Znanstveno dokazani zdravilni učinki Olja 80 (PDF

Znanstveno dokazani zdravilni učinki Olja 80
1. Uvod
Le malo je naravnih izdelkov, ki vsebujejo toliko zdravilnih učinkovin kot oreh. Orehovo olje
je koncentrat tega izjemnega plodu narave, ter eden od najpogosteje uporabljenih pripravkov pri metodi
zdravljenja Planet zdravja. Za namene te metode ga bomo imenovali Olje 80. Medicina v zadnjem času
vse bolj priznava pozitivne učinke orehovega olja. Že več medicinskih študij je pokazalo, kako zelo
'čudežno' moč bi lahko oreh skrival v sebi – povezujejo ga z zmanjševanjem tveganja za bolezni srca in
ožilja, pomen mu pripisujejo pri preprečevanju sladkorne bolezni in celo pri premagovanju raka. Olje 80
si počasi, vendar vztrajno utira pot v sodobno medicino, kjer postaja vse bolj cenjen. Pri Planetu zdravja s
ponosom spremljamo najnovejša znanstvena dognanja, saj že dolgo časa verjamemo v izjemne pozitivne
učinke za zdravje, ki jih je mogoče doseči pri rednem uživanju Olja 80. Rezultati novih medicinskih
študij nam pomenijo potrditev naše dosedanje prakse. V nadaljevanju predstavljamo povzetke omenjenih
znanstvenih študij, s katerimi so bili dokazani mnogi pozitivni učinki Olja 80 za zdravje.
1. Najpomembnejše kemične sestavine v Olju 80
Orehova jedrca so energetsko izredno bogato živilo, ki vsebuje veliko maščob in nenasičenih maščobnih
kislin. Ugodna sestava nenasičenih maščobnih kislin prispeva k pozitivnim rezultatom, ki so bili opaženi
pri uživanju orehovega olja v epidemioloških študijah (preprečevanje bolezni srca in ožilja ter sladkorne
bolezni) in pri poskusih s hranjenjem na živalih (zniževanje ravni holesterola). Poleg maščob vsebujejo
orehi tudi številne druge bioaktivne sestavine:
• Enkrat nenasičene in večkrat nenasičene maščobne kisline n-6 in n-3
• Vlaknine
• Mikronutriente
 Vitamin E
 Folna kislina
 Baker
 Magnezij
 Jod
• Rastlinske beljakovine (arginin)
• Fitokemikalije
• Rastlinske sterole
Zahvaljujoč njihovi posebni sestavi bodo orehi po vsej verjetnosti imeli pozitiven vpliv na nove biološke
indikatorje tveganja za bolezni srca in ožilja, na primer na oksidacijo slabega holesterola LDL, na topne
vnetne molekule in na disfunkcijo endotelija. Rezultati kliničnih študij so že dokazali zaščito pred
oksidacijo LDL, ki je bila posledica uživanja orehov – v neki raziskavi so znanstveniki dokazali povezavo
med uživanjem ene porcije mešanih oreščkov na dan ter nižjimi koncentracijami oksidiranega LDL-a. V
zvezi z vnetji so presečne študije pokazale, da uživanje oreščkov pozitivno vpliva na zmanjšanje
koncentracije vnetnih molekul v krvi ter na povečano stopnjo adiponektina (močnega protivnetnega
adipokina) v plazmi. Rezultati kliničnih študij so pokazali na znižano koncentracijo vnetnih citokinov ob
uživanju oreščkov, niso pa pokazali trajnih sprememb C-reaktivnega proteina. Raziskovalci so učinke na
delovanje endotelija merili le za uživanje orehov, ter zabeležili pozitivne spremembe v vazoreaktivnosti –
tako pri ljudeh, ki so nekaj časa uživali le orehe, kot tudi pri tistih, ki so z orehi nadomestili en obrok. Na
laboratorijskih živalih s pospešeno aterosklerozo je uživanje orehov zaviralo sproščanje endotelina 1,
močnega aktivatorja endotelija. Pozitivne učinke na žilno reaktivnost gre pripisati različnim elementom,
ki jih vsebujejo orehi: L-argininu, iz katerega nastane dušikov oksid, alfa linolni kislini ter fonolnim
antioksidantom. Vse več znanstvenih dokazov kaže, da ima uživanje oreščkov poleg zniževanja
holesterola tudi druge pozitivne učinke na zmanjševanje tveganja za bolezni srca in ožilja.
TABELA 1 Skupna koncentracija antioksidantov v oreščkih in semenih1
Oreščki in Botanično Družina Vzorec
nmol/ Vzorec
nmol/ Vzorec
semena
ime
A
1
B
1
C
00 g
00 g
Oreh
Juglans
Juglan Diamon 17,89
Helios
19,76 Helios
2
regia
daceae d (n=3)
(n=3)
(n=3)
Sončnično Helianthus Asterac
seme
annuus
eae
Natuvit,
Danska
(n=3)
Sezamovo Sesamum Pedaliac Natana,
seme
indicum
eae
Danska
(n=3)
Lešnik
Corylus
Betulac Nøttefab
avellana
ea
rikken
(n=3)
Mandelj
Prunus
Rosacea Solbæto
amygdalus e
rv (n=3)
5,41
Indijski
orešček
Anacardiu
m
occidental
e
Anarcad Nøttefab
iacear
rikken
(n=3)
Natuvit,
Danska
(n=3)
Natana,
Danska
(n=3)
Solbæto
rv (n=3)
4,57
0,44
ICA,
Norvešk
a (n=3)
0,23
0,22
Nøttefab
rikken
(n=3)
0,23
1,09
0,48
1,25
0,50
Natuvit,
Danska
(n=3)
Natana,
Danska
(n=3)
Nøttefa
brikken
(n=3)
Meny,
Norveš
ka
(n=3)
Nøttefa
brikken
(n=3)
nmol/
1
00 g
25,25
Skupno
povprečje
6,18
5,39
1,28
1,21
0,49
0,49
0,23
0,30
0,24
0,23
20,97
Profil maščobnih kilsin v orehu, ter vsebnost tokoferola, skvalena in fitosterola
Čeprav je za oreščke značilna visoka vsebnost maščob, lahko profil teh maščobnih kislin pripomore k
zmanjševanju tveganja za koronarno srčno bolezen. Med drugim oreščki vsebujejo tudi sestavine, ki bi
lahko pomagale varovati srce (npr. fitosterole, tokoferole in skvalen). Skupno vsebnost olja v orehih,
mandljih, arašidih, lešnikih in makadamijevih oreščkih se ugotavlja na osnovi olja, pridobljenega iz sveže
zmletih plodov, hkrati se ugotavlja še preoksidno vrednost, sestavo maščobnih kislin, tokoferolov,
fitosterolov ter skvalena. Skupna vsebnost olja v oreščkih se giblje med 37,9 % in 59,2 %, peroksidna
vrednost pa med 0,19 in 0,43 meq O2/kg olja. Od enkrat nenasičenih maščobnih kislin prevladuje
oleinska kislina (C18:1), v makadamijskih oreščkih pa je prisotno tudi precej palmitooleinske kisline
(C16:1). Od večkrat nenasičenih maščobnih kislin sta najbolj prisotni linolna kislina (C18:2) ter
linolenska kislina (C18:3). V vseh oreščkih, z izjemo oreha, od tokoferolov prevladuje alfa-tokoferol.
Ugotovljena vsebnost skvalena je bila med 9,4 in 186,4 mikrog/g. Od sterolov prevladuje beta-sitosterol,
in sicer s koncentracijo od 991,2 do 2071,7 mikrog/g olja. Nezanemarljiva je še koncentracija
kampesterola in stigmasterola.
Fitokemijska sestava oreščkov
Rezultati opazovalnih študij kažejo, da je uživanje oreščkov obratno sorazmerno povezano s tveganjem za
bolezni srca in ožilja ter raka. Drevesni oreščki in arašidi poleg številnih vitaminov in mineralov,
nenasičenih maščobnih kislin in vlaknin vsebujejo tudi različne fitokemijske snovi, ki bi lahko prispevale
k izboljšanju zdravja in zmanjševanju tveganja za kronične bolezni. Sicer je kar nekaj teh bioaktivnih
Vsebnost antioksidantov, ki oddajajo elektrone, je bila določena s pomočjo metode FRAP. Če ni drugače
zapisano, predstavljajo dane vrednosti povprečno koncentracijo na 100 g svežih plodov, namenjenih uživanju. Za
vsak vzorec so zapisani tudi podatki o izvoru, proizvajalcu in kultivarju (v kolikor so bili ti podatki znani). Vzorci
A, B in C predstavljajo tri različne vzorce plodov iste rastline, ki so bili dobljeni iz različnih virov (npr. različen
geografski izvor ali proizvajalec).
2
V oklepajih je zapisano število analiziranih predmetov.
1
snovi še potrebno natančno določiti in ugotoviti njihovo delovanje, toda znanstveniki so jih že razdelili v
večje razrede: karotenoidi, fenoli in fitosteroli. Vsebnost fitosterolov v oreščkih je med 95-280 mg/100 g.
Nekateri oreščki vsebujejo 1 mikrog/100 g alfa-karotena, beta-karotena, beta-kriptoksantina, luteina in
zeaksantina, medtem ko pisatcija vsebuje 1-3 mikrog/100 g teh snovi, brazilski oreščki, makadamijski
oreščki in arašidi pa jih ne vsebujejo. V oreščkih so prisotni tudi fenoli, vključno s fenolnimi kislinami,
flavonoidi in stilbeni. Orehi so še posebej bogati v skupni vsebnosti fenolov, saj vsebujejo kar 1625
ekvivalentov galne kisline/100 g. Resveratrol, ki spada med stilbene, je s 84 mikrog/100 g prisoten v
arašidih in s 115 mikrog/100 g v pistaciji. V Podatkovni zbirki za vsebnost flavonoidov v izbranih živilih
ameriškega Ministrstva za kmetijstvo najdemo podatek, da pekani oz. ameriški orehi vsebujejo 34 mg
flavonoidov/100 g, mandlji 15 mg, pistacije in lešniki pa 12 mg. Proantocianidine vsebujejo mandlji,
indijski oreščki, lešniki, pekani, pistacije, arašidi ter orehi, njihova koncentracija pa se giblje med 9-494
mg/100 g. Fitokemijske snovi v oreščkih strokovnjaki povezujejo s številnimi biološkimi dejavnostmi, ki
dokazano vplivajo na začetek in napredovanje mnogih patogenih procesov. Ker za večino oreščkov še
niso izdelani popolni fitokemijski profili, nam o biološki razpoložljivosti in metabolizmu oreščkov
primanjkuje podatkov, zato so na tem področju potrebne dodatne raziskave.
Vloga antioksidantov v Olju 80
Ljudje, ki uživajo veliko sadja, zelenjave in minimalno predelanih žitaric, so po ugotovitvah
znanstvenikov izpostavljeni manjšemu tveganju za kronične degenerativne bolezni. Ker je za te bolezni
značilen močan oksidativni stres, strokovnjaki omenjene pozitivne učinke pripisujejo antioksidantom v
živilih. Vsako živilo rastlinskega izvora vsebuje različne antioksidante s specifičnimi lastnostmi. Številni
antioksidanti sodelujejo pri zniževanju oksidativnega stresa v rastlinah, strokovnjaki pa menijo, da bi tudi
pri učinkoviti zaščiti živalskih celic antioksidanti lahko igrali ključno vlogo. Da bi to hipotezo preverili,
so znanstveniki izbrali živila rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo antioksidantov – med njimi tudi
oreščke. Prav nekateri oreščki spadajo med živila rastlinskega izvora z najvišjo vsebnostjo
antioksidantov. Izmed drevesnih oreščkov se z najvišjo koncentracijo antioksidantov ponašajo orehi,
pekani in kostanji. Orehi vsebujejo preko 20 mmol antioksidantov/100 g, in sicer pretežno v kožici plodu.
K vnosu antioksidantov v organizem bistveno prispevajo tudi arašidi (ki spadajo v skupino stročnic). Ti
podatki se skladajo z našo razširjeno analizo obstoječe raziskave, katere cilj je bil med drugim ugotoviti
povezavo med uživanjem oreščkov in različnimi boleznimi s smrtnim izidom, opredeljenimi v obsežni
ameriški raziskavi Iowa Women's Health Study. Ugotovili smo, da je imelo razmerje tveganja za skupno
smrtnost, povezano z uživanjem oreščkov ali arašidovega masla, obliko črke U. Pri uživanju oreščkov ali
arašidovega masla enkrat na teden je bilo razmerje tveganja 0,89 (CI = 0,81-0,97), pri uživanju od enkrat
do štirikrat na teden pa 0,81 (CI = 0,75-0,88). Znanstveniki so ugotovili tudi močno in dosledno povezavo
med uživanjem oreščkov ali arašidovega masla in smrtnimi primeri, ki so bili posledica bolezni srca in
ožilja ali koronarne srčne bolezni. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pokazale, če k omenjenemu
pozitivnemu učinku oreščkov na zdravje vplivajo antioksidanti.
Bioaktivne snovi v živilih in njihova vloga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja ter raka
'Bioaktivne spojine' so nehranilni elementi, ki se običajno v živilih pojavljajo v nizkih koncentracijah.
Strokovnjaki jim trenutno posvečajo veliko pozornosti, saj bi radi ugotovili njihov vpliv na zdravje.
Povečano zanimanje znanstvenikov so sprožili rezultati epidemioloških raziskav, ki so pokazali pozitivno
povezavo med uživanjem živil rastlinskega izvora in nižjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter raka.
Tako so znanstveniki odkrili mnoge bioaktivne snovi, ki se močno razlikujejo glede na kemijsko sestavo
in funkcijo, ter so v skladu s tem tudi razdeljene v skupine. Fenolne spojine, med katere spadajo tudi
flavonoidi, so prisotne v vseh rastlinah. Opravljenih je bilo že veliko študij, v katerih so znanstveniki
preučevali njihovo prisotnost in učinke v živilih kot so žitarice, stročnice, oreščki, olivno olje, zelenjava,
sadje, čaj in rdeče vino. Mnoge fenolne spojine imajo antioksidacijske lastnosti, nekatere raziskave pa so
pokazale pozitiven vpliv teh spojin na trombozo ter genezo in napredovanjem rasti tumorjev. Rezultati
nekaterih epidemioloških raziskav so sicer res pokazali povezavo med uživanjem flavonoidov in drugih
fenolnih spojin ter nižjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter raka, toda spet druge raziskave te
povezave niso potrdile. Različne vrste fitoestrogenov, ki imajo antioksidacijske lastnosti, so prisotne v
soji, pa tudi v lanenih semenih, nepredelanih žitih, sadju in zelenjavi. Rezultati nekaterih raziskav so
pokazali na njihove pozitivne učinke pri nekaterih drugih dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja, pa
tudi pri živalskih in celičnih kulturnih modelih raka. Toda ker fitoestrogeni delujejo deloma kot agonisti
in deloma kot antagonisti estrogena, je njihov vpliv na rakava obolenja najverjetneje kompleksen.
Hidroksitirosol je ena izmed fenolnih spojin v olivah in olivnem olju, ter močen antioksidant. Oreščki in
rdeče vino vsebujejo resveratrol, ki ima antioksidantske, antitrombotične in protivnetne lastnosti, zavira
pa tudi nastanek rakastih tvorb. Likopen je močen antioksidantski karotenoid, ki ga najdemo predvsem v
paradižnikih in drugih sadežih, ščitil pa naj bi pred rakom prostate in drugimi oblikami raka, pri živalih pa
tudi zaviral rast tumornih celic. V poskusnih modelih se je pokazalo antikancerogeno delovanje ter
pozitiven učinek na varovanje srca in ožilja organožveplovih spojin, prisotnih v česnu in čebuli,
isotiocianata v zelenjavi iz družine križnic, ter monoterpenov v citrusih, češnjah in zeliščih. Zaključimo
lahko, da imajo številne bioaktivne spojine po nekaterih znanstvenih dognanjih pozitiven vpliv na
zdravje. Kljub temu je potrebno opraviti še veliko raziskav, preden lahko izdamo prehrambena
priporočila, ki bodo temeljila na rezultatih znanstvenih študij. A že sedaj obstaja dovolj dokazov, da lahko
priporočimo uživanje živil, bogatih z bioaktivnimi spojinami. To v praksi pomeni, da priporočamo
uživanje različnih vrst sadja, zelenjave, nepredelanih žit, stročnic, olj ter oreščkov.
Jod in Olje 80
Vsebnost joda je v črnem orehu mnogo višja kot v večini drugih rastlin. Čeprav je bilo o tem do sedaj
narejenih malo znanstvenih raziskav, pa številni zdravilci poročajo o uspešnem zdravljenju hipoaktivnosti
ščitnice s črnim orehom. V preteklosti so s črnim orehom pogosto zdravili ljudi s paraziti in okužbami,
kar najverjetneje lahko pripišemo tudi vsebnosti joda v črnem orehu. Dr. Kimberly Balas, strokovnjakinja
za naravno zdravljenje, je skupaj s priznanim zdravnikom s področja naravnega zdravja sodelovala v
neobjavljeni študiji o fibromialgiji (kroničnem mišično-skeletnem sindromu). Za namene raziskave sta
raziskovalca paciente s fibromialgijo razdelila v tri skupine. V prvi skupini je kolega dr. Balasove
uporabljal omega-3 esencialne maščobne kisline, druga skupina pacientov je prejela novo zdravilo, za
tretjo skupino pa je bila zadolžena Kimberly Balas. Izbrati je morala neko rastlino, ki naj bi delovala kot
placebo, in odločila se je za črni oreh. Pacienti, ki so jemali omega-3 esencialne maščobne kisline ali črni
oreh so imeli boljše rezultate kot skupina, ki je jemala zdravilo, zato rezultati raziskave niso bili
objavljeni. Dr. Kimberly še vedno uporablja črni oreh in z njim uspešno zdravi paciente s fibromialgijo.
Potrdila je, da je prav vsebnost joda eden od razlogov za uspešnost zdravljenja.
2.
Klinične študije
Pozitivni vplivi na srce in ožilje
Olje 80 uravnava raven trigliceridov v krvi
Hiperlipidemija (povečana koncentracija maščob v krvi) je pomemben dejavnik tveganja za koronarne
srčne bolezni, hkrati pa gre za dejavnik, ki ga je mogoče nadzorovati. Veliko raziskav je že potrdilo
pozitivne učinke oreščkov na koncentracijo različnih vrst maščob v krvi. Po osemtedenskem uživanju
navadnega oreha (Juglans regia L.) v odmerku 20 g/dan je koncentracija trigliceridov (TG) v krvi
sodelujočim padla za 17 % (p vrednost < 0,05). Poleg tega je oreh občutno prispeval k povišanju nivoja
HDL holesterola v krvi (p vrednost < 0,05). Strokovnjaki so izvedli dvojno slepo študijo vrste primerkontrola, da bi izmerili sposobnost olja navadnega oreha za zmanjševanje nivoja maščob v krvi. V ta
namen so šestdeset oseb s povišano koncentracijo maščob v krvi poljubno razdelili v dve skupini. Pacienti
iz skupine A (n=29) so 45 dni prejemali orehovo olje v kapsulah po 500 mg, 3 g/dan, pacienti iz skupine
B (n=31) pa so prejemali placebo in služili kot kontrolna skupina. Znanstveniki so koncentracijo maščob
v krvi sodelujočim izmerili pred začetkom študije, ter nato po 15, 30 in 45 dneh, ter še 15 dni po
zaključku raziskave. Koncentracija TG v krvi se je pri pacientih iz skupine A zmanjšala za 19 % do 33 %
v primerjavi z začetnim stanjem (p vrednost < 0,05). Pri ostalih meritvah ni bilo opaženih statistično
pomembnih razlik. Zaključimo lahko, da je Olje št. 80 dobro naravno zdravilo za znižanje ravni
trigliceridov v krvi.
Uživanje orehov pri pacientih s povišanim nivojem maščob v krvi
Oreh (Juglans regia L.) naj bi zaviral nastanek rakastih tvorb, deloval poživljajoče, čistil kri, ter telo
razstrupljal. Oreščki poleg tega dokazano vsebujejo ugodne maščobne kisline in hranilne snovi.
Znanstveniki so z raziskavo skušali dokazati sposobnost oreha, da uravnava nivo maščob v krvi. V
randomizirani raziskavi vrste primer-kontrola je sodelovalo 52 prostovoljcev, ki so bili razdeljeni v dve
skupini. Prostovoljci iz skupine A so 8 tednov uživali 20 gramov orehov na dan, prostovoljci iz kontrolne
skupine (skupina B) pa niso uživali orehov. Raziskovalci so vsem sodelujočim izmerili koncentracijo
trigliceridov, lipoproteinov visoke gostote (HDL) in lipoproteinov nizke gostote (LDL) pred začetkom
raziskave, po štirih tednih ter po osmih tednih. Osebam iz skupine A se je koncentracija TG v krvi v
povprečju zmanjšala za 17,1 % v primerjavi z začetnim stanjem, pa tudi vrednost holesterola HDL se je
občutno zvišala, in sicer v povprečju za 9 %. Rezultati raziskave so pokazali, da je redno uživanje
oreščkov po vsej verjetnosti povezano z nižjim tveganjem za bolezen koronarnih arterij, saj zmanjšuje
nivo trigliceridov in povečuje nivo HDL.
Stopnja holesterola v krvi in uživanje orehov: presečna raziskava v Franciji
Pomembna vloga večkrat nenasičenih maščobnih kislin pri preprečevanju bolezni srca in ožilja je že bila
znanstveno dokazana. Strokovnjaki so izvedli presečno študijo, da bi ugotovili povezavo med uživanjem
orehov (olja in jedrc), ki predstavljajo vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ter stopnjo maščob v
krvi. V raziskavi je sodelovalo 793 oseb (moških in žensk) starih med 18 in 65 let z območja Dauhiné v
Franciji, ki je znano po pridelavo orehov. Sodelujoči so se udeleževali zdravniških pregledov, ki jih je
organiziral Zavod za kmetijsko zavarovanje. Sodelujoče so najprej vprašali po njihovem običajnem
načinu prehranjevanja (med drugim so zabeležili tudi količino oreščkov in živalske maščobe, zaužite v
preteklem letu),v poštev so vzeli tudi druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Vsakemu so
odvzeli vzorec krvi, ter izmerili stopnjo HDL, LDL, skupno stopnjo holesterola v krvi, in stopnjo
apolipoproteinov A-I in B. Osebe, ki so uživale veliko orehov (orehovega olja in orehovih jedrc), so imele
višjo stopnjo holesterola HDL in apolipoproteinov A-I v krvi – znanstveniki so ugotovili obstoj
sorezmerne povezave med tema dvema kriterijema. Rezultati raziskave so pokazali, da uživanje živalske
maščobe in alkohola na omenjene rezultate ni vplivalo. Povezava med uživanjem orehov in stopnje
drugih vrst maščob v krvi ni bila dokazana. Pozitivni vpliv uživanja orehov na stopnjo holesterola HDL in
apolipoproteinov A-I v krvi je še posebej pomembno zato, ker sta ta dva parametra negativno povezana s
stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja.
Uživanje orehov in rib z visoko vsebnostjo maščobe pri osebah z normalno ali rahlo povišano stopnjo
maščob v krvi in njihov vpliv na različne maščobne frakcije v krvi – randomizirana, kontrolirana
raziskava
Povečano uživanje maščobnih kislin n-3 (omega-3) zmanjša tveganje za koronarno srčno bolezen (KSB).
Cilj raziskave je bil ugotoviti ali imajo orehi (maščobne kisline n-3 rastlinskega izvira) in ribe z visoko
vsebnostjo maščobe (maščobne kisline n-3 v živilih morskega izvora) podobne učinke na označevalce
maščob v krvi in na priporočene dnevne količine za primarno preprečevanje KSB. V randomozirani
navzkrižni raziskavi je sodelovalo 25 oseb z normalnim ali rahlo povišanim nivojem maščob v krvi,
sledili pa so eni od treh izoenergijskih diet (kar pomeni približno 30 % skupne maščobe in <10 %
nasičenih maščob): kontrolna skupina ni uživala oreščkov ali rib, druga skupina je uživala orehe (42,5 g
orehov/10,1 mJ), tretja skupina pa je uživala ribe (113 g lososa dvakrat tedensko). Sodelujočim so kri na
tešče odvzeli dvakrat – enkrat ob začetku raziskave, drugič pa ob koncu, ter analizirali maščobe v krvi.
Pri odraslih, ki so v svojo prehrano vključili orehe, je bila stopnja skupnega holesterola v krvi (4,87 +/0,18 mmol/L) in slabega holesterola LDL (2,77 +/- 0,15 mmol/L) nižja kot pri sodelujočih iz poskusne
skupine (5,14 +/- 0,18 in 3,06 +/- 0,15) in pri sodelujočih, ki so v svojo prehrano vključili ribe (5,33 +/0,18 in 3,2 +/- 0,15 mmol/L; P < 0,0001). Pri sodelujočih iz tretje skupine se je zmanjšala stopnja
trigliceridov v krvi (1,0 +/- 0,11 mmol/L) in povečala stopnja holesterola HDL v krvi (1,23 +/- 0,05
mmol/L) v primerjavi z osebami iz kontrolne skupine (1,12 +/- 0,11 in 1,19 +/- 0,05 mmol/L) ter z
osebami iz druge skupine, ki so uživale orehe (1,11 +/- 0,11 mmol/L, P < 0,05, ter 1,18 +/- 0,05 mmol/L,
P < 0,0001). Razmerje med skupnim holesterolom in holesterolom HDL, med holesterolom LDL in HDL,
ter med apolipoproteinom B in apolipoproteinom A-I so bili nižji pri osebah, ki so v prehrano vključili
orehe, kot pri tistih iz prve in tretje skupine (P < 0,05). Pri ljudeh, ki so v zdravo prehrano vključili orehe
in ribe z visoko vsebnostjo maščob, se je zmanjšala stopnja holesterola in trigliceridov v krvi, kar
zmanjšuje tveganje za KSB.
Uživanje orehov izboljša funkcijo endotelija pri osebah s povišano stopnjo holesterola v krvi –
randomizirana navzkrižna raziskava
Rezultati epidemioloških raziskav kažejo, da uživanje oreščkov zmanjšuje tveganje za bolezen koronarnih
arterij (BKA). Oreščki prispevajo k znižanju stopnje holesterola v krvi, kar deloma pojasni ta učinek.
Strokovnjaki nepravilno delovanje endotelija povezujejo z BKA in dejavniki tveganja za to bolezen, k
izboljšanemu delovanju endotelija pa prispevajo antioksidanti in maščobne kisline n-3. Orehi so bogat vir
tako antioksidantov kot alfa linolne kisline, to je maščobne kisline n-3 rastlinskega izvora. Da bi preverili
hipotezo o izboljšanem delovanju endotelija zaradi uživanja orehov, so znanstveniki v navzkrižni študiji
21 moških in žensk s povišanjo stopnjo holesterola v krvi naključno razporedili v dve skupini. Osebe iz
prve skupine so uživale sredozemsko hrano, ki naj bi zniževala stopnjo holesterola, osebe iz druge
skupine pa so s hrano zaužile približno enako maščob in dobile enako energije, le da so orehi nadomestili
približno 32 % energije, ki jo je prva skupina dobila z enkrat nasičenimi maščobnimi klislinami.
Sodelujoči so se predpisane diete držali štiri tedne. Po vsaki intervenciji so jim raziskovalci na tešče vzeli
kri ter z ultrazvokom izmerili vazomotorno funkcijo nadlahtne arterije. Osemnajst sodelujočih je
raziskavo končalo z veljavnimi meritvami z ultrazvokom. V primerjavi z osebami iz prve skupine, se je
pri osebah iz druge skupine (tistih, ki so uživali orehe) povečala sposobnost širjenja žil, ki je posledica
delovanja endotelija, in zmanjšala koncentracija molekule-1, ki uravnava adhezijo žilnih celic (P < 0,05
za oboje). Po koncu štiritedenskega obdobja so bili rezultati pri obeh skupinah precej podobni za
razširjenost žil, ki ni odvisna od delovanja endotelija, za koncentracijo molekule-1, ki uravnava
medcelično adhezijo, koncentracijo C-reaktivnega proteina, homocisteina, ter bioloških pokazateljev
oksidacije. Pri osebah iz skupine, ki so uživali orehe, se je precej zmanjšal nivo skupnega holesterola (4,4 +/- 7,4 %) in holesterola LDL (-6,4 % +/- 10,0 %) (P < 0,05 za oboje) v primerjavi z začetnim
stanjem. Poleg nižje stopnje holesterola so raziskovalci pri istih osebah ugotovili tudi povišano
koncentracijo alfa linolne kisline prehranskega izvora in višji nivo LDL gama-tokoferola, spremembe v
sposobnosti širjenja žil zaradi delovanja endotelija pa so opazili v kombinaciji z ugodnejšim razmerjem
med holesterolom in HDL (P < 0,05 za vse). Raziskovalci so zaključili, da nadomeščanje orehov z enkrat
nenasičenimi kislinami v sredozemski prehrani pri ljudeh s povišanim nivojem holesterola izboljša
sposobnost žil za širjenje, ki je povezana z delovanjem endotelija. Ta ugotovitev bi lahko pojasnila
blagodejni vpliv oreščkov na srce, ki presega zgolj zmanjšanje nivoja holesterola.
Vpliv oreščkov na tveganje za koronarno srčno bolezen
Epidemiološke raziskave vedno znova dokazujejo pozitiven vpliv, ki ga ima uživanje oreščkov na nižjo
stopnjo obolevnosti in umrljivosti za koronarno srčno boleznijo pri različnih skupinah prebivalstva.
Rezultati kliničnih raziskav kažejo, da je z uživanjem hrane, ki je srcu prijazna in vsebuje različne
oreščke ali arašide, opazno znižanje skupne stopnje holesterola in slabega holesterola LDL. Ugoden profil
maščob v orehih (visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin in nizka vsebnost nasičenih maščobnih
kislin) po dosedanjih ugotovitvah prispeva k nižji stopnji holesterola, kar pomeni manjše tveganje za
koronarno srčno bolezen. Prehranske vlaknine in drugi bioaktivni elementi v oreščkih bi lahko prispevali
še k dodatnim pozitivnim učinkom za srce.
TABELA 2. Vsebnost alfa linolne kisline (ALK) v izbranih oljih, semenih in oreščkih, ter količina, ki
ustreza priporočenemu vnosu3
Količina, s katero odrasli
Količina, s katero odrasle
Vir ALK
ALK
moški zadostijo
ženske zadostijo
priporočenem vnosu ALK priporočenem vnosu ALK
(1,6 g ALK /dan)
(1,1 g ALK/dan)
g/žlico
žlic
žlic
Bučno seme
0,051
31,4
21,6
Olivno olje
0,103
15,5
10,7
Črni orehi
0,156
10,3
7,05
Sojino olje
1,231
1,3
0,89
Repično olje
1,302
1,2
0,84
Orehovo olje
1,414
1,1
0,78
Laneno seme
2,350
0,68
0,47
Orehi
2,574
0,62
0,43
Laneno olje
7,249
0,22
0,15
Akutni učinki obrokov z visoko vsebnostjo maščobe, obogatenih z orehi ali olivnim oljem, na delovanje
endotelija po obroku
Znanstveniki so želeli ugotoviti kako dodajanje orehov oziroma olivnega olja k živilom, ki so bogata z
maščobami, vpliva na dejavnost ožilja po obroku, na stopnjo lipoproteinov, pokazateljev oksidacije, na
dejavnost endotelija po obroku, ter na stopnjo asimetričnega dimetilarginina (ADMA). Rezultati so
pokazali, da je bilo delovanje endotelija pri bolnikih z zvišano stopnjo holesterola boljše, kadar so uživali
orehe kot kadar so uživali sredozemsko hrano. Postavljena je bila hipoteza, da bi orehi lahko preprečili
motnje v delovanju endotelija po mastnem obroku. Raziskovalci so v navzkrižni študiji naključno
razporedili 12 zdravih oseb in 12 oseb s prekomerno stopnjo holesterola v krvi v dve skupini. Sodelujoči
so v razmaku enega tedna pojedli dva obroka hrane z visoko vsebnostjo maščob, ki so jim dodali 25 g
olivnega olja ali 40 g orehov. Oba obroka sta vsebovala 80 g maščob in 35 % nasičenih maščobnih kislin.
Raziskovalci so nato izvedli punkturo žile in z ultrazvokom spremljali delovanje endotelija nadlahtne
arterije, in sicer najprej na tešče ter nato še 4 ure po zaužitju obroka. V obeh skupinah je bila
vazodilatacija slabša po zaužitju obroka z olivnim oljem kot po zaužitju obroka z orehi (p = 0,006,
vzajemno vplivanje za časovno obdobje). Koncentracija trigliceridov na prazen želodec (ne po užitju
hrane) je bila obratno sorazmerno povezana z vazodilatacijo (r = -0,324; p = 0,024). Dilatacija, ki je
neodvisno od pretoka krvi, ter koncentracija asimetričnega dimetilarginina v krvi sta ostali enaki,
koncentracija oksidiranih lipoproteinov nizke gostote (p = 0,051) pa se je zmanjšala po obeh obrokih.
Koncentracija topnih vnetnih citokinov in adhezijskih molekul se je zmanjšala (p < 0,01) ne glede na
vrsto obroka, z izjemo E-selektina, ki je bil nižji po obroku z orehi (p = 0,033). Raziskovalci so zaključili,
da dodatek orehov k obroku z visoko vsebnostjo maščob akutno izboljša vazodilatacijo ne glede na
spremembe v oksidaciji, vnetju ali koncentracijo asimetričnega dimetilarginina. Tako orehi kot olivno
olje pomagajo ohranjati zaščitne fonotipe v celicah endotelija.
Ugoden vpliv za sladkorne bolnike
Učinki uživanja orehov na delovanje endotelija pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2: randomizirana,
kontrolirana navzkrižna raziskava
Da bi določili vpliv, ki ga ima vsakodnevno uživanje orehov na delovanje endotelija, biološke indikatorje
za delovanje srca in ožilja ter antropometrične meritve pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, so
znanstveniki izvedli randomizirano, kontrolirano, enojno slepo navzkrižno študijo. Štiriindvajset oseb s
sladkorno boleznijo tipa 2, v povprečju starih 58 let (14 žensk in 10 moških) so raziskovalci naključno
razdelili v dve skupini. Prva skupina udeležencev je osem tednov uživala hrano po lastni izbiri, zraven pa
še 56 g (366 kcal) orehov na dan, druga skupina pa je prav tako osem tednov uživala zgolj hrano po lastni
3
Iz vira št. 60. 1 žlica olja = 13,6 g; 1 žlica semen ali oreščkov = 28, 35 gramov.
izbiri, brez orehov. Udeležencem so z metodo vazodilatacije (FMD) izmerili delovanje endotelija ter
zabeležili biološke indikatorje srca in ožilja pred začetkom raziskave in po končanem osemtedenskem
obdobju. Primarno merilo rezultatov je bila sprememba vazodilatacije po osmih tednih. Sekundarna
merila so bile spremembe koncentracije maščob v krvi, spremembe v koncentraciji hemoglobina A1C,
krvnega sladkorja na tešče, spremembe v občutljivosti na inzulin in antropometrične meritve. Rezultati
raziskave kažejo, da se je delovanje endotelija bistveno izboljšalo pri osebah, ki so uživale hrano po lastni
izbiri in orehe v primerjavi s tistimi, ki orehov niso uživali (2,2 +/- 1,7 oz. 1,2 +/- 1,6 %; P = 0,04). Pri
osebah iz prve skupine se je v primerjavi z začetnim stanjem stopnja krvnega sladkorja na tešče zvišala
(10,0 +/- 20,5 mg/dl, P = 0,04), koncentracija skupnega holesterola (-9,7 +/- 14,5 mg/dl, P < 0,01) in
holesterola LDL (-7,7 +/- 10 mg/dl, P < 0,01) pa zmanjšala, čeprav tu ni šlo za večje spremembe v
primerjavi z osebami iz druge skupine. Pri antropometričnih meritvah, koncentraciji hemoglobina A1C v
krvi ter občutljivosti na inzulin med skupinama niso bile zabeležene statistično pomembne razlike.
Rezultati raziskave kažejo, da uživanje orehov kot dodatka k običajni hrani izboljša od endotelija odvisno
vazodilatacijo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Ti rezultati kažejo na morebitno zmanjšanje
tveganja za bolezni srca.
Dolgoročni učinki ob uživanju povečanih količin večkrat nenasičenih mašob oreha na metabolične
parametre pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2
Ko začnemo uživati novo živilo ali prehranski dodatek, se ponavadi pokažejo zgolj kratkoročni učinki na
metabolizem. Za dolgoročne učinke je največkrat potrebno spremeniti vrsto zaužitih maščob, saj s tem
vplivamo na telesne funkcije in učinkovanje inzulina. Raziskovalci so preučevali učinek dolgoročnega
uživanja večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) iz orehov na metabolične funkcije pri bolnikih s
sladkorno boleznijo tipa 2. V raziskavi je sodelovalo petdeset odraslih oseb s prekomerno telesno težo in
sladkorno boleznijo tipa 2 (povprečna starost je bila 54 +/- 8,7 let), ki so jih raziskovalci naključno
razdelili v dve skupini. Obe skupini sta eno leto uživali hrano z nizko vsebnostjo maščob; cilj je bil
ohraniti isto telesno težo (na dan so zaužili približno 2000 kalorij, od tega 30 % maščobe), le da so osebe
iz prve skupine zaužile še +/- 30 g orehov na dan, druga skupina pa je bila kontrolna. Razlike med
skupinama so beležili s spremembami antropometričnih vrednosti (telesna teža, telesna maščoba,
maščobno tkivo na predelu trebuha) in kliničnih indikatorjev sladkorne bolezni, ki so jih s pomočjo
splošnega linearnega modela spremljali skozi ves potek raziskave. Rezultati so pokazali, da so osebe iz
prve skupine zaužile bistveno več VNMK kot osebe iz kontrolne skupine (P = 0,035), kar so raziskovalci
pripisali povečanemu uživanju orehov (ti so predstavljali vir 67 % VNMK v 12 mesecih). Učinki so bili
najbolj izraziti v prvih treh mesecih. Čeprav so sodelujoči v obeh skupinah uživali hrano, katere namen je
bil obdržati isto telesno težo, so vsi v povprečju shujšali za 1-2 kg, razlike med skupinama ni bilo (P =
0,680). Pri obeh skupinah je prišlo do izboljšav v vseh kliničnih parametrih s pomembnimi časovnimi
učinki (P = 0,004), z izjemo stopnje triacilglicerolov, ki pa je bila že na začetku raziskave le minimlno
povišana. Vrednost inzulina na tešče (P = 0,046) je pri osebah iz prve skupine bistveno bolj upadla kot pri
osebah iz druge, najbolj je bil ta učinek opazen v prvih treh mesecih raziskave. Rezultati torej kažejo, da
je vnos živilske maščobe možno uravnavati z živili kot so orehi, ki prispevajo k znižanju stopnje inzulina
na tešče. Opazni so tudi dolgoročni učinki, vendar so ti odvisni od sprememb v zaužiti hrani, pa tudi od
poteka bolezni.
Pomen pri preprečevanju raka
Uživanje orehov zavira rast vsajenega človeškega raka na dojki MDA-MB 231 pri laboratorijskih miših
brez dlake
Orehi vsebujejo elemente, ki bi lahko zavirali rast rakastega tkiva, med drugim omega 3 maščobne
kisline, fitosterole, polifenole, karotenoide in melatonin. Raziskovalci so izvedli poskusno študijo, s
katero so ugotavljali učinek uživanja orehov na rast človeških celic raka na dojki MDA-MB 231 pri
laboratorijskih miših. V miši so vsadili rakaste celice in jih hranili s hrano za glodalce AIN-76A, ki je bila
delno prirejena, tako da je vsebovala 10 odstotkov koruznega olja. Ko so tumorji dosegli velikost 3 do 5
mm premera, so miši razdelili na dve skupini: prva skupina je poleg navadne hrane dobivala še odmerek
mletih orehov, ki bi pri ljudeh ustrezal 56 gramom, druga skupina je bila kontrolna. Od desetega dneva
študije, ko se je velikost tumorjev pri obeh skupinah miši začela razlikovati, pa do konca študije, je bila
rast tumorjev pri prvi skupini (2,9 +/- 1,1 mm(3)/dan; povprečna +/- standardna napaka od povprečja)
bistveno manjša kot pri drugi skupini miši (P > 0,05; t-test za stopnjo rasti), ki ni uživala orehov (14,6 +/1,3 mm(3)/dan). Frakcije kisline EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozahektaenojska kislina)
v jetrih prve skupine so bile pomembno višje kot pri drugi skupini. Rast in razmnoževanje tumornih celic
se je zaradi uživanja orehov pri prvi skupini zmanjšala, na apoptozo pa uživanje orehov ni imelo vpliva.
Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pokazale vpliv uživanja orehov na rast tumorjev pri ljudeh.
Juglans regia L., njegov antioksidativni vpliv in zaviralni učinki na rast in razmnoževanje človeških
rakastih celic
Rezultati različnih raziskav so pokazali, da bi lahko redno uživanje oreščkov, zlasti orehov, predstavljalo
učinkovito obrambo pred boleznimi, povezanimi z oksidacijskim stresom (npr. bolezni srca in ožilja ter
rakava obolenja). Orehi vsebujejo več fenolnih spojin, ki naj bi prispevale k pozitivnim vplivom orehov
na zdravje. V obravnavani raziskavi so znanstveniki preučevali skupno vsebnost fenolov in
antioksidantsko moč metanolnih ekstraktov in ekstraktov naftnega etra, ki so jih pridobili iz plodu, zelene
lupine in listov oreha (Juglans regia L.) Skupno vrednost fenolov so raziskovalci določili po metodi
Folin-Ciocalteu, antioksidantski učinek pa so merili s sposobnostjo vezave stabilnega prostega radikala
2.2'-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) ter sposobnostjo preprečevanja oksidacijske hemolize človeških
eritrocitov, ki jo povzroča 2.2'-azobis(2-amidinopropan) dihidroklorid (AAPH). Najvišja koncentracija
fenolnih spojin je bila izmerjena v metanolnem ekstraktu plodu (116 mg GAE/g ekstrakta), prav tako je
bila v tem ekstraktu tudi najbolj učinkovita nevtralizacija prostih radikalov DPPH (EC(50) vrednost 0,143
mg/mL). Sledil je ekstrakt listov, ter na koncu še ekstrakt zelene lupine. Pri ekstraktih naftnega etra je bil
antioksidacijskih učinek bistveno manjši oziroma ga ni bilo. Vsi ekstrakti na osnovi metanola so
učinkovito zaščitili membrano eritrocitov pred hemolizo, ki jo povzroča oksidacijski učinek AAPH,
učinkovitost zaščite pa je bila odvisna od časa izpostavljenosti in koncentracije. Kljub temu je bil
varovalni učinek ekstrakta listov (IC(50) vrednost 0,060 mg/mL) veliko večji kot pri zeleni lupini (IC(50)
vrednost 0,127 ml/mL) in plodu (IC(50) vrednost 0,121 mg/mL). Znanstveniki so ekstrakte na osnovi
metanola testirali tudi za sposobnost zaviranja rasti in razmnoževanja človeških celičnih linij raka ledvic
A-498 in 769-P ter celičnih linij raka debelega črevesa Caco-2. Vsi ekstrakti so, glede na koncentracijo,
zavirali rast celic raka ledvic in raka debelega črevesa. Pri rakastih celicah ledvic A-498 so vsi ekstrakti
rast zavirali v enaki meri (vrednosti IC(50) so bile med 0,226 in 0,291 mg/mL), medtem ko je bil pri
rakastih celicah ledvic 769-P (vrednost IC(50) 0,352 mg/mL) in rakastih celicah debelega črevesa Caco-2
(vrednost IC(50) 0,229 mg/mL) ekstrakt orehovih listov učinkovitejši pri zaviranju rasti in razmnoževanja
celic od ekstrakta zelene lupine in ekstrakta plodu. Rezultati te raziskave močno kažejo, da je oreh
izvrsten vir učinkovitih naravnih antioksidantov in protirakavih učinkovin.
Drugi pozitivni učinki za zdravje
Polifenoli v orehu preprečujejo poškodbo jeter, ki jo povzročata ogljikov tetraklorid in d-galaktozamin –
hidrolizabilni tanini v zunanji kožici orehovih plodov s svojim delovanjem ščitijo jetra
Znanstveniki so pripravili s polifenoli bogato frakcijo (orehovi polifenoli, 45 % polifenola) iz zunanje
kožice plodov oreha in na miših preizkušali njeno sposobnost za varovanje jeter. En oralni vnos orehovih
polifenolov (200 mg/kg) je preprečil povišanje nivoja glutamat oksalacetat transaminaze (GOT) in
glutamat piruvat transaminaze (GPT) v krvi pri poškodbi jeter, ki je nastala zaradi ogljikovega
tetraklorida (CCI 4), ni pa preprečil poškodbe jeter, ki je nastala kot posledica d-galaktozamina (GaIN).
Da bi odkrili princip delovanja orehovih polifenolov, so znanstveniki preučili pozitiven vpliv posameznih
elementov pri poškodbi jetrnih celic laboratorijskih podgan, ki je nastala zaradi izpostavljenosti CCI 4 in
d-GaIN. Ugotovili so, da so orehovi polifenoli učinkovito ščitili jetrne celice tako pred poškodbo zaradi
CCI 4 in zaradi d-GaIN. Pri preučevanju posameznih elementov so ugotovili, da le elagitanini z galnim
glukopiranoznim jedrom (na primer telimagrandin I in II ter rugozin C) pomembno preprečujejo
poškodbo jetrnih celic zaradi CCI 4. Večina elagitaninov, vključno z telimagrandinom I in 2,3 Oheksahidroksidifenolglukozo, so izjemno učinkovito preprečevali poškodbe celic zaradi d-GaIN. Zlasti
telimagrandin I je popolnoma preprečil poškodbo celic zaradi CCI 4 in d-GaIN, in je tako po vsej
verjetnosti odločilni element pri varovalnem učinku na jetra, ki ga imajo orehovi polifenoli.
4. Reference
"Antihypertriglyceridemic effect of walnut oil", 2009, Zibaeenezhad MJ, Rezaiezadeh M, Mowla A, Ayatollahi SM,
Panjehshahin MR, Cardiovascular Research Center, School of Public Health, Shiraz University of Medical Sciences,
Shiraz, Iran; "Suppression of implanted MDA-MB 231 human breast cancer growth in nude mice by dietary
walnut", 2008, Hardman WE, Ion G. Department of Biochemistry and Microbiology, Marshall University School of
Medicine, Huntington, West Virginia 25755, USA; "Walnut polyphenols prevent liver damage induced by carbon
tetrachloride and d-galactosamine: hepatoprotective hydrolyzable tannins in the kernel pellicles of walnut".
Shimoda H, Tanaka J, Kikuchi M, Fukuda T, Ito H, Hatano T, Yoshida T. Research & Development Division, Oryza Oil
& Fat Chemical Co., Ltd., 1 Numata, Kitagata-cho, Ichinomiya, Aichi 493-8001, Japan. "Acute effects of high-fat
meals enriched with walnuts or olive oil on postprandial endothelial function". Cortés B. et alt. Departament de
Medicina, Universitat Autónoma de Barcelona; "Walnut consumption in hyperlipidemic patients". Zibaeenezhad
MJ, Shamsnia SJ, Khorasani M. Cardiovascular Research Center, School of Medicine, Shiraz University of Medical
Sciences, Shiraz; "Blood cholesterol and walnut consumption: a cross-sectional survey in France". Lavedrine F,
Zmirou D, Ravel A, Balducci F, Alary J. GREPO, Laboratoire de Chimie Analytique, Faculté de Pharmacie, La
Tronche Cedex, France; "Walnuts and fatty fish influence different serum lipid fractions in normal to mildly
hyperlipidemic individuals: a randomized controlled study". Rajaram S, Haddad EH, Mejia A, Sabaté J. Department
of Nutrition, School of Public Health, Loma Linda University, Loma Linda, CA, USA; "Fatty acid profile, tocopherol,
squalene and phytosterol content of walnuts, almonds, peanuts, hazelnuts and the macadamia nut", Maguire LS,
O'Sullivan SM, Galvin K, O'Connor TP, O'Brien NM. Department of Food and Nutritional Sciences, University
College Cork, Ireland; "Determination of sterol and fatty acid compositions, oxidative stability, and nutritional
value of six walnut (Juglans regia L.) cultivars grown in Portugal". Amaral JS et alt. REQUIMTE, Serviços de
Farmacognosia and Bromatologia, Faculdade de Farmácia, Universidade do Porto, R Aníbal Cunha 164, 4050-047
Porto, Portugal.
`