalitativno
analizo v dveh stopnjah. V prvem koraku gre za induktivni razvoj posameznih kategorij tekstualnih
odgovorov, v drugem delu pa za deduktivni korak umestitve odgovora v ustrezno kategorijo, ki je
definirana v prvem koraku.
Kvalitativni metodi in opredelitvi kategorij odgovorov sledijo koraki opisne kvantitativne statistike,
kjer gre za obliko raziskave v posameznih zaporednih generacijah, pri vsakem študentu smo
upoštevali pet glavnih demografskih spremenljivk ter nato z opisno relacijsko statistiko raziskali in
preverili hipoteze. Nekatere hipoteze so bile definirane vnaprej, večina pa jih je nastala med prvim
korakom analize (kvalitativna analiza).
Vzorec raziskave pri slovenskih študentih SFU
Tabela 1. Vzorec raziskave
DELEŽ STATISTIČNEGA VZORCA
GENERACIJA
ŠTEVILO
ŠTUDENTOV
ODSTOTKI
45
ŠTEVILO
IZPOLNJENIH
VPRAŠALNIKOV
38
B1 (2010)
B3 (2009)
42
21
50,0 %
B5 (2008)
19
13
68,4 %
M1 (2007)
13
10
76,9 %
M3 (2006)
30
20
66,7 %
SKUPAJ
149
102
68,5 %
84,4 %
V Tabeli 1. Je opredeljen vzorec raziskave. Generacije si sledijo v prvem stolpcu od najmlajše
(najkasneje) vpisane v semester študija B1 do najstarejše M3.
Obseg osnovnega statističnega vzorca:
• Delež pregledanih vzorcev (veljavnih vprašalnikov) je relativno visok- od 50 % do 84,4 %, v
povprečju 68,5 %!
• Obseg vzorcev zagotavlja veljavnost rezultatov. Bolj kompleksna in statistično bolj prefinjena
analiza ni potrebna za idejo moje raziskave.
• Enota statistične populacije (študenti enega letnika) je v večini primerov premajhna za bolj
poglobljeno in kompleksno statistično raziskavo.
Postopek zbiranja podatkov
V nadaljevanju podajamo opis korakov in metodo zbiranja podatkov:
• 1. korak: končna verzija raziskovalnih vprašanj je bila pripravljena na uradnih vprašalnikihglej vzorec Vprašalnik SFU slovenski študenti; vsak študent je dobil ima svoj odobren
vprašalnik- žigosan, ki ga je ročno izpolnil;
• 2. korak: odločili smo se, da bo raziskava opravljena v vsaki generaciji (B1 do M3) ob začetku
predavanj- v rednem času predavanja. Preveril sem čas, ki ga potrebujejo za izpolnitev
vprašalnika (s pomočjo dveh izbranih študentov, poskusil pa sem tudi sam). Načrt pa je bil,
da vsak študent izpolni vprašalnik in nanj prosto odgovarja.
• 3. korak: zbiranje podatkov sem pri vsaki generaciji opravil sam. Študentje različnih generacij
so dobili vedno enaka navodila in usmeritve za izpolnjevanje vprašalnika. Ni bilo nobenih
sugestij v zvezi z možnostjo odgovorov- skratka na odprto vprašanje je bil mogoč odprt
odgovor, ki je bil delno omejen s prostorom odgovarjanja.
• 4. korak: zbral sem vprašalnike iz vseh generacij in jih razvrstil po letnikih od B1 do M3. Vso
zbrano gradivo (originalni izpolnjeni vprašalniki) je v arhivu raziskave.
Posamezni koraki kvalitativne analize
• 1. korak: vsi vprašalniki so bili pretipkani in shranjeni v elektronski obliki.
• 2. korak: vso gradivo v elektronski verziji sem še enkrat primerjal z originali.
• 3. korak: pri branju, preverjanju, tipkanju in pretvarjanju rezultatov v elektronsko verzijo so
mi pomagali trije študenti, ki sem jih prosil tudi, da zapišejo kakršnakoli opažanja, ideje,
zanimive stvari in teme, ki bi bile zanimive z njihovega stališča. Vprašal sem jih po podatkih iz
raziskave, ki so jih pritegnili. Tako sem dobil splošen vtis in mnenje »tretjih oseb« o podatkih
in obsegu dela. Z vsem tem sem lahko še enkrat preveril osnovno idejo raziskave in porodila
se je končna ideja.
• 4. korak: pri tem koraku analize podatkov sem opazoval in preučeval podobnosti in razlike pri
rezultatih. Pri mnogih kvalitativnih analizah temu procesu pravimo stalna primerjava (glej
Glaser in Straus, 1967).
• 5. korak: odgovori so bili induktivno razvrščeni v kategorije (pregledana je bila približno
polovica vprašalnikov) in pojavilo se je 5+3 kategorij odgovorov na glavna vprašanja.
• 6. korak: po prvem pregledu polovice vprašalnikov in ko so bile določene glavne kategorije
(induktivni del analize), je bil naslednji korak kvalitativne analize deduktivno postavljanje
odgovorov v zgoraj omenjene kategorije in definirane kategorije.
• 7. In 8. korak: kontrola verodostojnosti, veljavnosti in zanesljivosti analize je kratko opisana v
zaključku tega poglavja.
Sledili so koraki kvantitativne analize- na tej stopnji raziskave sem zbrane podatke analiziral še
kvantitativno- več o postavljenih hipotezah in statistični analizi raziskave sledi v nadaljevanju.
Kriteriji
Veljavnost je v moji raziskavi odvisna od ustreznih in primernih vprašanj in od pravilno zastavljenih
vprašanj za pridobitev bistvenih podatkov v raziskavi. Veljavnost je bila zagotovljena z:
1.) Uporabo ustreznih vprašanj: za osnovo sem vzel standardiziran in veljaven vprašalnik
(Orlinsky DCPPQ, 1999) ter vprašalnik SFU Dunaj (Fiegl) in preveril različne možnosti
(metode) za svojo raziskavo. Izbral sem standardiziran pristop mešanih metod.
2.) Odzivom študentov, ki mi je pokazal, da sem izbral dobro raziskavo in dobra vprašanja ter
pravo metodološko bazo.
Veljavnost kategorij je bila preverjena tudi med razpravo z drugimi strokovnjaki (učitelji SFU in
zunanjimi pregledovalci), ki so pregledali kategorije in njihove oznake.
3.) Preverjanje verodostojnosti
Razlogi za uporabo opisne statistične analize in vprašalnika za kvalitativno raziskavo temeljijo na
dejstvu, da cilj raziskave ni bil zbiranje in analiza kvantitativnih rezultatov ampak primarno
kvalitativna raziskava in analiza. Šele po tem koraku, se je pokazala smiselnost in potrebnost
nadaljnjega statističnega načina analize rezultatov ter preverjanja posameznih hipotez..
REZULTATI
Rezultati kvalitativne analize
Obseg raziskave je zajel populacijo 5 generacij s skupaj 102 študenti.. Pri vsakem študentu smo dobili
podatke o treh glavnih osebnostnih značilnostih iz demografskega dela analize (starost, stopnjo
osnovne izobrazbe in število ur osebne izkušnje v psihoterapiji kot klient). V analizo smo zajeli 4
glavna vprašanja s skupaj 408 odgovori in jih umestili v pet glavnih kategorij. Za 2 vprašanji glede
sprememb predstav in pričakovanj imamo 148 odgovorov v 3 kategorijah. Skupaj baza rezultatov
zajema 1080 prostih odgovorov in 918 odgovorov o demografskih informacijah števila 102 študentov.
Ti podatki so bili uporabljeni za analizo.
Primeri odgovorov
Tabela 2. Primeri odgovorov
VPRAŠANJE
Kakšne so vaše
predstave o
psihoterapevtskem
poklicu?
Katere značilnosti bi po
vašem mnenju moral
imeti psihoterapevt?
Kakšna so vaša
pričakovanja glede
psihoterapevtskega
poklica?
Glede na vse vaše
odgovore, kakšna bi bila
vaša definicije
psihoterapije?
B1-2
Menim, da je biti
psihoterapevt podobno
kot biti zdravnik ali
duhovnik. Ljudje se ti
zaupajo in pričakujejo,
da jih boš poskušal
razumeti.
Bister, izobražen, biti
sposoben poslušati
človeka in ga voditi skozi
krizo.
Pričakujem veliko
zanimivih izkušenj,
čeprav vem, da ne bo
lahko. Upam, da mi
bodo te izkušnje
pomagale izboljšati
samega sebe.
Psihoterapija je
namenjena širokemu
razponu ljudi. Glede na
čase, v katerih živimo
(hiter tempo življenja,
visoka brezposelnost …)
bi morali premisliti o
večjih kapacitetah na
naši fakulteti.
B1-3
Psihoterapevt je človek,
ki vodi druge ljudi do
sreče.
B1-4
To je zahteven poklic,
kjer potrebuješ veliko
znanja in izkušenj, da ga
opravljaš. Je zelo
pomemben poklic.
Biti mora sposoben
poslušati, brez
predsodkov, prijazen,
zanimati ga mora
psihoterapija in imeti
mora primerno
izobrazbo.
Pričakujem, da me bo
poklic zanimal, da bom
brez predsodkov,
sprejet in bom pomagal.
Biti mora profesionalen,
iskren, brez predsodkov,
empatičen, fleksibilen,
imeti mora pozitiven
odnos, biti pravičen in
tudi kritičen.
Psihoterapija bi morala
pomagati vsem, ki jim je
težko, da rešijo svoje
probleme.
Pričakujem, da bo kot
psihoterapevt uspešen,
da bom znal reševati
probleme drugih.
Pričakujem, da bom čez
čas lahko s tem
poklicem dovolj zaslužil.
Poslušanje problemov
drugih, reševanje
njihovih kriz, pomagati
jim razumeti njihova
čustva in normalne
odzive, ki sledijo
travmatičnim
dogodkom, pomagati
jim, da se spopadejo z
vsakodnevnim stresom
in razvijejo zdrave
odnose z drugimi.
V Tabeli 2. so podani primeri odprtih odgovorov v generaciji B1 na posamezna glavna vprašanja. V
Tabeli 3. Spodaj so podani podrobni opisi za posamezno definirano kategorijo. V prvem stolpcu so
opredeljene skrajšane oznake kategorij, potem delni opis in v zadnjem stolpcu polna definicija
kategorije. V Tabeli 4. Prikazujem posamezne odgovore in njihovo umestitev v kategorijokategorizacijo odgovora. V Tabeli 5. so prikazane kategorije odgovorov na vprašanje o spremembah
predstav in pričakovanj o poklicu psihoterapevta. V Tabeli6. pa podajam primere kategorij odgovorov
glede sprememb pričakovanj v času študija.
Tabela 3. Kategorije odgovorov
KODA KATEGORIJE
KRATEK OPIS KATEGORIJE
1-CP
KATEGORIJA 1
KLINIČNO DELO IN PRAKSA
2-TK
KATEGORIJA 2
TEORETIČNO ZNANJE
3-GC
KATEGORIJA 3
OSEBNOSTNE
ZNAČILNOSTI IN
ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE
4-COM
KATEGORIJA 4
KOMBINACIJA RAZLIČNIH
KATEGORIJ
5-SC
KATEGORIJA 5
SOCIALNI KONTEKST
POKLICA
POLNA DEFINICIJA KATEGORIJE
Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu,
osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj
psihoterapije so povezani s kliničnim delom in prakso
psihoterapije. Iz besedila je jasno, da študent govori o kliničnem
okolju in terapevtskem odnosu med klientom (pacientom) in
psihoterapevtom v zasebnem ali institucijskem zdravstvenem
okolju. Študent lahko govori tudi o posebnih tehnikah in
sposobnostih, ki so potrebne za klinično delo in prakso
psihoterapije.
Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu,
osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj
psihoterapije so povezani s teoretičnim in znanstvenim področjem
psihoterapije. Iz besedila je jasno, da študent govori o specifičnem
znanju in teoretičnem ozadju (različne teorije psihoterapije), ki so
potrebne za poklic. Odgovor je usmerjen v organiziran študij oz.
usposabljanje, ki ga je potrebno opraviti, da lahko postaneš
sposoben psihoterapevt.
Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu,
osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj
psihoterapije so definirani s splošnega pogleda na razmerja med
ljudmi in na osebnostne značilnosti posameznika. Iz besedila je
jasno, da študent govori o splošnem in odgovori niso povezani
specifično s teoretičnim in/ali kliničnim vidikom psihoterapije.
Odgovor v tej kategoriji je lahko dolg, z veliko besedila, ampak je
manj zrel z vidika študentovega pogleda na področja psihoterapije.
Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu,
osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj
psihoterapije so kombinacija vsaj dveh ali več drugih kategorij (1, 2,
3, 5). Različne kombinacije odgovorov so potrebne v tej kategoriji.
Iz besedila je razvidno, da študent govori o specifičnem znanju in
teoretičnem ozadju (različne teorije psihoterapije), ki so potrebne
za poklic. Študent lahko govori o kliničnem okolju in terapevtskem
odnosu med klientom (pacientom) in psihoterapevtom v zasebnem
ali institucijskem zdravstvenem okolju in študent lahko tudi govori
o splošnem pogledu na razmerja med ljudmi in na osebnostne
značilnosti posameznika. Študent lahko govori o posebnih
sposobnostih in tehnikah, ki so potrebne za polic psihoterapevta.
Odgovor je lahko usmerjen tudi v organiziran študij oz.
usposabljanje, ki ga je potrebno opraviti, da lahko postaneš
sposoben psihoterapevt. Študent lahko govori tudi o socialnem
kontekstu poklica.
Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu,
osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj
psihoterapije so povezane s socialnim kontekstom psihoterapije in
z legalizacijo poklica. Iz besedila je razvidno, da študent govori o
poklicu oziroma disciplini, ki je potrebna v širšem socialnem
kontekstu in o nujnosti legaliziranega in legitimnega poklica, ki bi
moral biti del družbe in del družbenega in duševnega
zdravstvenega sistema. Včasih je v odgovoru mogoče videti
povezavo in primerjavo z drugimi poklici.
Tabela 4. Primeri kategorizacije odgovorov na vprašanje o predstavah
KATEGORIJE
KATEGORIJA 1:
KLINIČNO DELO
IN PRAKSA
PREDSTAVE
Menim, da je biti
psihoterapevt
podobno kot biti
zdravnik ali
duhovnik. Ljudje se
ti zaupajo in
pričakujejo, da jih
boš poskušal
razumeti.
Psihoterapevt je
človek, ki vodi
druge ljudi do
sreče.
Smisel je v delu s
pacienti in
terapevtskem
odnosu. Navezujem
se na zasebno
prakso.
To je zelo
odgovorno delo, pri
katerem
poskušamo najti
rešitve za probleme
pacientov in za
njihovo srečo.
B1-2
B1-6
M1-3
B5-12
Psihoterapevt je
človek, ki vodi
druge ljudi do
sreče.
Nekdo, ki zna
sočustvovati z
ljudmi in s situacijo,
v kateri se človek
znajde.
Je zelo odgovoren
poklic, ki ga ne bi
smeli jemati zlahka.
Je kombinacija
spontanosti,
strogosti in
ustvarjalnosti.
Težek poklic iz
katerega se lahko
veliko naučiš,
včasih pa je lahko
dolgočasen.
B1-3
B3-1
B5-2
M3-8
To je zahteven
poklic, kjer
potrebuješ veliko
znanja in izkušenj,
da ga opravljaš. Je
zelo pomemben
poklic.
Zelo etična oseba s
profesionalnim
znanjem in
odgovornostjo,
sposobna biti v
zdravem odnosu.
To je pogumno delo
z veliko
odgovornostmi,
smisel je v pomoči
ljudem v različnih
psihičnih stanjih;
osebnostna rast.
Biti moraš dobro
izobražen in zrel da
si dober
psihoterapevt. Je
del medicinskega
področja v smislu
inkluzije in ne
integracije.
B1-5
B5-3
M1-1
M3-2
Brez zakonov glede
psihoterapije je vse
odvisno od
posameznika (da
najde kliente,
delovni prostor …).
Ni stalnega
prihodkaverjamem, da se
bodo standardi za
psihoterapevte
legalizirali. Klienti
zdaj niso
zavarovani pred
zlorabo.
So nujni v družbi,
ampak mnogim
finančno
nedosegljivi.
Obstajati bi moral
zakon glede
psihoterapije.
Ljudje še vedno ne
vedo kaj točno je
psihoterapija.
Mislim, da je
preveč omejena.
Mislim, da se
psihoterapevti
želijo pokazati
javnosti kot
znanstveniki, ker se
počutijo negotove.
Manjka jim samokritike in jasno je,
da njihove metode
ne delujejo.
To je eden od
najlepših in
obenem najbolj
odgovornih
poklicev v naši
družbi.
B3-4
B3-5
B5-1
M3-5
KATEGORIJA 2:
TEORETIČNO
ZNANJE
KATEGORIJA 3:
OSEBNOSTNE
LASTNOSTI IN
ŽIVLJENJSKE
IZKUŠNJE
KATEGORIJA 4:
KOMBINACIJA
RAZLIČNIH
KATEGORIJ
KATEGORIJA 5:
SOCIALNI
KONTEKST
POKLICA
Tabela 5. Kategorije odgovorov o spremembah predstav in pričakovanj v času študija (generacije B3
do M3)
KATEGORIJE
DA + pomeni, da obstajajo pomembne spremembe glede predstav (in) ali pričakovanj o psihoterapevtskem
poklicu in te spremembe študent vidi kot dobre; študent vidi samega sebe kot bolj zrelega, razvitega in
zadovoljnega s samim seboj v zasebnem in profesionalnem smislu. Poroča o bolj zrelih, globljih ali širših
pogledih na psihoterapijo in/ali psihoterapevtski poklic.
DA – pomeni, da obstajajo pomembne spremembe glede predstav (in) ali pričakovanj o psihoterapevtskem
poklicu in te spremembe študent vidi kot slabe; študent je razočaran v osebnem ali profesionalnem smislu.
Prav tako ne more poročati o kakršnemkoli napredku, tako osebnem kot poklicnem.
NE pomeni, da študent ne opazi nikakršnih sprememb pri sebi (v osebnem in/ali profesionalnem smislu), niti
pri študijskem procesu.
Tabela 6. Primeri kategorij odgovorov glede sprememb pričakovanj v času študija
KAKŠNE SO SPREMEMBE VAŠIH PRIČAKOVANJ?
KATEGORIJA
SPREMEMBE PRIČAKOVANJ
1 (DA+)
Vedno bolj me
Da. Ob začetku
Zelo so se
zanimajo različne študija sem se
spremenila. Na
modalnosti,
osredotočal/-a na začetku sem
teoretično znanje to, da osrečim
mislil/-a, da je
in pristopi.
sebe, zdaj pa bi
najbolj
rada pomagala
pomembno
tudi drugim.
teoretično
znanje, zdaj pa
vem, da moreš
vedeti malo več,
kot samo teorijo.
B3-7
B5-3
M1-1
2 (DA -)
Pričakoval/-a sem Zadnje čase sem
Pričakoval/-a sem
več, kot trenutno razočaran/-a nad več. Pričakoval/-a
prejemam,
delom
sem bolj zanimiva
mislil/-a sem, da
študentske
predavanja. Zdi
bom lahko
pisarne na naši
se mi, da nismo
opazoval/-a več
fakulteti. Od njih dovolj natančni.
terapij …
ne moremo
Všeč pa mi je, da
nekatera
dobiti jasnega
si lahko sami
predavanja so mi odgovora, so
izberemo
bolj zanimiva kot nenatančni,
modalnost, ki jo
druga. Rad/-a bi
nezainteresirani
želimo študirati.
omenil/-a, da
in neodgovorni.
Mislim, da je to
pogrešam tip
sprememba.
profesorjev in
odnos do študija
in študentov, kot
ga lahko vidimo
na Dunaju.
B3-3
B3-4
B5-1
3 (NE)
Ni spremembe,
Pričakovanja niso V bistvu moram
razen v tem, da
nič drugačna kot
skrbeti sam/-a
bo kmalu konec
so bila, saj sem se zase, ega ne
leta.
za ta študija
pričakujem od
odločil/-a sam/-a. drugih.
Na začetku sem jemal/-a
stvari zlahka, zdaj pa se
zavedam odgovornosti in
težkega dela.
M3-10
Razočaran/-a sem nad
študijskim programom.
Imel/-a sem višja
pričakovanja. Šolnina je
previsoka glede na
izobrazbo, ki jo bomo
dobili.
M3-6
Moja pričakovanja se niso
spremenila. Pričakoval/-a
sem, da bo do sedaj že
obstajal zakon glede
psihoterapije.
Rezultati kvantitativne analize
Statistična obdelava podatkov je bila izvedena za sledeče odgovore: o predstavah in pričakovanjih
glede psihoterapevtskega poklica; glede sprememb predstav in pričakovanj med študijem; glede
osebnostnih značilnosti psihoterapevta; in glede cilja psihoterapije. Poleg tega je bila izvedena
statistika demografskih podatkov za vzorec raziskave. Rezultati raziskave zajemajo delež odgovorov v
različnih kategorijah za celotni vzorec in za vsak letnik (katera kategorija v katerem letniku), nato
relacijska povezava med kategorijo odgovorov v povezavi z različnimi intervalnimi spremenljivkami
(starost, izobrazba, osebne izkušnje s terapijo) za celotni vzorec (in za vsak letnik posebej)in nazadnje
statistična analiza stalnost oz stabilnosti odgovora in kompleksnost (kategorij) odgovorov v različnih
letnikih. OPOZORILO: Za potrebe tega prispevka prikazujem le del tabelaričnih prikazov (Tabele od
7.1 do vključno 9.4. so prikazane zgolj za predstave ali za pričakovanja ter za povezavo z eno
spremenljivko (skupino v katero pripada študent). Sicer je v celotni statistični obdelavi teh tabel za
vse kombinacije relacij) . Podrobnejša statistična analiza je izvedena tabelarično tako za vse
generacije skupaj kot za posamezno generacijo. Na osnovi rezultatov so podane nadaljnje
ugotovitve Za celoten vzorec raziskave in za vse generacije so bile preverjene in potrjene naslednje
hipoteze:
Hipoteza 1: Starost študentov nima direktnega vpliva na kvalitativno kategorijo odgovorov o
predstavah in pričakovanjih glede psihoterapevtskega poklica. Mlajši študenti ne odgovarjajo
kvalitativno drugače in manj kombinirano kot njihovi starejši kolegi.
Tabela 7.1. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta za vse generacije skupaj- B1, B3, B5,
M1 in M3- število odgovorov v posamezni kategoriji
STAROST
ŠTUDENTOV
DO 19
OD 20 DO 29
OD 30 DO 39
OD 40 DO 49
VEČ KOT 50
SKUPNO
SKUPNO V %
1-CP
2-TK
3
4
8
2
1
18
18 %
0
0
0
0
0
0
0%
PREDSTAVE …
3-GC
4-COM
1
13
15
5
4
38
37 %
0
9
8
9
3
29
28 %
5-SC
0
4
11
1
1
17
17 %
SKUPNO SKUPNO
V%
4
4%
30
29 %
42
41 %
14
17 %
9
9%
102
100 %
100 %
Tabela 7.2. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta- skupni delež v posamezni starostni
skupini in kategoriji odgovora
STAROST
ŠTUDENTOV
DO 19
OD 20 DO 29
OD 30 DO 39
OD 40 DO 49
VEČ KOT 50
SKUPNO V %
1-CP
PREDSTAVE …
2-TK
3-GC
4-COM
5-SC
3%
4%
8%
2%
1%
18 %
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
9%
8%
9%
3%
28 %
0%
4%
11 %
1%
1%
17 %
1%
13 %
15 %
5%
4%
37 %
SKUPNO
V%
4%
29 %
41 %
17 %
9%
100 %
Tabela 7.3. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta- delež v posamezni kategoriji odgovora
STAROST
ŠTUDENTOV
DO 19
OD 20 DO 29
OD 30 DO 39
OD 40 DO 49
VEČ KOT 50
SKUPNO V %
1-CP
PREDSTAVE …
2-TK
3-GC
4-COM
5-SC
17 %
22 %
44 %
11 %
6%
100 %
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
31 %
28 %
31 %
10 %
100 %
0%
24 %
65 %
6%
6%
100 %
3%
34 %
39 %
13 %
11 %
100 %
Tabela 7.4. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta- deleži v posamezni starostni skupini
STAROST
ŠTUDENTOV
DO 19
OD 20 DO 29
OD 30 DO 39
OD 40 DO 49
VEČ KOT 50
1-CP
2-TK
75 %
19 %
13 %
12 %
11 %
0%
0%
0%
0%
0%
PREDSTAVE …
3-GC
25 %
23 %
36 %
29 %
44 %
4-COM
5-SC
0%
30 %
19 %
53 %
33 %
0%
13 %
26 %
6%
11 %
SKUPNO
V%
100 %
100 %
100 %
100 %
100 %
Hipoteza 2: Študenti, ki so zaključili srednjo šolo ali gimnazijo preden so se vpisali v študij
psihoterapije (nižja izobrazba) ne dajejo drugačnih kvalitativnih odgovorov glede predstav in
pričakovanj glede psihoterapevtskega poklica, kot njihovi kolegi z višjo izobrazbo (študenti z
univerzitetno diplomo ali višjo izobrazbo).
Tabela 8.1. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse
generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- število odgovorov v posamezni kategoriji
IZOBRAZBA
1234-
GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA
UNIVERZITETNA DIPLOMA
MAGISTERIJ, DOKTORAT
ŠTUDENT DRUGEGA
PROGRAMA
5- DRUGO
SKUPNO
SKUPNO V %
PREDSTAVE …
1-CP
2-TK
3-GC
4COM
5-SC
SKUP
NO
10
7
0
1
0
0
0
0
15
15
2
3
9
14
3
0
9
5
0
0
43
41
5
4
0
18
18%
0
0
0%
3
38
37%
3
29
28%
3
17
17%
9
102
100%
SKUP
NO V
%
42%
40%
5%
4%
0%
100%
Tabela 8.2. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse
generacije skupaj- delež odgovorov v posamezni kategoriji in glede na stopnjo izobrazbe študenta
PREDSTAVE …
2-TK
3-GC
IZOBRAZBA
1-CP
1-GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA
2-UNIVERZITETNA DIPLOMA
3-MAGISTERIJ, DOKTORAT
4-ŠTUDENT DRUGEGA
PROGRAMA
5-DRUGO
SKUPNO
10%
7%
0%
1%
0%
0%
0%
0%
0%
18%
0%
0%
4-COM
5-SC
15%
15%
2%
3%
9%
14%
3%
0%
9%
5%
0%
0%
SKUPNO
V%
42%
40%
5%
4%
3%
37%
3%
28%
3%
17%
9%
100%
Tabela 8.3. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse
generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov posamezni skupini stopnje izobrazbe
IZOBRAZBA
1-GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA
2-UNIVERZITETNA DIPLOMA
3-MAGISTERIJ, DOKTORAT
4-ŠTUDENT DRUGEGA
PROGRAMA
5-DRUGO
SKUPNO
1-CP
56%
39%
0%
6%
PREDSTAVE …
2-TK
0%
100%
3-GC
39%
39%
5%
8%
4-COM
31%
48%
10%
0%
5-SC
53%
29%
0%
0%
8%
100%
10%
100%
18%
100%
Tabela 8.4. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse
generacije skupaj- delež odgovorov v posamezni kategoriji
IZOBRAZBA
1-GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA
2-UNIVERZITETNA DIPLOMA
3-MAGISTERIJ, DOKTORAT
4-ŠTUDENT DRUGEGA
PROGRAMA
5-DRUGO
PREDSTAVE …
1-CP
2-TK
3-GC
4-COM
5-SC
23 %
17 %
0%
25 %
0%
0%
0%
0%
35%
37%
40%
75%
21%
34%
60%
0%
21%
12%
0%
0%
SKUPNO
V%
100
100
100
100
0%
0%
33%
33%
33%
100 %
Hipoteza 3: Študenti z večjim številom ur osebnih izkušenj s psihoterapijo kot klienti imajo bolj
kompleksen in zrel pregled nad predstavami in pričakovanji glede psihoterapevtskega poklica kot
študenti z manj urami osebnih izkušenj s terapijo, kar je razvidno iz kvalitativnih kategorij
odgovorov o predstavah in pričakovanjih.
Tabela 9.1. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni
psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- število odgovorov v posamezni kategoriji
in skupini študentov
OSEBNE IZKUŠNJE S
TERAPIJO
DO 20 UR
20 – 100 UR
VEČ KOT 100 UR
SKUPNO
SKUPNO V %
1-CP
2-TK
4
5
5
14
14 %
0
1
1
2
2%
PRIČAKOVANJA …
3-GC
4-COM
24
19
10
53
52 %
5
7
12
24
24 %
5-SC
SKUPNO
0
7
2
9
9%
33
39
30
102
100 %
SKUPNO
V%
32 %
38 %
29 %
100 %
Tabela 9.2. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni
psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov v posamezni skupini
študentov in kategoriji
OSEBNE IZKUŠNJE S
TERAPIJO
DO 20 UR
20 – 100 UR
VEČ KOT 100 UR
SKUPNO V %
1-CP
PRIČAKOVANJA …
2-TK
3-GC
4-COM
5-SC
4%
5%
5%
14 %
0%
1%
1%
2%
5%
7%
12 %
24 %
0%
7%
2%
9%
24 %
19 %
10 %
52 %
SKUPNO
V%
32 %
38 %
29 %
100 %
Tabela 9.3. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni
psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov v posamezni kategoriji
OSEBNE IZKUŠNJE S
TERAPIJO
DO 20 UR
20 – 100 UR
VEČ KOT 100 UR
SKUPNO V %
1-CP
PRIČAKOVANJA …
2-TK
3-GC
29 %
36 %
36 %
100 %
0%
50 %
50 %
100 %
45 %
36 %
19 %
100 %
4-COM
5-SC
21 %
29 %
50 %
100 %
0%
78 %
22 %
100 %
Tabela 9.4. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni
psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov v posamezni skupini
študentov
OSEBNE IZKUŠNJE S
TERAPIJO
DO 20 UR
20 – 100 UR
VEČ KOT 100 UR
1-CP
PRIČAKOVANJA …
2-TK
3-GC
4-COM
5-SC
12 %
13 %
17 %
0%
3%
3%
15 %
18 %
40 %
0%
18 %
7%
73 %
49 %
33 %
SKUPNO
V%
100 %
100 %
100 %
Graf 1.1. Spremembe predstav in pričakovan o poklicu psihoterapevta v času študija na SFU za vse
generacije skupaj
SPREMEMBE PREDSTAV IN PRIČAKOVANJ
80%
70%
Delež
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
DA +
DA -
NE
SPREMEMBE PREDSTAV
67%
3%
30%
SPREMEMBE PRIČAKOVANJ
50%
8%
42%
ODGOVORI 1-3
Tabela 10. SPREMEMBA PREDSTAV ZA VSAKO GENERACIJO
Letnik
B3
M5
M1
M3
Skupno v %
SPREMEMBA
PREDSTAV
DA +
DA 19%
13%
11%
25%
67%
NE
0%
2%
0%
2%
3%
14%
6%
5%
5%
30%
Skupno v %
33%
20%
16%
31%
100%
Graf 1.2 . Spremembe predstav o poklicu psihoterapevta v času študija na SFU za vsako generacijo
SPREMEMBA PREDSTAV
30%
25%
20%
15%
B3
10%
M5
5%
0%
M1
DA +
DA -
NE
B3
19%
0%
14%
M5
13%
2%
6%
M1
11%
0%
5%
M3
25%
2%
5%
M3
Tabela 11. SPREMEMBA PRIČAKOVANJ ZA VSAKO GENERACIJO
Letnik
B3
M5
M1
M3
Skupno v %
SPREMEMBA
PRIČAKOVANJ
DA +
DA 14%
9%
9%
17%
50%
NE
3%
3%
0%
2%
8%
16%
8%
6%
13%
42%
Skupno v %
33%
20%
16%
31%
100%
Graf 2.1 . Spremembe pričakovanj o poklicu psihoterapevta v času študija na SFU za vsako generacijo
SPREMEMBA PRIČAKOVANJ GLEDE
PHIHOTERAPEVTSKEGA POKLICA ZA VSAK SEMESTER
18%
16%
14%
12%
Delež
10%
8%
B3
6%
M5
4%
M1
2%
0%
M3
DA +
DA -
NE
B3
14%
3%
16%
M5
9%
3%
8%
M1
9%
0%
6%
M3
17%
2%
13%
Na Grafu 1.1 in Grafu 1.2 in Grafu 2.1. in v Tabelah 10. In 11. je prikazan delež študentov vseh
generacij skupaj, ter za vsako generacijo posebej, ki opažajo ali ne opažajo spremembo lastnih
predstav in pričakovanj v času študija. Podrobnejša statistična analiza je izvedena tabelarično tako za
vse generacije skupaj kot za posamezno generacijo. Na osnovi rezultatov so podane naslednje
ugotovitve o spremembah predstav in pričakovanj v povezavi s starostjo, izobrazbo in osebnimi
izkušnjami s terapijo:
Skupina mlajših študentov poroča o enakih oziroma nič manj pozitivnih spremembah predstav in
pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu med študijem, kot skupina starejših študentov.
Študenti z nižjo izobrazbo (srednja šola/gimnazija) so enako ali bolj dojemljivi za pozitivne
spremembe njihovih predstav in pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu med študijem, kot
študenti z višjo izobrazbo (univerzitetna diploma).
Več kot imajo študentje izkušenj s terapijo (število opravljenih ur kot klienti), bolj pozitivne
spremembe opažajo glede svojih predstav in pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu med študijem.
Kaj se dogaja s predstavami in pričakovanji ter z doživljanjem pomembnih lastnosti
psihoterapevtskega poklica med časom študija oziroma kako različne generacije doživljajo poklic
psihoterapevta?. Na ta vprašanja odgovarjamo z grafičnimi prikazi v Grafih 3.1., 3.2. in 3.3.
Grafi prikazujejo deleže odgovorov v posameznih generacijah študija in v posameznih kategorijah
odgovorov. Kot je razvidno iz vseh treh grafov se delež odgovorov v kategoriji najbolj kompleksnih
oziroma sestavljenih odgovorov- KOMBINACIJ ARAZLIČNIH KATEGORIJ veča od začetne generacije do
končne generacije. Delež odgovorov v najbolj splošni kategoriji- OSEBNE ZNAČILNOSTI (TERAPEVTA)
IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE pa se manjša iz generacije v generacijo. Še enkrat velja opozoriti da ne gre
za longitudinalno raziskavo, ampak za pregled razlike med generacijami. Zanimiv je tudi delež
odgovorov predvsem v kategoriji KLINIČNO DELO IN PRAKSA in kategoriji SOCIALNI KONTEKST
POKLICA. Več o komentarju rezultatov bo opisano v poglavju Diskusija.
Graf 3.1. RAZLIKE MED GENERACIJAMI V NJIHOVIH PREDSTAVAH IN PRIČAKOVANJIH GLEDE
PSIHOTERAPIJE- KATEGORIJE ODGOVOROV V POVEZAVI Z LETOM (SEMESTROM) ŠTUDIJA
PREDSTAVE o psihoterapevtskem poklicu
80%
70%
60%
B1
Delež v %
50%
B3
40%
B5
30%
M1
20%
M3
10%
0%
KLINIČNO DELO IN
PRAKSA
TEORETIČNO
ZNANJE
OSEBNE
ZNAČILNOSTI IN
ŽIVLJENJSKE
IZKUŠNJE
KOMBINACIJA
RAZLIČNIH
KATEGORIJ
ODGOVORI V KATEGORIJAH 1-5
SOCIALNI
KONTEKST
POKLICA
Graf 3.2. OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI, KI BI JIH MORAL IMETI PSIHOTERAPEVT
ZNAČILNOSTI, ki bi jih moral imeti psihoterapevt
100%
90%
80%
70%
Delež v %
60%
50%
B1
40%
B3
30%
B5
20%
M1
10%
M3
0%
KLINIČNO DELO IN
PRAKSA
TEORETIČNO
ZNANJE
OSEBNE
ZNAČILNOSTI IN
ŽIVLJENJSKE
IZKUŠNJE
KOMBINACIJA
RAZLIČNIH
KATEGORIJ
SOCIALNI
KONTEKST
POKLICA
ODGOVORI V KATEGORIJAH 1-5
Graf 3.3. PRIČAKOVANJA O POKLICU ZA VSAKO GENERACIJO
PRIČAKOVANJA glede psihoterapevtskega poklica
80%
70%
60%
Delež v %
50%
B1
40%
B3
30%
B5
20%
M1
10%
M3
0%
KLINIČNO DELO IN
PRAKSA
TEORETIČNO
ZNANJE
OSEBNE
ZNAČILNOSTI IN
ŽIVLJENJSKE
IZKUŠNJE
KOMBINACIJA
RAZLIČNIH
KATEGORIJ
ODGOVORI V KATEGORIJAH 1-5
SOCIALNI
KONTEKST
POKLICA
Analiza doslednosti in stalnosti (stabilnosti) odgovorov na tri glavna vprašanja pri posameznih
študentih
Z omenjeno analizo želimo prikazati delež študentov v posamezni generaciji, ki na raziskovalna
vprašanja odgovarja v enaki smeri- odgovor študenta je umeščen v enako kvalitativno kategorijo. Na
skupnem grafu spodaj (Graf 4.) je prikazan delež vseh treh stabilnih- enakih odgovorov med študenti
na vprašanja v 3 kategoriji- OSEBNOSTNE ZNALČILNOSTI IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE (modri stolpec) in v
kategoriji 4- KOMBINACIJA RAZLIČNIH KATEGORIJ in različnost stabilnosti med generacijami. Kot je
razvidno iz grafa je v nižjih letnikih vidna stalnost v manj zreli kategoriji odgovorov, medtem ko v
višjih letnikih opažamo stalnost v bolj zreli kategoriji. V zadnji generaciji, M3 (zadnji letnik študijskega
programa), imamo dosledne in stabilne odgovore v najbolj kompleksni in najbolj zreli kategoriji
odgovorov. V tabelah od 11. do 17. Prikazujemo število odgovorov v različnih kombinacijah ujemanja
na vsa tri vprašanja (A,B,C) in delež v % ujemanja. Tabele so osnova za prikazani Graf 4. V tabelah so
zanimiva tudi razmerja delnega ujemanja- pri dveh odgovorih ali pa popolnega neujemanja
odgovorov (primer A≠B≠C)
Graf 4. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN ZNAČILNOSTI
PSIHOTERAPEVTA V KATEGORIJAH 3 in 4
STALNOST PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN
ZNAČILNOSTI GLEDE PSIHOTERAPEVTSKEGA
POKLICA - KATEGORIJ "3" IN "4"
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
B1
B3
B5
A=B=C PADE V KATEGORIJO "3"
M1
M3
A=B=C PADE V KATEGORIJO "4"
Tabela 11. ODGOVORI GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI- skupno
število odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem odgovoru
ODGOVOR »A«= Kakšne predstave imaš
glede psihoterapevtskega poklica?
12
11
11
11
11
ODGOVOR »B«= Kakšna pričakovanja
imate glede psihoterapevtskega poklica?
ODGOVOR »C«=Kakšne značilnosti bi
moral imeti psihoterapevt?
Generacija študija
16
15
15
15
15
13
12
12
12
12
B1
B3
B5
M1
M3
Tabela 12. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTIskupno število ujemanja in neujemanja odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem odgovoru
A=B=C
A=B
A=C
B=C
A≠B≠C
ŠTEVILO ODGOVOROV
5
1
9
4
9
3
8
5
5
3
B3
B5
17
21
22
20
9
B1
2
2
6
4
2
M1
10
11
14
12
3
M3
Tabela 13. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTIdelež odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem odgovoru
A=B=C
A=B
A=C
B=C
A≠B≠C
ŠTEVILO ODGOVOROV V %
24 %
8%
43 %
31 %
43 %
23 %
38 %
31 %
23,8 %
23,1 %
45 %
55 %
58 %
53 %
23,7 %
20 %
20 %
60 %
40 %
20 %
50 %
55 %
70 %
60 %
15 %
38 = 100 %
21 = 100 %
13 = 100 %
10 = 100 %
20 = 100 %
B1
B3
B5
M1
M3
Tabela 14. STALNOST ODGOVOROV V KVALITATIVNI KATEGORIJI- delež odgovorov v posamezni
generaciji pri posameznem odgovoru- STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (A=B=C)
A=B=C PADE V
KATEGORIJO »1«
A=B=C PADE V
KATEGORIJO »2«
A=B=C PADE V
KATEGORIJO »3«
A=B=C PADE V
KATEGORIJO »4«
A=B=C PADE V
KATEGORIJO »5«
SKUPAJ A=B=C
B1
5%
B3
0%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
B1
12%
B3
0%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
37%
24%
8%
10%
0%
82%
100%
100%
50%
0%
3%
0%
0%
10%
50%
6%
0%
0%
50%
100%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
45%
24%
8%
20%
50%
100%
100%
100%
100%
100%
Tabela 15. STALNOST ODGOVOROV- delež odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem
odgovoru- STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (A=B)
A=B PADE V
KATEGORIJO »1«
A=B PADE V
KATEGORIJO »2«
A=B PADE V
KATEGORIJO »3«
A=B PADE V
KATEGORIJO »4«
A=B PADE V
KATEGORIJO »5«
SKUPAJ A=B
B1
5%
B3
0%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
B1
10%
B3
0%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
47%
38%
31%
10%
0%
86%
89%
100%
50%
0%
3%
0%
0%
10%
50%
5%
0%
0%
50%
91%
0%
5%
0%
0%
5%
0%
11%
0%
0%
9%
55%
43%
31%
20%
55%
100%
100%
100%
100%
100%
Tabela 16. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV- delež odgovorov v posamezni generaciji pri
posameznem odgovoru-STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (A=C)
A=C PADE V
KATEGORIJO »1«
A=C PADE V
KATEGORIJO »2«
A=C PADE V
KATEGORIJO »3«
A=C PADE V
KATEGORIJO »4«
A=C PADE V
KATEGORIJO »5«
SKUPAJ A=C
B1
13%
B3
10%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
B1
23%
B3
22%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
39%
29%
8%
20%
0%
68%
67%
33%
33%
0%
5%
5%
15%
40%
70%
9%
11%
67%
67%
100%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
58%
43%
23%
60%
70%
100%
100%
100%
100%
100%
Tabela 17. STALNOST ODGOVOROV delež odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem
odgovoru- STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (B=C)
B=C PADE V
KATEGORIJO »1«
B=C PADE V
KATEGORIJO »2«
B=C PADE V
KATEGORIJO »3«
B=C PADE V
KATEGORIJO »4«
B=C PADE V
KATEGORIJO »5«
SKUPAJ B=C
B1
5%
B3
5%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
B1
10%
B3
13%
B5
0%
M1
0%
M3
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
45%
29%
23%
10%
0%
85%
75%
60%
25%
0%
3%
5%
15%
30%
60%
5%
13%
40%
75%
100%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
53%
38%
238%
40%
60%
100%
100%
100%
100%
100%
DISKUSIJA
Diskusija obravnava več sklopov glede analizo rezultatov in na ugotovitve, ki izhajajo iz same
raziskave. Podajamo le bistvene ugotovitve raziskave.
Specifičnost slovenskega vzorca- temeljne ugotovitve
• Celoten vzorec moje raziskave je atipičen, če ga primerjamo z ostalimi univerzitetnimi
študijskimi programi, vendar je naturalističen in realističen za slovenske študente na SFU v
mednarodnem študijskem programu psihoterapije.
• Prva in druga generacija študentov (v moji raziskavi M1 in M3) združujeta vse prejšnje
generacije študentov- to so študenti, ki očitno niso mogli uresničiti želje po študiju
psihoterapije oziroma se prej niso mogli vpisati v kakršenkoli organiziran študijski program
psihoterapije.
• Kot kaže je psihoterapija poklic , za katerega so bolj zainteresirane ženske kot moški (2/3
študentov so ženske, 1/3 je moških), ne samo na mednarodni ravni ampak tudi v Sloveniji.
• Kaže, da študenti z nižjo izobrazbo ne vidijo nobenih notranjih ali zunanjih razlogov, da bi bili
manj pripravljeni na akademski študij psihoterapije.
Zahteve za akademski študij psihoterapije
• Raziskava podpira tezo, da starost in izobrazba študenta, ki je vpisan v akademski študijski
program psihoterapije, nista pomembni v tolikšni meri, kot bi pričakovali.
• Rezultati raziskave so pokazali, da so osebne izkušnje v lastni psihoterapiji pomemben in
smotrn dejavnik v razvojnem procesu psihoterapevtov.
• Vpliv na študentove predstave in pričakovanja o psihoterapevtskem poklicu ima sam
program študija psihoterapije in ne starost ali izobrazba študenta.
• Tisti, ki vstopi v študijski program psihoterapije se zaveda dejstva, da mora biti ta poklic
podprt z osebnimi izkušnjami s psihoterapijo; študenti v moji raziskavi so to dokazali s tem,
da so začeli z lastnim procesom osebnih izkušenj med ali pred samim vstopom v študij.
Kaj se dogaja med procesom študija psihoterapije?
• S kvalitativno metodo raziskovanja smo dokazali, da gredo predstave in pričakovanja
študentov o poklicu psihoterapevta v pet glavnih smeri.
• Kategorija 1-CP (Klinično delo in praksa), Kategorija 2-TK (teoretično znanje), Kategorija 3-GC
(splošne značilnosti in izkušnje), Kategorija 4-COM (kombinacija različnih kategorij),
Kategorija 5-SC (socialni kontekst poklica)- te kategorije nam pokažejo stopnjo zavedanja
študentov o poklicu in njihovo dojemanje psihoterapije.
• Pri spremembah predstav in spremembah pričakovanj so med njihovim študijskim procesom
nastale tri kategorije: DA+, DA -, NE.
• Dlje kot študentje študirajo, več občutijo pozitivnih sprememb pri pričakovanjih in
predstavah o poklicu psihoterapevta.
Razvoj zrelosti v različnih generacijah
• Med študijem se študenti začenjajo zavedati različnih področij psihoterapije in
psihoterapevtskega poklica. Od laikov (ang. layman; Freud, 1926) na začetku študija, se
študenti razvijejo v bolj »profesionalne« psihoterapevte med obdobjem akademskegabolonjskega študijskega programa psihoterapije.
• Bolonjski študijski program (glej www.sfu-lj.si) očitno študentom pomaga prepoznati
pomembnost neodvisnega poklica psihoterapevta in pomembnost znanstvenih raziskav v
psihoterapiji.
•
Opazimo lahko vedno večjo konstantnost odgovorov v kategoriji 4-KOMBINACIJA.. in vedno
manjšo v kategoriji 3- SPLOŠNO…. Zanimiv je tudi delež študentov, ki ne dajejo enakovrednih
odgovorov v nobeni kombinaciji, ki sploh niso konstantni, kjer je A≠B≠C. Ta delež študentov
pade iz 23,7 % in 23,8 % v prvih dveh generacijah B1 in B3, na 15 % v zadnji generaciji študijaM3.
• Z rezultati sem pokazal, da se je konstantnost odgovorov v najbolj zreli kategoriji pri
študentih razvila skozi študijski program psihoterapije na SFU. Ta 5-letni program jim je dal
bolj kompleksno, širšo in bolj zrelo sliko o psihoterapevtskem poklicu in o osebnih lastnostih,
ki bi jih psihoterapevt moral razviti.
Diskusija o metodi
• V tem trenutku je moja raziskava vodilno delo na tem področju in s to raziskavo Slovenija
vstopa na področje raziskav o usposabljanju psihoterapevtov.
• Z rezultati sem podprl in ponovno pokazal, da je kvalitativna metodologija primerna in
uporabna za raziskave na področju psihoterapije in za del raziskav o usposabljanju
psihoterapevtov.
• Ugotovil sem, da je raziskava z mešano metodo v kombinaciji z induktivnimi in deduktivnimi
koraki in s kvalitativno in opisno kvantitativno analizo najbolj primerna metoda za mojo
raziskavo.
• Moja raziskava podpira kombinacijo Orlinsky-jevega (DCPPQ) vprašalnika in na nek način
njegove metode raziskovanja razvoja terapevtov (glej Orlinsky in drugi, 2005); v vprašalniku
sem prav tako uporabil nekaj pol-odprtih vprašanj , ki so že uporabljena tudi za nadaljne
raziskovanje študija na matični SFU na Dunaju.
Akademski koncept študijskega proces psihoterapije
• S svojo raziskavo sem prepoznal osebnostno rast (glej Orlinsky in Ronnestad, 2005) bodočih
psihoterapevtov- študenti so poročali o svojih spremembah in te spremembe gredo v smeri
osebnostne rasti (zrelost, kompleksnost, konstantnost).
• Program SFU vzpostavlja pogoje, ki dajejo študentom okolje za proces razvoja in zorenja na
področju psihoterapije in jim daje priložnost in možnost za osebnostni in profesionalni razvoj
psihoterapevta.
• Dejstvo je, da študijski program psihoterapije na SFU vpliva na proces zorenja študentov in na
kompleksnost njihovega mišljenja o psihoterapiji.
• Sam lahko na osnovi raziskave opredelim naslednje stopnje razvoja (glej še Fiegl, 2010) med
5-letnim študijem in predvidim nadaljnje stopnje po študiju, ki so:
• »pred-koncepti o psihoterapiji«
• »razgradnja pred-konceptov«
• »obdobje zmedenosti in iskanja«
• »izgradnja novih konceptov o psihoterapiji«
• »razvoj konceptov o psihoterapiji in o psihoterapevtskem poklicu«
• »podiplomski profesionalni razvoj psihoterapevtov«
ZAKLJUČEK
Priporočila za nadaljnje raziskave
V prihodnje je možno bolj natančno preučiti vsakega od področij, ki sem jih raziskoval (kvalitativne
kategorije in kvantitativne statistične podatke in rezultate). V nadaljnji raziskavi bi bilo potrebno in
smiselno vključiti tudi generacije višjih letnikov.
Poleg tega predlagam še naslednje:
• Stalnost (glej moje rezultate o tem), zrelost in kompetentnost psihoterapevtov med
izobraževanjem bi bilo v prihodnje potrebno bolj podrobno raziskati.
• Različne stopnje med študijem psihoterapije bi lahko bolj podrobno raziskali.
• V prihodnje bi lahko raziskali tudi različna področja psihoterapije (glede na moje kvalitativne
kategorije): klinično delo in praksa, teoretično in znanstveno področje, osebnostne lastnosti,
socialni kontekst našega dela in kombinacija različnih področij.
• Znanstveni del in teoretično področje psihoterapije bi morala biti del različnih raziskav in
vprašalnikov za raziskovanje procesa usposabljanja psihoterapevtov in psihoterapevtov
samih.
• Stabilnost treh »C«-jev za psihoterapevte in znanstvenike- Radovednost, ustvarjalnost in
pogum (ang. curiosity, creativity, courage) so pomembna osnova za dobre terapevte
raziskovalce, terapevte znanstvenike in terapevte praktike.
Naj končam z mislijo D. W. Winnicota (1971), ki je je v svojem članku »Ustvarjalnost in njen izvor«
(ang. »Creativity and its origins«) uporabil izraz »ustvarjalna zaznava« (ang. »Creative
apperception«), da je opisal subjektivne izkušnje otroka s svojo materjo in okoljem od otrokovega
začetka naprej:
“Bolj kot karkoli drugega je ustvarjalna zaznava tista, ki da posamezniku občutek, da je življenje
vredno živeti.” (str. 65).
LITERATURA





















Barrington, B. (1958). Changes in Psychotherapeutic Responses during Training in Therapy.
University of Chicago, Journal of Counseling Psychology Vol. 5, No. 2.
Binder, J. L. (1993). Observations on Training of Therapists in Time-limited Dynamic
Psychotherapy. Psychotherapy, Vol. 30, winter, No. 4.
Bohak, J., Možina, M. (2008). Na poti k slovenskem zakonu o psihoterapevtski dejavnosti.
Kairos 2, Nb.3-4, 119-140.
Bradley, J. R. and Olson, J. K. (1980). Training Factors Influencing Felt Psychotherapeutic
Competence of Psychology Trainees. Professional Psychology, Vol. 11, No. 6, December.
Elliot, R., Fischer T.C., Rennie D.L. (1999). Evolving guidelines for publication of qualitative
research studies in psychology and related fields. British Journal for Clinical Psychology, 38,
215-229.
Fiegl,
J.
(2010).
Sigmund
Freud
PrivatUniversität
Wien,
Studium
der
Psychotherapiewissenschaft, Dr. Microsoft PowerPoint - Erfahrungen aus dem Studium PTW
kurz.ppt, (power point presentation material).
Fine, R. (1966). Training the Psychologist for Psychotherapy. New York City, Psychotherapy:
Theory, Research and Practice, Vol. 3, No. 4, November.
Freud, S. (1910). The Future Prospects of Psycho-Analytic Therapy. The Standard Edition of
the Complete Psychological Works of Sigmund Freud, Volume XI (1910): Five Lectures on
Psycho-Analysis, Leonardo da Vinci and Other Works, 139-152.
Freud, S. (1926). The Question of Lay Analysis. The Standard Edition of the Complete
Psychological Works of Sigmund Freud, Volume XX (1925-1926): An Autobiographical Study,
Inhibitions, Symptoms and Anxiety, The Question of Lay Analysis and Other Works, 177-258.
Freud, S. (1937). Analysis Terminable and Interminable. Int. J. Psycho-Anal., 18:373-405.
Gelo, O., Braakmann, D. and Benetka, G. (2008). Quantitative and Qualitative Research:
Beyond the Debate. Springer Science + Business Media, LLC, Integr Psych Behav.
Hill, C. E., Stahl, J., and Roffman, M. (2007). Training Novice Psychotherapists: Helping Skills
and Beyond. Psychotherapy: Theory, Research, Practice, Training, American Psychological
Association, Vol. 44, No. 4, 364–370.
Jennings, L., Goh, M., Skovholt, T. M., Hanson, M., Banerjee-Stevens, D. (2007). Multiple
Factors in the Development of the Expert Counselor and Therapist, On Learning from
Experience: Personal and Private Experiences as the Context for Psychotherapeutic Practice.
Clinical Child Psychology and Psychiatry July 1, 2007 12: 375-384.
Longman Dictionary of Contemporary English, (2005). Longman, Pearson Education Limited.
Lubin, B. (1965). Training in Psychotherapy for Psychologists: Recommendations of Clinical
Psychologists. Indiana Department of Mental Health, American Psychologist.
Luborsky, L. (1993). Recommendations for Training Therapists Based on Manuals for
Psychotherapy Reaearch. Psychotherapy, Vol. 30, winter, No. 4.
Mayring, P. (2007). On Generalization in Qualitatively Oriented Research, Forum: Qualitative
Social Research, http://www.qualitativeresearch.net/index.php/fqs/article/view/291/641.
Mayring, (2000). Qualitative Content Analysis. Vol. 1, No. 2, Art. 20, June,
http://www.qualitative-research.net/index.php/fqs/article/view/1089/2385.
Matarazzo, R. G., Garner, A. M. (1992). Research on training in psychotherapy. In KD
Freedheim (Ed.), History of psychotherapy. A century of change (PP-850-877). Washington
DC.: American Psychological Association. Norcross, JC (1990).
Moertl, K., Pokorny, D. and Gelo, O. (2012). Qualitative Methods in Psychotherapy Process
Research. Unpublished Manuscript, book chapter, accepted for print.
Mowrer, O. H. (1951). Journal of Consulting Psychology. Vol 15., No. 4, Aug, 274-277.










Možina, M. (2007) V Sloveniji se je začel fakultetni študij psihoterapije: Faculty Study of
Psychotherapy has started in Slovenia. Kairos 1, Nb.1-2, 83-97.
Možina, M. (2010), Kratka zgodovina psihoterapije na Slovenskem,
http://www.psihoterapija-institut.si/upload/clanki/drugiclanki/.
Orlinsky, D. E. (1999). The Master Therapist: Ideal Character or Clinical Fiction? Comments
and Questions on Jennings and Skovholt's "The Cognitive, Emotional, and Relational
Characteristics of Master Therapists". American Psychological Association, Journal of
Counseling Psychology , Vol. 46, No. 1,12-15.
Orlinsky, D. E., Ambühl, H., Rønnestad, M., Davis, J., Gerin, P., Davis, M., Willutzki, U.,
Botermans, J-F., Dazord, A., Cierpka, M., Aapro, N., Buchheim, P., Bae, S., Davidson, C., FriisJorgensen, E., Joo, E., Kalmykova, E. , Meyerberg, J., Northcut, T., Parks, B, E. Scherb, T.
Schröder, G. Shefler, D. Stiwne, S. Stuart, M. Tarragona, A. Branco Vasco, Wiseman, H.
(1999). Development of Psychotherapists: Concepts, Questions, and Methods of a
Collaborative International Study, SPR Collaborative Research Network, Psychotherapy
Research, p.127-153.
Orlinsky, D. E., Ambuhl, H., Rønnestad, M. H. et al. (1999). The Development of
Psychotherapists: Concepts, questions, and methods of a collaborative international study.
Psychotherapy Research, 9, 127-153.
Orlinsky, D. E. and Rønnestad, M. H. (2005). How Psychotherapists Develop: A Study of
Therapeutic Work and Professional Growth. Washington, DC: American Psychological
Association.
Pritz, A. (2002). Austria. V Pritz, A., ed. (2002). Globalized Psychotherapy. Vienna: Facultas
Universitatsverlag: 27–38.
Robertson, R. J. (1971). A “Naturalistic” Approach to Psychotherapy Training. Northeastern
Illinois State College, Chicago, Psychotherapy: Theory, Practice and Research, Vol. 8, No. 3,
Fall.
Taubner, S., Kächele, H., Visbeck, A., Rapp, A., and Sandell, R. (2004). Therapeutic attitudes
and practice patterns during psychotherapy training. Psychotherapy Research, Vol.14, Issue
4.
Winnicott, D.W. (1965). The Maturational Processes and the Facilitating Environment:
Studies in the Theory of Emotional Development. The International Psycho-Analytical Library,
64:1-276. London: The Hogarth Press and the Institute of Psycho-Analysis.
Internetni naslovi:





http://www.sfu.ac.at/english/
http://www.qualitative-research.net
http://en.wikipedia.org/wiki/
http://www.pep-web.org/
http://www.psihoterapija-institut.si/
`