Uvodnik - Kmetijska založba

4/14
3
Uvodnik
Vsebina
Naravne ujme v gozdovih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Povrnitev trošarine za delo v gozdovih
poškodovanih po letošnjem žledu . . . . . . . . . . . . . . 6
Naj bo meja med gozdom in
travnikom spet čista. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Prava žaga je zagotovilo za varno
žaganje drv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Energija v sožitju z naravo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Cepilec Uniforest Titanium 20 Autospeed . . . . . . . 10
Uporaba brezpilotnega letala pri daljinskem
pridobivanju informacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Akumulatorska verižna žaga
Husqvarna 536LiXP. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Vizualizacija proizvodnih procesov in ocena
stroškov v gozdno-lesnih verigah. . . . . . . . . . . . . . 16
Koristi gozdnogospodarskega načrtovanja
za lastnike gozdov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Deveta licitacija vrednejših sortimentov
v Sloveniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Izdajatelj:
KMETIJSKA ZALOŽBA, d.o.o.
Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec
Glavni urednik: mag. Andrej GOLOB
Odgovorna urednica: Veronika Z. VALENTAR
Stalni sodelavci: mag. Marjan DOLENŠEK,
Marko KENDA, Jože KOVAČ,
dr. Nike KRAJNC, Jože MORI
Tehnični urednik: Janez GRABEC
Oblikovanje, grafična priprava:
Kmetijska založba, d.o.o
Naklada: 5000 izvodov
Naslov uredništva:
GOZD in obnovljivi viri,
Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec
tel.: (02) 88 56 700, fax: (02) 88 56 707
e-pošta: [email protected],
http: www.kmetovalec.com
Naročnine in oglasno trženje:
KMETIJSKA ZALOŽBA, d.o.o.
Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec
tel.: (02) 88 56 700
e-pošta: [email protected]
KOZLOVSKA SODBA NA USTAVNEM SODIŠČU
Vpliv lokalnih veljakov na zakonodajne prepreke, ki jih v slovenskih paragrafih ni
malo, je prav zanimivo opazovati. Zadeva je še posebno pereča v tistih lokalnih skupnostih, kjer je ljudstvo postavilo na oblast župana, ki ima politične zveze na ministrstvih
ali, bog ne daj, celo pri vladajoči stranki. Trenutno vladajoča stranka sicer nima takih
pripadnikov, ki bi bili tudi župani, a v bližnji preteklosti se je dogajalo marsikaj. Na
žalost velikokrat predvsem na škodo občanov, ki so te iste ljudi izvolili.
Pri brskanju po javno objavljenih dokumentih tako izvemo, da je ustavno sodišče
pritrdilo pritožbi lastnice zemljišča, po katerem poteka cesta, ki ni odmerjena, jo je pa
občina samovoljno kategorizirala v javno cesto. Ustavno sodišče je nedavno tudi prisodilo, da je širitev območij stavbnih zemljišč do velikosti 5000 m2 le s sklepom občinskega sveta prav tako neustavna. Pomembne zmage, ki v medijih niso bile zelo odmevne,
niso odnesle niti stolčkov! Bržkone zato, ker je tovrstnih primerov na lokalni sceni veliko in bi lahko ustavili pomembne projekte, ki si jih lasti občinska oblast ali si z njimi
celo polni žepe. Najbolj zabavno je opazovati razprave po tem, ko stopi v veljavo nov
predpis ali zakon, ki prepreči samovoljna dejanja lokalnih oblasti … Grožnje s pritožbami, vezami, poznanstvi se kar vrstijo, pa bi morali biti prvi, ki upoštevajo predpise …
Da je javna korist včasih pomembnejša od zasebne lastnine, se je izkazalo pri boju za
pravice lastnikov gozdov, ki v svoje gozdove morajo dovoliti prost dostop, lov, nabiranje gozdnih sadežev in tako naprej. Isto ustavno sodišče je prisodilo, da je tukaj javni
interes pač pomembnejši in da so gozdovi »naši«. Drugačna odločitev bi spremenila
marsikaj, tudi mnogo dela ustavni sodnikom, vsekakor pa pogled javnosti na zasebno
lastnino.
Posebno aktivno je ustavno sodišče v zvezi z velikimi zvermi, saj vsako leto presoja najmanj eno tovrstno pritožbo – bodisi civilne iniciative, lovske organizacije ali pa
občanov. Zadnji primer je pritožba naravovarstvenih organizacij v zvezi z odstrelom
volka, ki množično pobija drobnico. Tako lokalne skupnosti kot pristojno ministrstvo
razpolaga z določenimi sredstvi, namenjeni ureditvam pašnikov, kar se je v preteklosti
pokazalo kot izredno učinkovit ukrep. Ne glede na to, kako se bo izreklo ustavno sodišče, bo ograje namreč potrebno narediti, saj smo država, ki se je odločila za varstvo
zveri, ki so hkrati tudi naravni regulator rastlinojede divjadi. Kaj ima s tem ustavno
sodišče? Je neustavno, ker volk in medved posegata v življenjski prostor človeka? Ali
lahko prisotnost redkih zavarovanih zveri izkoristimo kako drugače? Posebno zmešnjavo pa imamo zaradi interventnega zakona, ki ga je povzročila letošnja ledena ujma.
V postopek za oceno ustavnosti se tako podajata Zakona o skladu kmetijskih zemljišč,
ki občinam, v katerih se nahajajo državni gozdovi, namenja del sredstev, ki jih morajo
nameniti za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena. Interventni zakon je v to določilo posegel z novim predpisom, ki določa, da je potrebno ta sredstva vrniti nazaj v
gozdove za vzdrževanje gozdnih cest in za varstvo gozdov. Kaj je tukaj neustavnega?
Katastrofa, ki je dolgoročno prizadela gozdove, se bo namreč pokazala šele čez nekaj
let, zato je vlaganje denarja iz gozdov nazaj v gozdove nujno. A ustavno sodišče seveda
ravna tako, kot mora. Z argumenti proti argumentom. Razumeti gre tudi občine, ki jih
vsak mesec prizadene vsaj ena katastrofa velikih razsežnosti, denarja pa ni. A kaj ima s
tem ustavno sodišče? Opravičujem se vsem vpletenim, ampak se spomnite Kozlovske
sodbe v Višnji gori?
Cena posamezne številke: 7,50 €
Letna naročnina (4 št.): 28 €
9,5 % DDV je vključen v ceno
Želim vam uspešen skok v novo leto, ki prihaja!
Fotografija na naslovnici: foto: Jože Prah
Veronika Z. Valentar
`