kontrast barvne količine

Slikar Johannes Itten (1888 – 1967) je kontrastne
lastnosti barv pregledno razvrstil v knjigi “ UMETNOST
BARVE”.
•
Pri tem je uporabil slikarski krog s tremi osnovnimi
barvami: rdečo, modro in rumeno barvo.
•
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Naštel je sedem barvnih kontrastov:
KONTRAST BARVE K BARVI
SVETLO-TEMNI KONTRAST
TOPLO_HLADNI KONTRAST
KOMPLEMENTARNI KONTRAST
KONTRAST BARVNE KOLIČINE (KVANTITETE)
KONTRAST BARVNE KAKOVOSTI (KVALITETE)
SOČASNI (SIMULTANI) KONTRAST
Dodan še ZAPOREDNI (SUKCESIVNI) KONTRAST
• O kontrastu barve
govorimo takrat,
kadar med dvema
barvnima
učinkoma, ki ju
primerjamo med
seboj lahko
opazimo določeno
razliko.
• Naša čutila
zaznavajo le s
pomočjo
primerjave. ( kratka
črta : dolga črta ).
1. KONTRAST BARVE K BARVI
• Je najpreprostejši kontrast.
• Ni posebno zahteven, saj ga lahko
upodobimo s čistimi nemešanimi barvami v
vsej njihovi svetlosti.
• Kakor črno-bela predstavlja najvišjo stopnjo
svetlo-temnega kontrasta, tako naj bi
rumeno-rdeča-modra kombinacija intenzivnih
barv predstavljala najvišjo stopnjo kontrasta
barve napram barvi.
• Za tak kontrast so potrebne najmanj tri
barve.
• Moč kontrasta se zmanjša, če se tri
uporabljene barve oddaljijo od treh
primarnih barv.
• Sekundarne barve ustvarijo slabši kontrast.
• Kontrast med terciarnimi barvami pa je še
šibkejši.
• Možne so neštete variacije kontrasta barve
napram barvi.
• Z dodajanjem belih ali črnih ploskev kompoziciji
se kontrast barve napram barvi okrepi.
VEČJI
KONTRAST
PB+B+Č
• Poleg tega lahko spreminjamo tudi količinska
razmerja posameznih barv.
• Predvsem od umetnikovega okusa je odvisno ali bo v
celoten kolorit vključil tudi črno in belo.
BELA OSLABI SVETLOST BARV,
ČRNA PA JIM SVETLOST POVEČA.
• S pomočjo kontrasta B:B lahko upodobimo
marsikatero slikarsko temo – nebeško
kronanje ali realistično tihožitje. Prisoten:
• Ljudska umetnost: ornamenti, narodne noše,
panjske končnice itd.
Grunewald
1515
Matisse
Henry
Mondrian Piet
Broadway
Boogie-Woogie
• Med sodobnejšimi umetniki: Matisse,
Mondrian, Kandinsky, Picasso,
MiroGG..
• Kontrast barve k barvi lahko izraža
prešerno veselje kot globoko žalost.
• Naloga: S tempera barvami naslikajte
dve kompoziciji iz geometrijskih likov
tako, da bodo v prvem primeru
kontrasti barve v odnosu do barve
močnejši, v drugem primeru pa
šibkejši.
2. SVETLO-TEMNI BARVNI
KONTRAST
• Kontrast med različnimi vrednostmi
svetlosti določene barve;
(npr. med svetlo rdečo in temno rdečo)
ali
• Med različnimi vrednostmi svetlosti
različnih spektralnih barv;
(npr. rumena je bolj svetla kot modra)
• Najmočnejši kontrast med svetlim in
temnim predstavlja odnos med belim in
črnim.
• Vsako pestro barvo lahko potemnimo
ali posvetlimo z dodajanjem črne oz.
bele barve ali z dodajanjem kake druge
temne oz. svetle barve.
• Vrednosti svetlosti
posameznih barv se
spreminjajo tudi glede
na osvetlitev barvnih
ploskev.
• Tople barve so videti
temnejše pri šibki
svetlobi kot pri močni
osvetlitvi.
• Hladne barve pa so
videti svetlejše pri
šibki svetlobi kot pri
močni svetlobi.
• V somraku svetlost barv deluje
drugače kot pri dnevni
svetlobi.
• V mraku bolje vidimo hladne
barve ( čutne celice paličice se
bolje odzivajo na hladni del
spektra in omogočajo vidno
zaznavanje tudi pri medli
svetlobi).
• Čutne celice – čepki nam pri
dnevni svetlobi omogočajo
zaznavati širši barvni spekter.
• Siva lestvica
• Stopnjevanje svetlosti pestre barve
• Primerjava svetlosti osnovnih barv z
enako svetlimi sivimi toni.
• Različni primeri lestvic, kjer se stopnjuje svetlost barv:
• Stopnjevanje od bele do bele
• Stopnjevanje od svetlo rdeče do temno rdeče
• Stopnjevanje svetlosti barv, ki so različne po barvnosti
• Primeri različnih barv, ki so sorodne po svetlosti:
( npr. svetlo rumena + rumena + svetlo zelena + svetlo siva itd.)
• V evropski in vzhodnoazijski umetnosti
zasledimo mnoga umetniška dela v katerih
je izražen predvsem svetlo – temni
kontrast.( grafične tehnike, chiaro scuroG)
3. TOPLO-HLADNI BARVNI
KONTRAST
• Nekatere barve v nas izzovejo občutek
toplote, a druge občutek hladnosti. To
potrjujejo tudi nekateri poskusi.
• Močen toplo-hladni kontrast
• Šibek toplo-hladni kontrast
• Šibek toplo-hladni kontrast
• Če dodamo hladni barvi toplo barvo,
npr. zeleni rumeno, tedaj postane
zelena toplejša kot je bila prej.
• Kontrast toplo-hladno lahko občutimo in
doživimo na različne načine:
TOPLO
sončno
blizu
vznemirljivo
težko
suho
zemeljsko
HLADNO
senčno
daleč
pomirjevalno
lahko
vlažno
nebeško
• Oddaljeni predmeti vedno delujejo pri
dnevni svetlobi nekoliko hladneje kot
bližnji predmeti.
• Impresionisti so npr. znali pričarati
hladno modrino neba in zraka v povezavi
s toplimi odtenki sončne svetlobe
( Monet, Pisaro, Renoir, Jakopič itd. ).
• Paul Cezanne je z barvno modulacijo ustvaril plastični
videz predmetov, tako da je osvetljene dele naslikal s
toplimi barvami ( npr. oranžno), neosvetljene dele z bolj
hladnimi barvami, vržene sence s še bolj hladnimi barvami
itd.
4. KOMPLEMENTARNI BARVNI
KONTRAST
• Komplementarne
barve si v
barvnem krogu
ležijo nasproti.
• Če med seboj
zmešamo dve
komplementarni
barvi, nastane
nevtralna
(teor. črna).
• Z analizo komplementarnih barvnih dvojic
ugotovimo, da vsaka dvojica vsebuje tri primarne
barve:
rumena : vijolična =
modra
rdeča
:
=
:
oranžna =
:
=
:
:
zelena
=
=
rumena
:
(rdeča
: (
modra
rdeča
+
modra)
+
:
(rumena + rdeča)
:
(
:
:
)
+
)
(rumena + modra)
(
)
• Komplementarni kontrast lahko primerjamo z
ognjem in vodo – če ju pomešamo, se med
seboj uničujeta.
Beseda komplementarno pomeni dopolnilno.
Komplementarni par se med seboj
dopolnjuje, tako da nastane nevtralna barva.
Samo ena barva je lahko komplementarna z drugo v
krogu barv – tista, ki leži nasproti nje.
• Če sta dve
komplementarni
barvi druga ob
drugi, se krepita.
• Kompozicija iz
komplementarnih
barv rdeče in
zelene ter iz
modulacij vmesnih
tonov.
• Ti pari barv vsebujejo tudi druge kontraste,
kar je njihova posebna lastnost.
• Rumena – vijolična sta kontrastni tudi po vrednosti
svetlosti, rdeče oranžna – modro zelena
predstavljata tudi najmočnejši hladno – topli
kontrast itd.
• Pojav negativne paslike pri zaporednem kontrastu in
sočasni kontrast pričata, da vsaka barva v našem
vidnem sistemu izzove komplementarno barvo, ki jo
uravnoveša, nevtralizira.
• Vincent
Van
Gough
6. KONTRAST BARVNE KAKOVOSTI
(KONTRAST BARVNE KVALITETE)
• Je nasprotje med nasičenimi in manj
nasičenimi barvami.
( npr. barvno polna, čista zelena proti manj izraziti, zastrti zeleni)
• Nasičenost barve zmanjšamo tako, da ji primešamo
črno ali belo, nevtralno barvo ( siva, sivo-rjavaG) ali pa
njeno komplementarno barvo. Tako dobimo zastrte
barve ( umazane ).
• Da razumemo kontrast barvne kakovosti,
moramo odstraniti svetlo-temni kontrast.
(npr. nasičena rumena barva mora imeti enako svetlost
kot manj nasičena rumena barva)
KONTRAST BARVNE KOLIČINE
( KONTRAST BARVNE KVANTITETE)
• Se nanaša na
odnos med
velikostmi barvnih
ploskev in pomeni
kontrast med večjo
in manjšo površino
dveh barv v
kompoziciji.
• Dve enako
veliki ploskvi
dveh različnih
barv namreč
ne delujeta
enako veliki.
• Johan
Wolfgang von
Goethe
Goethe je določil
količinske odnose
med ploskvami
posameznih barv
glede na njihovo
svetlost:
rumena:oranžna:rdeča:vijolična:modra:zelena =
9
: 8
: 6 : 3
: 4
: 6
Goethe je za posamezne barve določil njihovo
količinsko vrednost v primerjavi z drugimi
barvami in sicer je ugotovil, kolikšen del
določene barve je potreben, da je kompozicija
uravnotežena.
• Rumena ploskev po Goetheju deluje trikrat
večja kot vijolična, oranžna dvakrat večja od
modre, zelena in rdeča pa sta po svetlosti
enakovredni.
• Sorazmerne vrednosti komplementarnih
dvojic so torej naslednje:
rumena : vijolična = 9 : 3 = 3 : 1 = 3/4 : 1/4
oranžna : modra = 8 : 4 = 2 : 1 = 2/3 : 1/3
rdeča : zelena = 6 : 6 = 1 : 1 = 1/2 : 1/2
• Da bi te barve delovale harmonično, jih
je treba uporabljati v obratnem
sorazmerju.
• To pomeni, da bomo rumeno, ki je trikrat močnejša
od vijolične, porazdelili na tretjini celotne površine,
ki jo zavzema njej komplementarna vijolična barva.
1/4 : 3/4
1/3 : 2/3
1/2 : 1/2
• Glede na velikosti površin so torej
velikosti harmoničnih površin
posameznih barv v naslednjem razmerju:
rumena:oranžna:rdeča:vijolična:modra:zelena
3
: 4
: 6 : 9
: 8
: 6
• Tako lahko določimo tudi količinske odnose
posameznih barvnih dvojic ali trojic:
rumena : oranžna
=3:4
rumena : rdeča
=3:6
rumena : vijolična
=3:9
rumena : modra
=3:8
rumena : rdeča : modra
=3:6:8
oranžna : vijolična : zelena = 4 : 9 : 6
Podobno bi lahko količinsko določili tudi druge
barve. Navedena količinska razmerja pa veljajo
le ob najvišji stopnji nasičenosti vseh barv.
• Primarne in
sekundarne
barve v
harmoničnem
količinskem
razmerju
• Rdeča in zelena
sta v enakih
količinah.Ploskev
deluje
harmonično.
• Če barvi nista
komplementarni,
potem v enakih
količinah
učinkujeta
nemirno in
nestabilno.
• Kadar je kontrast količin zelo izrazit, nastane
drug učinek. Ker je zelene v primerjavi z
rdečo precej več, povzroča simultani
kontrast v očeh dražeč sij komplementarne
rdeče.
• Kontrast količin je v bistvu kontrast
proporcev.
• SUKCESIVNI IN SIMULTANI KONTRAST
SMO OBDELALI PRI BARVNIH
PREMENAH.
`