MCcajtng 12-2012

mc
leto 2012 številka 4
cajtng
PERKAKŠNS
intervju, stran 15-16
FOTO: B.Gretič (Ljubljana, 30.11.2012)
uvodnik
koledarček
kdaj?
Dobrodošli v novoletni čas!
Vesel čas druženja s prijatelji,
zabav, koncertov, žurov, spominov
na lepe trenutke in pričakovanj.
Vsak od nas ima svoje najlepše
spomine, svoje najlepše dogodke,
svoje najboljše prijatelje, svoje
želje za prihodnje leto.
Želimo si podpornikov. Takih, ki posebej
podpirajo nekatere naše programe.
Tokrat posebej hvala Petrolu –
bencinski servis Litija II za podporo pri
predbožični humanitarni akciji zbiranja
rabljenih oblek in trajnih prehrambenih
izdelkov.
kaj?
kje?
SRE
19.12. 19.00
GOSPOD JE NAŠ PASTIR, projekt HUD
KUD-a, otvoritev razstave fotografij, solo
glasbeni projekt Anžeta Kristana Kikija
MC Litija
+ livestream
(FB: MC Litija)
ČET
20.12. 18.00
Alkohol in promet, pogovor z gosti
s Policijske postaje Litija
MC Litija
PET
21.12.
od 10.00
do 20.00
Mestno jedro
Podeželje v prazničnem mestu:
• Unikatija – tržnica unikatnih
izdelkov
• Stojnica vse zastonj – zamenjava
rabljenih oblek
• Anina zvezdica – zbiranje hrane z
daljšim rokom uporabe
16.30
• Šola plesa Aleksandre Košir,
plesno animacijski program
• Palčkova nedelja (Otroška
gledališka skupina Sonček)
17.30
• Prihod DEDKA MRAZA s spremstvom
• Nastop Patricije Selan (pevke skupine
Artenigma) in Koala Voice
In imamo prijatelje - naše
prostovoljke in prostovoljce.
Cenimo vsako minuto našega druženja
in skupnega ustvarjanja. Najlepša vam
hvala.
od 08.00
do 12.00
Mestno jedro
Podeželje v prazničnem mestu:
• Unikatija – tržnica unikatnih
izdelkov
• Stojnica vse zastonj – zamenjava
rabljenih oblek
• Anina zvezdica – zbiranje hrane z
daljšim rokom uporabe
Za naslednje leto imamo veliko MCželja. Želimo si čim več druženja z
gasilci. Samo fantje, dekleta - NE ob
poplavah. Pridite, ko je v kleti suho! Za
pomoč v letu ‘12 pa iskrena HVALA za
nesebično pomoč.
17.00
Lutkovna predstava in Dedek
Mraz za otroke prostovoljcev MC Litija
in otroke mladih družin - članov KLIŠEja
19.00
Srečanje prostovoljcev MC Litija,
otvoritev razstave o prostovoljcih
MC-jevci imamo tudi skupne spomine
na dogodke, ki smo jih preživeli smeje
se ob ustvarjanju v letu 2012. Dogodke,
ki ste jih delili z nami. Spomnimo se
kako smo pripravljali nove prostore v
pritličju najlepše vile v mestu, občutkov
ob vselitvi, koncertov na dvorišču, prvih
filmskih premier MC-ja, živahnega MC
Kluba, perfektnih razstav v novi MC
Galeriji, počitnic, gostovanj številnih
nepozabnih prostovoljcev iz tujine,
prve šole za podjetnike…
In ti naša bralka/bralec? Če si z nami
delil zgornje dogodke, smo zelo veseli.
Če nisi, te vabimo, da se nam pridružiš.
vsem skupaj pa bi radi
voščili veselo in srečno
prihajajoče leto!!!
Ekipa MC
SOB
2 3
22.12.
MC Litija
KONCERT PERKAKŠNS
dvorišče MC Litija
+ livestream
(FB: MC Litija)
od 17.00
do 22.00
Lan party in namizne družabne igre
MC Litija
od 17.00
do 22.00
Lan party in namizne družabne igre
MC Litija
Vinterojder: High 5, Artenigma, MC
Rock Band, Slon in sadež, Adam
šotor pred občino
Litija
NED
23.12. 18.00
ČET
27.12.
PET
28.12.
SOB
29.12. 21.00
Januarja sledijo: delavnice Photoshop-a; delavnice video montaže, priprave projektov
za program Mladi v akciji; nadaljevanje projekta Podjetništvo v srcu - usposabljanje bodočih
podjetnikov. Vse o vseh dogodkih na našem FB profilu in spletni strani www.mc-litija.si.
aktualno
na letošnjem
kriku so naša
ušesa počivala
V začarani grajski kleti na Bogenšperku je 31.
oktobra, na praznik čarovnic in čarovnikov,
ponovno strašilo. Že tradicionalno so za
strašljiv ambient poskrbeli giljotina, pajčevine
s pajki, pokopališče kultnih risanih junakov,
kulisa za fotografiranje, netopirji…
Kot del tekmovalnega programa letos sicer
čarovnice in čarovniki niso parali naših ušes,
je pa za nepričakovane krike poskrbela čisto
prava mumija, ki se je sprehajala po labirintu.
Letošnja novotarija je bilo fotkanje za najbolj
strašno čarovniško fotko. Glas ljudstva je za
najboljšo na Facebook-u okronalo spodnjo
fotko.
Pa še za konec, a ne nepomembno:
HVALAAAAAAAAAA VSEM NAŠIM VRLIM
PROSTOVOLJCEM, brez katerih izvedba
multimedijskega projekta KRIK pač ne bi bila
možna!
Pe-es ena: bilo je morbidno in zlovešče.
Pe-es dve: v 2013 bodo naša ušesa s5 trpela.
Pe-es tri: pe-es dve je namig.
Za nami je prvi sklop delavnic programa
Podjetništvo v Srcu. To pomeni, da imajo
kandidati zdaj prave pravcate lastne
poslovne ideje. Prvi sklop delavnic
je minil v kreativnem in delovnem
vzdušju, med kandidati vlada pozitivna
klima, oblikujejo se prva partnerstva in
vedno več in več je inovativnih idej in
pristopov. Več spodaj…
Vintage
čajanka
Mojca Gašparic
udeleženka programa PvS v Kamniku
»Zelo mi pašeta tudi vaš pristop in način dela - doživljam ga kot
resnega, a hkrati sproščenega, odločnega, ampak z elementi
nežnosti... in kombinacija predavanj, skupinskega dela, uporaba
igre ter različnih metod z namenom ogrevanja skupine ter načina
razlage, kaj želite doseči s tem, zame predstavlja ravno pravšnjo mero
dinamike, da se ne pričnem dolgočasiti. Fino mi je tudi, da lahko zgoraj
doživeto in pridobljeno dopolnjujem s konkretnim znanjem s področja
podjetništva, ki ga posredujete.«
Mladi potrebujejo kreativno, nekakšno alternativo
izražanja in podajanja idej v ta masovni svet. V
smeri te idejnosti smo v MC Litija v prvi polovici
novembra organizirali modni dan z vintič
delavnico v sodelovanju s kreativno mariborskolitijsko navezo StyleMustDie, ki jo sestavljajo tri
entuziastična dekleta Jerneja Dečar, Maja Car in
Neža Palčič.
Rdeča nit dneva je bila moda. Pravzaprav
predstavitev vintič modnih oblačil in dodatkov. Šlo
je za ozaveščanja o vrednosti vintič oblačil preko
delavnice, kjer so mladi iz vinitč srajc izdelovali
modne ovratnike. S tem smo na malo drugačen
način, torej s predelavo, dodali vrednost oblačilom,
katere morda nekateri posamezniki ne vidijo več
kot nosljive. StyleMustDie ekipa pa pravi » Vintage
kultura hitro raste med mladimi in mladimi po
srcu in prav zato smo se odločili, da kanček le-te
predstavimo .« tudi v Litiji. Na eklektični delavnici
so mladi ustvarili unikatne izdelke, katere so lahko
odnesli domov.
Zatem se je dogajanje prelociralo v Art Caffe v
Litiji, kjer smo skupaj z ostalimi ljubitelji vintič
mode pripravili foto shooting z izbranimi stili
StyleMustDie ekipe ter klobuki mariborske modne
gurujke Alenke Debenjak. Fotografiranje sta vodila
Neža Palčič in Boštjan Laba. Snemanje je potekalo
v galeriji in prav tako kavarni Art Caffe, kjer smo
postavili različne scene za fotografiranje in tako ujeli
pridih oblačil in čarobnosti »good old days«.
Kaja Mlakar Agrez
grafična oblikovalka, udeleženka programa PvS v Litiji
»Pridružila sem se v glavnem zaradi »firbca«. A zna se zgoditi,
da projekt PvS vsadi nekaj podjetništva tudi v moje, bolj
umetniško, srce.«
Ajda Špacapan
vizažistka, udeleženka programa PvS v Kamniku
5
»Program je odličen za nekoga brez izkušenj v podjetniškem
svetu, a z željo po spremembi in aktivnemu ustvarjanju. Prva
delavnica je dala dobre smernice: vpogled v stanje na globalnem
in lokalnem podjetniškem trgu, pokazala je, kako zelo zanimivo,
pestro in ustvarjalno je lahko podjetništvo, kako pomembno in
koristno je sodelovanje, ustvarjene so bile številne podjetniške
ideje. Prepričana sem, da je projekt izredno pozitiven za občino
Kamnik, saj daje sveže ideje in nove pristope k razvoju lokalnega
podjetništva.«
aktualno
bomo mladi
izviseli pri
ključnih
odločitvah in
ukrepih naše
države?
po novem letu bo boljše
V Litiji bomo imeli
nov javni zavod Zavod
za kulturo, mladino in
šport Litija. Kratko
Zavod KMŠ Litija.
Ne bomo pa imeli več
Zavoda za kulturo in
tudi ne MC-ja. Vsaj
samostojnih ne. V
novem zavodu bodo
delovale enote:
•enota za kulturo:
Kulturni center Litija
•enota za muzejsko
dejavnost in kulturno
dediščino:
Mestni muzej Litija
•enota za mladino:
Mladinski center Litija
•enota za šport
Trenutno poteka izbor
članov sveta zavoda, ki
bo imel devet članov. Pet
jih bo predlagala Občina
Litija, tri pa zveze
društev na posameznem
področju.
V bodočem zavodu bodo
delali zaposleni v
sedanjih dveh zavodih,
pričakujemo pa tudi razpis
za direktorja. Odlok o
ustanovitvi zavoda KMŠ
Litija dokaj natančno
opredeljuje delovanje
zavoda. To bo začelo
1.1.2013.
In kaj lahko pričakuješ
ti - draga bralka ali
bralec? Še naprej prihajaj
v dnevni center MC-ja.
Na debato s prijatelji,
na igrice na računalniku,
na obisk MC Galerije, na
učne pomoči, na urejanje
oblačil na Stojnici vse
zastonj, poslušanje muzike
in MC Kluba, na popoldanske
programe, firbcat glede
novih projektov, klepet s
sodelavci centra… Ne boš
opazil(a) spremembe.
Morda ne veste, a trenutno v Sloveniji nastaja Nacionalni program
za mladino 2014-2020. Gre za programski dokument, ki opredeljuje
prednostne naloge in ukrepe države (tako imenovani javni interes)
glede tematik, ki so izjemno pomembne za mlade (zaposlovanje,
bivanjske razmere, izobraževanje…). Opredeljuje razvojne učinke,
kazalnike merjenja učinkov, nosilce aktivnosti, roke izvedbe… To je prvi
tak dokument v Sloveniji. To lahko čudi le tiste, ki ne vedo, da je bil tudi
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju sprejet šele lani.
Mi bomo mogoče večkrat
na usklajevanjih, mogoče
bomo, kak dan, imeli
bolj namrščeno čelo –
sodelovanje je lahko na
začetku zapletena zadeva.
Potem pa bomo spet zajeli
sapo, dvignili brado in šli
pokončno naprej.
Pa se tudi sedaj zatika – priprava zamuja vse predvidene roke. Morda
je delno temu kriva tudi spreminjajoča situacija na terenu - na slabše.
Predstavniki mladih (Mreža MaMa (v imenu mladinskih centrov, ki
jih zastopa), Sindikat Mladi plus, Študentska organizacija Slovenije in
Mladinski svet Slovenije) so na vlado RS naslovili poziv k pospešitvi
postopkov za sprejem Nacionalnega programa za mladino.
In zakaj je hitrost pomembna: v tem času nastajajo Strategija razvoja
RS in operativni programi RS za črpanje finančnih sredstev iz evropskih
skladov. V teh dokumentih bi morala biti kvalitetno (z jasno določenimi
vsebinami) in količinsko (z zneski) vključena poglavja o mladini.
Enako svetujemo tudi tebi
– bodi pogumen, pozoren
do skupnosti (prijateljev,
kraja, MC-ja), odločaj
se samostojno in pri tem
uporabi vse svoje znanje in
spretnosti, bodi odločen.
In ker država nima jasno opredeljenih ciljev za reševanje tematik mladih
se upravičeno sprašujemo, ali bodo ti dokumenti sploh vključevali
izjemno pomembna področja oz. cilje, ki jih sedaj osnutek Nacionalnega
programa predvideva.
Tekst predloga Nacionalnega programa za mladino, kakršen je bil v javni
razpravi najdete na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zakonodajaIskanje.euprava
Pripravljeni na novo leto!
Ekipa MC-ja
aktualno
6 7
Alenka
(vir: gradiva Mladinske mreže MaMa)
aktualno
McFrik: AlenAlko
priimek: Ičanovič ||
starost: 24 || hobi: tega je skoz dost… || stan: v hiši || fb:
nedelam za njih… || tel.št.: nokia c6 || iq: neznam ga uporabljat
|||||||||| Živjo sem Alen (Alko) pred kratkim sem pobegnil iz Iraka,
ker sem biu zaposlen v rafineriji dokler me ni nazvo Haris h20.
V Slovenijo sem prišel s familijo, da bi lahko preživljau svojih 7
otrok in 4 sosede. V tej priliki se zahvaljujem h20 (on ima često
šašave snove) za vse kar mi nudi, da lahko preživljam toliko
člansko krejzi familijo. Hvala h20, aja baš to je bio samo san.
Zdej pa zares, sem prostovoljec Mladinskega centra Litija.
Pomagam pri raznih stvareh kot so okna in vrata. Tud za kakšno
sosedo poskrbim, tako da sem vsestranski prostovoljec. Samo
da znate, to je san prije 4 godine:d ;)) Kva je to lesenga pa se v
kotu kadi? To je…….. prid v mcja pa zveš !! allahimanet rajo.
McFrik: Dominik tako zvani Minc
al minf priimek: AndriĆ za profesorja
športne AndrLić || starost: odvisen kukr za kerga ||
predstavitev videospota skupine
Magrateja
Litijska skupina Magrateja
se kot planet iz Štoparskega vodnika po
galaksiji, od koder je prevzela ime, skriva v
malo znanem in redko poseljenem kotičku
vesolja, kjer vadi v studiu, ki so si ga člani
uredili v gradu Ponoviče v okolici Litije. Magrateja je bila letos zelo delovna. Po nekaj
letih je v juniju pokukal na svetlo njihov
prvenec Kričim z 12 avtorskimi pesmimi.
Po uspešnem promocijskem koncertu v
klubu Zlati zob v Ljubljani so konec avgusta
predstavili tudi svoj prvi videospot Tihi ocean.
15. novembra je Magrateja izdala še
drugi videospot, in sicer za naslovno
pesem albuma Kričim. Premierni prikaz
je potekal v zelo prijetnem vzdušju v
Mladinskem centru v Litiji.
Sneanje videospota Kričim je pod taktirko
režiserja Marka Plantana ob pomoči Marka
Ujca potekalo poleti v domačem okolju gradu
Ponoviče, ki že leta nudi zavetje mnogim
litijskim glasbenim skupinam. Za kamerami
stanujem: BRONX aja za nevedne na STAVBAH a še
za bolj nevedne v LITIJI v bloku s štirimi nadstropji aja
pa v četrtem nadstropju stanovanje št. 10 upravnik
stavbe pa Terca d.o.o. || zaposlen: nikjer še ne, upam
da v prihodnosti v kaki dobri k ne bo v stečaju :P
xD || izobrazba: bom lubadarski tehnik xD || fetiš:
zavihki na brskalniku polni pornografije || hobi: vse
najbolj prfukjene stvari :D || fb: upiši u google najbolj
so stali Urban Kokot, Davor Barukčič in Armin
Grošić, videospot pa je zmontiral Urban Kokot. prizadeti modeli pa me boš najdu || iq: sploh nevem
kva to pomen || prepoznavnost: po prizadetih izjavah
Ob premieri je kitarist skupine Sašo
obiskovalce popeljal skozi 7-letni kronološki
prikaz od prvih zametkov takrat še
neimenovane skupine, do izida drugega
videospota. Navzočim je zaupal precej
zanimivosti in težav, s katerimi se pri obstoju
in delovanju srečuje glasbena skupina, začenši
pri denarju, organizaciji snemanj, nastopov,
prijavljanju pesmi na Sazas. Pri tem se je
zahvalil tudi prostovoljcem iz MC, ki so s svojo
neprecenljivo pomočjo pri postavitvi scen,
izdelavi snemalne opreme in samem snemanju
omogočili nastanek obeh videospotov.
Videospota Kričim in Tihi Ocean si lahko
ogledate na spletnem mestu www.youtube.
com/magrateja, vse o skupini si lahko
preberete na www.facebook.com/magrateja,
kjer lahko tudi poslušate celoten album.
Na facebooku si lahko v obliki spletne
predstavitve ogledate tudi kronologijo
nastanka, razvoja in dela skupine Magrateja.
McFrik: Dean aka Kenny aka Kenda
priimek: Kendić || starost: ne vem ker imam enkrat na let roj. dan ||
bivanje: Stavbe a.k.a. Bronx || fetiš: privlačijo me uniforme || hobi:
8
botanik || stan: odvisno kaj te pali || tel.št.: 090 4x4 || iq: ∞ ||||||||||||||
Ž! Sm Dean Kendić, pravkar se oglašam iz Maroka, kjer so me zasužnjili
prijatelji, odvisniki od »dobre volje«, ker rad skrbim za dobro počutje
drugih. Za male pare vas popeljem v trinajste dimenzije. Hsss!! Sem
prepoznaven po oranžNnn bundi, tRRR po nerazzuzuzumljenem
mommljjjanju XD. Usake tolk zeit-a me odpeljejo beli svetlobi
naproTTT, ponavad se naslednDDDn zbudim v svoji pojstl!!! Sem edini
otrok, ki je bil v očetovem trebuhu 54 meseCCv. Obiskujem teraPPP
v Društvu Objem. Radi me imajo, jaz pa njih, ker me majo pač radi,
jih imam tudi jaz. Za tole Ssem prejel 750.000 DEM. Hudo Stari Sveg
Stari!!! guDB!! Vaš stari umazani prasec XD
ter se
veselo
ob zvokih
harmonike
odpravili
nazaj proti
domu
zelena mreža
Strokovna ekskurzija na Gorenjsko
V soboto, 3. novembra, smo se člani Društva
podeželske mladine Litija in Šmartno (DPM
LIŠ) odpravili na strokovno ekskurzijo na
Gorenjsko. Na pot smo se podali v jutranjih
urah. Naš prvi postanek je bil na kmetiji
Zadrgal v Komendi. Na kmetiji imajo 56 krav
lisaste pasme ter približno enako število
mladega goveda. Povprečna mlečnost v
letošnjem letu je skoraj 7700 litrov s 4,08%
maščob in 3,52% beljakovin. Imajo hlev
na prosto rejo z ležalni boksi, zunanji del
pa je preurejen v kompostni hlev, ki ga
vsakodnevno kultivirajo. Krmni obrok, ki ga
pripravljajo v mešalni prikolici, je sestavljen
iz travne in koruzne silaže v razmerju 1:1,
slame, žita (4-5 kg), beljakovinskega krmila
ActiProt, mineralov in vitaminov. Imajo
lastno mešalnico za krmila. Glavna dejavnost
na kmetiji je prireja mleka, ukvarjajo pa se
tudi s poljedelstvom. Na kmetiji obdelujejo
40 ha, od tega imajo 12 ha koruze, 3-5 ha
žita, 20-25 ha travinja ter 80 arov krompirja,
ki ga prodajo na domu. Za strojna dela na
kmetiji najemajo strojne usluge, lastne
imajo le osnovne stroje. Imajo tudi sončno
elektrarno, ki pa jo imajo drugi v najemu.
Druga kmetija, ki smo si jo ogledali, je
bila kmetija Jagodic v Polici pri Naklem,
po domače Poličarjeva kmetija. Na
kmetiji se ukvarjajo s prirejo in predelavo
mleka, prašičerejo, perutninarstvom ter
poljedelstvom. Imajo 20 krav črno-bele
pasme za prirejo mleka. Povprečna mlečnost
na kravo znaša 7000 litrov mleka. Na leto
namolzejo približno 140 000 litrov mleka,
od tega ga predelajo 100 000 litrov. Mleko
predelajo v različne mlečne izdelke kot so
sir (navadni, dimljen, z orehi, za pečenje, v
olju…), jogurt (navadni ali sadni), maslo,
kajmak, skuta, namazi. Nosilka te dopolnilne
dejavnosti je Andreja Jagodic, ki je bila v
letu 2009 izbrana za prvo inovativno mlado
kmetico. V zimskem času imajo tudi okoli 40
prašičev. Poleg govedi in prašičev pa imajo
še 400 kokoši nesnic, ki jih redijo v talni reji.
Pridelajo dobra 2 ha krompirja, imajo pa
tudi poskusna polja za podjetji Agrosaat
in Bayer. V letošnjem letu so zgradili novo
skladišče oziroma hladilnico za krompir. Na
strehi gospodarskih poslopij imajo že dve
leti sončno elektrarno z močjo 95 kW. Po
ogledu kmetije smo si ogledali še muzej
mlinskih kamnov nedaleč stran od kmetije.
Gospa nam je razložila, kako so v preteklosti
izdelovali mlinske kamne, ogledali pa smo
si lahko tudi razstavljeno orodje, ki so ga
uporabljali. Na koncu je sledila še degustacija
njihovih mlečnih izdelkov.
S polnimi želodci in z veliko dobre volje
smo se odpravili naprej v Podbrezje na
sadjarsko kmetijo Jerala. Na kmetiji imajo
10 ha obdelovalnih površin ter 10 ha gozda.
Od tega imajo 1.5 ha jablan, 0.5 ha orehov
ter nekaj hrušk, česna, zelja, ječmena, koruze
in ajde. Nekaj sadja prodajo, nekaj pa ga
doma predelajo v sok, kis, žganje, likerje ali
pa suhe sadje. Poleg jabolčnega soka delajo
tudi bezgov in drnuljev sok (iz sadežev
rumenega drena). Sokove pakirajo v litrske
steklenice in v 5 litrske vreče imenovane
Bag Box. Zavzemajo se, da bi čim več svojih
pridelkov in izdelkov prodali na domu. Na
kmetiji so nam predstavili njihovo dejavnost,
ogledali smo si kotel za žganjekuho in linijo
za izdelavo sokov ter degustirali njihove
pridelke in izdelke.
Iz Podbrezja smo se odpeljali do Blejskega
Vintgarja in se sprehodili skozi sotesko, ki jo
je ustvarila reka Radovna. Krasijo jo številni
slapovi, tolmuni in brzice, pot pa je lepo
urejena s številnimi mostovi. Soteska je
dolga 1,6 km in se končuje z mostom nad
mogočnim 16 m visokim rečnim slapom
Šum, ki je eden redkih slovenskih rečnih
slapov.
Nato smo se odpravili na kmetijo Rimahazi,
po domače Repečnikova kmetija v Zgornjih
zelena mreža
Gorjah pri Bledu. Na kmetiji redijo 220 glav
živine črno-bele pasme, od tega je 110 krav
molznic. Kmetija je velika 80 ha. Glavna
gospodarska dejavnost je prireja mleka. Pri
Repečnikovih imajo sodobno opremljen hlev
z robotom za molžo, robotom za čiščenje
rešetk in robotom za približevanje krme k
jaslim proizvajalca Lely. Na robotu se molze
od 70-75 krav, nekaj pa jih molzejo še v
starem molzišču. Povprečna mlečnost je
9500 litrov po kravi. Na robotu povprečno
namolzejo 2200 litrov mleka na dan s 3,9 %
maščobe ter 3,4 % beljakovin. Osnovni krmni
obrok je sestavljen iz manj kot pol koruzne
silaže in nekaj več travne silaže, slame, krmil,
vitaminov in mineralov. Krave krmila dobijo
tudi na molznem robotu. Vso travno silažo
silirajo v bale, ker imajo zaradi turistov veliko
težav s transportom skozi Bled.
Od Repečnikovih smo se po ozkih stezicah
odpeljali še na turistično kmetijo Mulej, kjer
nas je že čakala večerja. Ko smo se najedli,
smo si ogledali še njihov hlev z molznim
robotom. V hlevu je 70 krav molznic lisaste
pasme ter 70 glav mlade živine. V letošnjem
letu so začeli tudi s pitanjem bikov.
Povprečna mlečnost je 7400 litrov po kravi.
Strmijo k temu, da bi čim več krme pridelali
doma in zmanjšali porabo krmil, ki jih krave
dobijo le na molznem robotu. Kmetija
obsega 100 ha površin, od tega je 30 ha njiv.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je turizem,
v apartmajih lahko prenoči tudi do 30
gostov, ki prihajajo iz celega sveta. Na kmetiji
prodajajo domače izdelke ter izdelke iz
okoliških kmetij. Poleg vsega tega imajo tudi
sončno elektrarno (streho dajejo v najem),
začeli pa bodo tudi s prodajo toplote,
pridobljene iz lesne biomase, bližnjemu
hotelu. Na turistični kmetiji Mulej smo
zaključili naše oglede ter se veselo ob zvokih
harmonike odpravili nazaj proti domu.
Mija Tomšič
12 13
Čitalniško gibanje v Šmartnem
V letošnjem letu v občini Šmartno obeležujejo pomemben jubilej.
Pred 140. leti je bila po vzoru čitalniškega gibanja v takratnem
slovenskem kulturnem prostoru ustanovljena Narodna čitalnica.
Do prvih pobud za ustanovitev je prišlo že leta 1864, vendar pa
je delovanje mirovalo vse do 4. maja 1872, ko so bila na pobudo
učitelja, skladatelja, organista in zborovodje Frana Serafina
Adamiča sprejeta pravila Narodne čitalnice. Svoje prostore je
čitalnica imela v sobi Jakličeve hiše, zborovanja pa so se odvijala
v dvorani rudarske hiše v Zavrstniku, ki je bila tudi Jakličeva last.
Ta pomemben jubilej ne sme ostati prezrt, zato ga bomo počastili
skupaj z drugimi kulturnimi ustvarjalci na področju šmarske
občine. Na to temo je nastala tudi brošura, ki priča o pomembni
dediščini čitalništva, ki je pripomoglo k bogatemu razvoju kulturne
dejavnosti v občini. Slovesnost bo potekala v četrtek, 29.11.2012, ob
19. uri v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji.
anketa
multikulti
Kaj si mislite o
prezgodnji bozicno
novoletni mrzlici?
flash mob
In the 26th of November happened
a flash mob created by international
volunteers residents in the Zasavje
region (6 volunteers: four from
Trbovlje, one from Zagorje and one
from Litija). This passed in Trbovlje,
Zagorje, Hrastnik and Litija during
the morning. The main goal of this
flash mob was promoting the region,
the youth centers in it, international
volunteer work and youth mobility
and connection..
Nič slabega, ker novoletno okraševanje polepša prostor. Mogoče
bi bilo boljše, če bi še malo počakali z zavijanjem božičnih daril.
Novoletne pesmi so o.k. vendar ne sredi poletja. DANIJEL
Okraševanje trgovin dva meseca pred novim letom se mi zdi
nesmiselno. Občutek dobim kot, da nam trgovci vsiljujejo izdelke. Lepo
pa je, da okrasijo mesto in ponoči svetijo lučke. Če začnejo na radijskih
postajah že oktobra vrteti novoletno glasbo, se je naveličaš že sredi
novembra in to se mi ne zdi kul. Je pa dobro, da so akcije že zelo kmalu
in trajajo tja do novega leta. JERNEJA
This flash mob was mainly about the
volunteers moving around the cities,
with flyers with the logos and names
of the youth centers wrote on them,
in places like rail stations, schools
and main streets with the goal to get
people unite and create interaction
and activity with the public in a
way to promote the objectives in
mind. The flash mob went to the
rail station, city center and main
streets of the cities; however it went
only to the schools of Zagorje and
Litija, where it had more impact,
participation and interaction of the
present people.
Prezgodnje okraševanje je brezsmiselno. S tem trgovci želijo
zaslužiti, poleg tega pa novoletni izdelki prekrivajo pravi namen.
Bolj se razveselim človeka, ki me za praznike obišče kot pa
vsakega najmanjšega darila. Božične pesmi so mi najlepše,
vendar ne sodijo v mesec oktober in november. MIJA
Prezgodnji okraski na ulicah uničujejo pravi božični duh. Za darilo
nimam denarja, sem pač študentka. Božične pesmi poslušam samo
ob božiču, ker jih prej ne prenesem. V decembru je lepo videti lučke, v
novembru pa nekako ne paše. ALEKSANDRA
Darila kupujem samo najbližjim, ker se mi ne zdi smiselno
kupovati jih za vsakega, ki ga poznam. Božična glasba je vsako
leto ista, tako da sem jo že naveličan. DEJAN
BIA
14 15
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina
publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem
primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Vaš prvi nastop se je zgodil na
Zarjavelih trobentah leta 2001,
nastopali ste po vsej Sloveniji, tudi
v tujini...
intervju
Kontaktirala nas je Darja, ki je skupaj z
možem organizirala viteške igre, vsako
leto je hotela dodati nekaj novega in evo,
sodelovanje se je začelo. Igrali smo po
veliko gradovih, tako smo šli tudi v Avstrijo,
v Friesach, kjer za nekaj dni pogasnejo vse
luči, gorijo samo bakle, srednjeveška scena v
glavnem. Naslednji je bil potem v Nemčiji, v
Rustu. Imajo ogromen zabaviščni park, ki je
tematsko zasnovan, vsaka evropska država
ima svoj del. Takrat je bil ravno slovenski
teden. Naši fantje so takoj zjutraj v prvi vrsti
čakali za jutranjo dozo adrenalina (smeh).
Tolkalna skupina
Perkakšns nas s svojimi
ritmi razveseljuje že dolgih
11 let. Člani so prihajali
in odhajali, trenutno
zasedbo pa sestavljajo
Anže Kristan Kiki, Gal
Furlan, Dominik Niki Sinigoj,
Aljaž Maček, Boštjan
Gretič Greta ter Matej
Vozel. Ustanovili so tudi
društvo Hud Kud v okviru
katerega je delovala
tudi plesna skupina Kike.
Delovanje je povezano
s številnimi uspešnimi
nastopi in štorijami, ki
so jih spremljale na poti.
Več si lahko preberete v
pričujočem intervjuju.
Dve leti zaporedoma smo šli v Bosno, v
Trebinje. Se nam je že na hrvaško-bosanski
meji pripetila štorija s policaji, ker Bosanci
nimajo urejenega sporazuma (atacama-uvoz/
izvoz inštrumentov). Se pripeljemo pred
„rampo“ nikjer nobenega. In čakamo, čakamo
pa se le pojavi model v modri uniformi z
odpeto belo srajco, si je še drobtine od
bureka dol „pucal“ in nas vpraša: »Šta je
momci, šta ima?« Nam je lepo objasnil, da se
njegova izmena konča ob osmih in da morajo
biti inštrumenti do takrat prepeljani ven. Na
koncu smo našli enega modela, kjer smo
spravili instrumente in ni bilo problemov. Je
bila dobra avantura (smeh).
Vaši začetki segajo v leto 2001,
kako ste se formirali?
Ja, res je vse skupaj se je začelo leta 2001
v nekoliko drugačni zasedbi kot sedaj, ki
deluje od leta 2009 naprej.
Kje ste dobili idejo za ime?
Ni zdaj to slavnostni prodor v tujino ampak
so bli bolj izleti, da si ne bo kdo narobe
predstavljal (smeh).
Na začetku smo bili Perkašns, to so perkusije
(šuške, ropotuljice… v glavnem mala
tolkala). Ljudje so vedno znova spraševali
perka… perk… perkva??? Kiki je potem
dal idejo za ime Perkakšns (kakšni ste?
takšni?). Šele zadnje tri, štiri leta nas pravilno
napovedujejo. Poimenovali so nas tudi
Perkakšionisti, The Perkakšens. V glavnem bili
smo vse živo.
Kako to, da ste se odločili za to
zvrst glasbe?
Predvsem zaradi ritma. Začeli smo s sodi,
podobno kot The Stroj, potem pa smo šli na
seminar k Ninotu Mureškiču, ki je „top shit“
model, kar se tiče afro glasbe v Sloveniji.
Domov smo prišli čisto „napaleni“ na afro
ritme.
16 17
Začeli ste snemati plato, kako je
s tem?
Nekaj imamo še za posneti; vokale, šuške…
Izšla naj bi nekje januarja, februarja, sledi
promocija. Smo razmišljali, da bi poskusili
preko MC-jev. Potem pa naprej z novimi
projekti; latino in elektro scena pa take fore,
gostje…
Kdaj načrtujete koncert v Litiji?
Decembra v mladinskem centru in sicer
bo dvodnevni dogodek. 19. bo otvoritev
razstave z naslovom Gospod je naš
pastir, 23. bo koncert, ki ga nameravamo
direktno prenašati preko interneta.
»Udeležite se ga v čim večjem številu!«
Kako vas lahko ljudje kontaktirajo
za nastop?
Najlažje preko Facebook-a, kjer smo najbolj
dejavni. Najdejo nas tudi na You tube-u in
Myspace-u. Lahko pa tudi preko maila [email protected]
hudkud.com.
http://vimeo.com/5149127
(oddaja Švic mikrofona na Vest.si)
http://www.youtube.com/watch?v=B4iVEx_HMPA
(promo video)
http://www.youtube.com/user/Perkaksns
(You tube kanal)
http://www.youtube.com/watch?v=_9b7mAY7riQ&fe
ature=share&list=PLB8A0DE05C84C614A
(videospot)
http://www.reverbnation.com/perkak%C5%A1ns
(muzika na Reverbnation)
vlasta pa slavc
šport
kdaj zatrza“. Na poti od jezera proti
Ravnam naletimo na ostanke gradu
Šratnek, v samem mestu pa stoji
grad Ravne v katerem danes domuje
knjižnica dr. Frana Sušnika.
S punklom v Guštanj*
Le kdo se ne spomni Prežihovih
Solzic, ko je kot majhen deček
premagal strah pred Peklom le zato,
da bi osrečil svojo mater? Tudi mi
smo ga premagali in se odpeljali
na oddaljeni koroški konec, bolj
natančno na Ravne na Koroškem.
Mladinski hotel Punkl je bilo
naše tridnevno prebivališče, zgrajen
je večinoma iz lesa in spada med
nizkoenergijske gradnje. Pohvalno,
mogoče jim manjka le kakšen nagačen
gams za prijetnejši ambient. Malo heca
mora biti, a ne? No, so se pa Slavcu
neizmerno dopadli rex stoli, še bolj pa
koruza v postelji.
Ravne so eno izmed slovenskih
mest, kjer stoji Forma Viva, ki
so jo postavljali v letih 1964 - 1989
slovenski (oz. jugoslovanski) in tuji
umetniki. Skulpture so iz jekla in železa,
postavljene po celotnem mestu, po
eno pa najdemo še v Mežici in Črni
na Koroškem. Tu lahko kot najbolj
znano prebivalko Črne omenim Tino
Maze, ki je gotovo pripomogla k večji
prepoznavnosti (od Alaha pozabljene)
koroške kotline.
Bilo je luštno bilo je fajn, gotovo se
vrnem na Koroško še kdaj. Za konec pa
bi se seveda zahvalila Anžetu Kristanu
Kikiju za vodenje tim bildinga in za
neizmerno potrpežljivost ob učenju
bobnov.
V rajnki Jugoslaviji je mesto na račun
železarne imelo enega izmed večjih
BDP-jev, takoj za Ljubljano (se nam kaj
kolca po starih časih???). Ni pa bobnelo
le iz železarne temveč tudi izpod naših
rok. S Kikijevo pomočjo smo se bolj ali
manj uspešno seznanjali z afriškimi ritmi.
Poleg ušes so trpele tudi roke ampak “je
blo tko fajn tolčt po bobnih in ropotat s
šuškami“. Ko smo ravno pri glasbi, tudi
ravenčani imajo svojo „pleh muziko“, ki
ropota že od davnega leta 1901.
V bližini mesta se nahaja Ivarčko
jezero, je najnižje ležeče alpsko jezero
od koder vodi žičnica do smučišča
Ošven na Uršlji gori. Poleti na svoj račun
lahko pridejo ljubitelji odbojke, mini
golfa in košarke, pa tudi kakšna „ribca
V sami občini Ravne na Koroškem se
nahaja mineralni vrelec imenovan
Rimski vrelec, namreč tam je
stala postojanka že v rimskih časih.
Gospodarsko so ga začeli izkoriščati
šele konec 19. stoletja, ko so postavili
tudi zdravilišče Römerquelle, obratoval
je vse do 2. svetovne vojne. Po njej je
imel različne funkcije vse do 90-ih let
p.s., ko so ga obnovili. Bil je priljubljena
dopustniška točka vse dokler se ni
zataknilo pri denacionalizacijskem
postopku (v naši državi kar prepogosta
praksa), zdaj pa je v rokah nekega
bogatega Rusa, ki se je pogodbeno
zavezal k obnovi (pfff ). Vrelec pa mirno
brbota naprej…
*Tako so se imenovale Ravne na
Koroškem do leta 1952, ko so dobile
status mesta.
P.S. Hrane nisem omenila z razlogom.
MARATONCI
USPEŠNO KONČALI SEZONO
Živjo ˇčitačiˇ ste v prejšnji
številki MCcajtnga pogrešali
naš članek A NE…?
Z veseljem vam sporočam, da smo bili
uspešni tako v Mariboru kot v Ljubljani.
V Mariboru smo imeli res zahtevno
progo, vendar kaj je to za našo skupino.
Lep sončen dan in dobra volja vseh
tekačev so nam polepšali dan. Na EKO
MARATON v Mariboru nas je čakala
težka preizkušnja (zelo vroče, zahtevna
proga) vendar smo prispeli do cilja s kar
solidnim časom.
V Ljubljani , 28. oktobra 2012 se nas
je zbralo okoli 17.000 maratoncev,
polmaratoncev in rekreativcev. Vreme
je preprečilo, da bi se maratona
udeležilo rekordnih 27.000. Kljub
slabemu vremenu smo z močno
in dobro voljo pokazali, da lahko
odtečemo kakor je treba in odtekli
najboljši maraton v tem letu.
Seveda se zelo zahvaljujem našim
sponzorjem, ker so nam s svojimi
prispevki omogočili našo športno
aktivnost. SUPER STE!!
18
MLADINSKI CENTER LITIJA • KLIŠE
• KREATIV JERNEJ KRES s.p. •
GOSTILNA IN PIZZERIJA KOVAČ •
BIKS BAR • ZLATARNA LEA • MANE
BAR • ART CAFFE • DAJMOX d. o. o.
mccajtng
častnik mladinskega centra litija
Izdajatelj: JZ MC Litija
Izdaja: december 2012
Odgovorna oseba: Alenka Urbanc
Naklada: 500 izvodov
Urednica: Maša Soršak
Oblikovanje: www.prvi-pogled.si
nASLOVNICA: Kaja Mlakar-Agrež
Lektoriranje: nihče
FOTOGRAFIJE: arhiv MC Litija
Si firbčna @? Želiš biti
obveščen/-a kaj se mi dogaja?
Želiš prejeti e-pošto? Sporoči mi
svojo e-pošto! Dodaj me na FB!
Pogosto te bom presenečal in ne
bo več razloga za dolgčas!
mladinski center litija
naslov: ponoviška cesta 12, litija
odprto: od pon do sob od 14h do 20h
e-pošta: [email protected], [email protected]
splet: www.mc-litija.si
fb: www.facebook.com/mladinski.center.litija
mobilc: 051 443 410 | stationarc: 01 89 80 119
Na sodišču tožilec vpraša obtoženega:
Je res, da ste prejemal podkupnino?
Obtoženi gleda skozi okno.
Tožilec ponovi:
Je res, da ste prejemal podkupnino?
Obtoženi gleda skozi okno, vse presliši.
Tožilec ponovi na glas:
Je res, da ste prejemal podkupnino??
O, a meni pravite? Sem mislil, da je to
vprašanje za sodnika.
-------------------Pogovarjata se epileptika in eden reče:
Slišal sem, da si v soboto v diskoteki
zmagal v Break-dance plesih! Je to res?
Zmagal sem res, tekmoval pa nisem.
Samo po coca-colo sem hotel iti k
točilnemu pultu!
-------------------Zakaj pa ti sediš?
Vpraša kaznjenec sojetnika.
Noge me bolijo.
-------------------Policaj je odšel na safari v Afriko.
Ko se je vrnil so ga sodelavci spraševali
kakšne živali je lovil.
Odgovoril je, da slone, leve, tigre in
plisnote.
Ko so ga vprašali kaj je to plisnot jim
pove, da so čudne črne živali, ki skačejo
po zadnjih nogah s sprednjimi krilijo in
kričijo: plisnot!
6 5 7 4
8
7 9
3
4
8
4 2
9
3
5
6
3 2
7
9
5
5 1
8
1 3 5 4
`