Stylus Magazine Indesign Template

poštnina plačana pri pošti
3210 Slovenske Konjice
glasilo • februar 2012 • št. 2 • območna obrtno podjetniška zbornica Slovenske Konjice
glasilo
Seminar - blagajniško
poslovanje po 27.12.2011
Ste v »dilemi« katere dohodke lahko fizični osebi, zaposlenemu, S.P. ali drugi pravni osebi izplačate »preko blagajne«
in katere morate obvezno nakazati na njihov transakcijski račun ? Poznate predpise povezane z blagajniškim
poslovanjem ? V sled navedenega in mnogih vprašanj, ki se ob navedeni temi dnevno porajajo v praksi, Vas vljudno
vabimo
na seminar, ki bo 28.2.2012 ob 16.00 uri,
kjer boste seznanjeni o:

• Zadnjih spremembah Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 (nove dodatne omejitve gotovinskega poslovanja, sankcije,…),
•  dokumentaciji pri blagajniškem poslovanju,
•  predpisih, ki so povezani z blagajniškim poslovanjem,
 • omejitvah pri gotovinskega poslovanja v tujini, …
 • pomenu pravilnika o »blagajniškem poslovanju«
 • pomenu plačevanja s poslovno bančno kartico podjetja
Iz vsebina seminarja:
 • Ali še vedno »velja« pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu ?
 • Kaj vse in do katere višine, lahko fizični osebi, zaposlenemu, samostojnemu podjetniki, drugi pravni osebi, … podjetje izplača »preko blagajne« se pravi v gotovini?
 • Prejemanje gotovine v Sloveniji- je tu kaj novega ?
•  Koliko gotovine lahko prejmemo od kupca, da ne bomo v »prekršku«?
•  Plačevanje z gotovino v tujini,
•  Kaj vse naj bi vseboval pravilnik o blagajniškem poslovanju in ali je res obvezen, …?,
•  Posebnosti pri blagajniškem poslovanju malih s.p.,…
Seminar bo vodila:
Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe. Predavala je že na več kot
100 seminarjih in usposabljanjih (knjigovodja, računovodja,…), je avtorica številnih člankov z davčno vsebino, kot
avtorica in soavtorica pa je izdala tudi štiri priročnike.
Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja
50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720.
Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.
Izdajatelj:
Območna obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice
telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55, spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si, e-pošta: [email protected]
e-pošta: [email protected]
Uredniški odbor:
Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik
Fotografije na naslovnici:
"tudi nekoč smo plesali"
Oblikovanje, priprava in tisk
Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slovenske Konjice
Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 650 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo
med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%.
Daniel Fijavž
O življenju in delu v steklenem gradu, kjer se oblaki lovijo
ujeti v modrino oken, zunaj pa čaka petdeset zmajev, da
zarjovejo in odletijo po beli cesti v daljni svet, si ni upal
sanjati niti mali Daniel. Danes pa to ni več pravljica o kateri
sanjajo fantiči, ampak življenje družine Fijavž.
Bilo je to tistega oblačnega dne v januarju, ko so bile
ceste rahlo mokre od redkih dežnih kapljic, vsi pa smo
čakali in upali, da bo zapadlo vsaj centimeter snega, ki
bo pobelil naravo in nam dal vsaj lažni in varljivi občutek
zime. Peljali smo se na Stranice, zavili levo in parkirali na
ogromnem parkirišču, kjer bi zlahka pristal tudi helikopter
in manjše letalo.
Parkirišče je bilo prazno, nikjer rjovečih zveri, ki komaj
čakajo, da jih nekdo popelje v svet. Vsi so bili že na poti
okoli sveta. Samo njihov oče, gospod Danijel Fijavž,
njegova žena, hčere in nekaj sodelavcev, je pridno delalo
v svojih pisarnah v veliki stekleni palači, ki nas je, nekako
zviška, opazovala s svojimi modrimi okni in nas vabila,
da vstopimo in razkrijemo njeno skrivnost. Marmorno
tam ustavile tudi na njunem družinskem življenju.
Od mladostnih sanj do avtoprevozniškega kraljestva
Moje življenje se je začelo prav tukaj, na Stranicah, je
začel svojo zgodbo Daniel. Živel sem v družini skupaj z
dvema sestrama. Tudi moj oče je bil avtoprevoznik. Tako
sem bil kot edini sin že od malega pripravljen, da nekoč
tudi sam postanem avtoprevoznik. Takrat sem verjel,
da bom nekoč tudi sam imel velik tovornjak, z njim bom
prevažal tovor in tako zaslužil za preživetje.
Tudi tedaj so bili težki časi, a verjeli smo, da bo nekoč
boljše in lepše. Prav vsi ljudje so bili takrat polni vere in
upanja. Danes je težko, še težje, a v ljudeh ni več ne vere
ne upanja, vse je umrlo, izginilo. Le redki se še borimo
stopnišče in svetla kromirana držala so nas vodila v prvo
in trudimo, da bi svet in našo domovino spremenili, da
nadstropje. Tam sta nas prijazno sprejela gospod Daniel
bi ljudje znova našli zaupanje vase in v državo. A naši
in njegova žena, gospa Milena.
politiki rušijo svet pred našimi očmi. In nič ne mislijo na
Pogovor je hitro stekel in težko je bilo ujeti in nemogoče
ustaviti slap besed, ki so opisovale njuno delo in se tu in
nas, ampak le nase in na svoje koristi.
Sam sem se kot mlad fant zaposlil na Prevozništvu
glasilo februar 2012
3
Celje. Tam sem delal dobra tri leta in pol. Bilo je težko,
Ob tolikšni brezposelnosti bi se morali najti tudi tisti, ki bi
a tudi lepo. Tam sem se veliko naučil in dobro zaslužil.
opravljali to delo.
Tudi ljudje s katerimi sem delal, so bili dobri ljudje. Pridni,
delovni in prijateljski. Takrat so ljudje opravljeno delo
plačali v enem tednu. Danes čakaš na plačilo dva ali tri
Danes
imam
za
delo
pripravljenih
triinpetdeset
avtomobilov in zaposlenih sedemdeset ljudi. Ker imam
mesece, včasih ga sploh ne dočakaš.
družinsko podjetje, delajo tukaj tudi vsi moji: žena, tri
Torej takrat, tistega davnega maja leta 1978, sem imel
osnovno šolo. Upam, da se bo po končanem šolanju,
nekaj privarčevanega denarja in sklenil sem, da bom
tudi ona zaposlila v našem podjetju in ga pomagala
začel na svoje. Da bom na svoji zemlji svoj gospod.
soustvarjati in nekoč prevzeti tudi del odgovornosti zanj.
Takšne misli so bile v tistem času prav bogokletne.
Žena Milena pa je že ves čas zaposlena z menoj v pisarni
Postati obrtnik v tistem času je bilo tako, kot bi se odločil,
da boš postal hudodelec, da boš protidržavni element.
Tako so te takrat tudi obravnavali in od države nisi mogel
pričakovati nobene pomoči. Moral si zaupati le vase in
se nasloniti le nase. Seveda sem na banki zaprosil za
kredit, da bi si lažje kupil avto. A kredita mi niso odobrili.
Če gledam danes nazaj, si mislim, da je bilo to morda
celo dobro. Tako sem na novo pot v življenju stopil čisto
neobremenjen.
Po beli cesti naokoli
Tako je cesta postala moja življenjska pot. Mislim,
da sem izbral prav. Za šoferja moraš biti rojen in še
veliko veliko se moraš naučiti. Zato mi je žal, ker med
Slovenci ne dobiš nikogar, ki bi bil pripravljen voziti. Zato
sem prisiljen, da zaposlujem tuje delavce. Največ jih je
iz Bosne. To so pridni delavci, delajo cele dneve in tudi
vikende. Takšna je namreč narava našega dela. Slovenci
pa želijo imeti prost vikend, kar pa pri našem delu ne gre.
Fantje, ki jih zaposlim, so mladi, nimajo še družine in se
lahko posvetijo delu. Bojim pa se, da po nekaj letih, ko se
bodo do dobra izučili in postali odlični in izkušeni šoferji,
bodo odšli domov, si tam s prihranjenim denarjem kupili
svoj avto in začeli na svoje. Jaz pa bom moral znova
zaposliti nove in jih znova naučiti vsega. Zato bi bilo
dobro, če bi se naši fantje odločili za ta posel. Delo je res
naporno in zahtevno, a plače pri meni so redne in dobre.
4
glasilo februar 2012
hčere in njihovi možje. Samo najmlajša Julija hodi še v
in mi pomaga pri delu.
Ne bom rekel, da nam ne gre dobro, a za to se je potrebno
boriti vsak dan in marsikaj hudega moraš sprejeti in če
se nekje zatakne, poskušaš stvar rešiti in začeti znova.
Ker nisem obremenjen s posojili mi je toliko lažje. Kljub
hudim časom in napovedim, da bo se hujše, se ne bojim.
Če bo zelo hudo lahko prodam nekaj avtomobilov. Delam
za okoli sto podjetij in sem tudi tako zavarovan, če gre v
stečaj eno ali nekaj podjetij, mi še vedno ostane dovolj
dela pri drugih.
Seveda je sedaj od vsega najhujša plačilna nedisciplina.
Prav pred kratkim sem imel probleme v Avstriji. Ženska,
ki je najela moje prevoze, je v začetku redno plačevala,
potem vedno poredkeje, nazadnje nič več. Zdaj imamo
stvar na sodišču, a se bojim, da denarja ne bom videl.
Podoben primer imam tudi v Italiji. Posel ni mali, plačujejo
na tri mesece in če se zgodi, da gredo v stečaj, lahko
skupaj z njimi globoko potonemo tudi mi.
Velika težava za prevoznike pa je danes tudi cena goriva,
ki neprestano raste in tako predstavlja vedno večji
strošek. Država bi morala obrtnikom bolj pomagati,
posebno tistim mladim, ki komaj začenjajo z obrtjo. Prva
leta bi jih morala oprostiti plačevanja davkov, da bi se
lahko razvili in zadihali.
Ko sem začel delati, to je bilo še v Jugoslaviji, ko so
Beseda o družini in načrtih
bili drugačni časi, sem imel pogodbo sklenjeno s
Kovinotehno. Takrat kot obrtnik nisi smel voziti v tujino,
Poleg dela mi največ pomeni moja družina. Le skupaj z
to si lahko opravil le preko nekega podjetja. Prevažal pa
njimi sem srečen in zadovoljen. Vesel sem, ker so otroci
sem tudi les za kmete. Takrat so si kmetje s pomočjo
že veliki in delajo in ustvarjajo skupaj z mano. Leta 1977
prodaje lesa sezidali hiše, uredili hleve in si kar dobro
sem spoznal svoje ženo Mileno. Ona izvira z Loške gore,
opomogli. Če pa mi je bilo kdaj res hudo in sem nujno
spoznala pa sva se v Ljubljani. Kmalu sva se poročila in
potreboval denar, sem zbral neplačane račune in šel v
dopolnila najino družino s štirimi prelepimi in dobrimi
računovodstvo Kovinotehne. Tam ni bilo nikoli problema,
hčerkami. Sandra je privekala na svet 1979, Suzana 1983,
vedno sem takoj dobil vse plačane.
Daniela 1987 in Julija 1997. V skrbi za hčerke in delo so
Nova država
Tedaj pa se je zgodil nepričakovan preobrat. Pisalo
se je leto 1990. Takrat sem vozil iz Srbije v Nemčijo.
Mednarodne proge seveda ne bi smel voziti, a sem se
znašel in dobil dovolilnice od velikih avtoprevozniških hiš,
kot je bil na primer Avto Kočevje. Nove države smo se
vsi veselili in verjeli, da se bo sedaj vse uredilo in bo tudi
za na obrtnike boljše. Takrat sem zaprosil za dovoljenje,
da bi uredil parkirišče in poslovne prostore na lokaciji,
kjer sem danes. A minilo je deset let in še vedno nisem
imel dovoljenja za gradnjo. Dovoljenje sem dobil šele leta
2006 in začel z gradnjo.
Vsega seveda nisem mogel zgraditi in urediti čez
noč. Tako sem tovornjake parkiral na »pošodranem«
parkirišču. Takoj sem dobil kazen, saj bi po predpisih lahko
parkiral le na urejenem asfaltnem parkirišču. Danes teh
problemov nimam več. Uspel sem urediti parkirišče,
zgraditi poslopje, kjer imam pisarne in avtomehanično
delavnico za popravilo in vzdrževanje našega voznega
leta tekla hitro, posel se je razvijal in cvetel in dekleta so
odrasla, se poročila in zaposlila v naši firmi. Le najmlajša
še obiskuje osnovno šolo. Je pa tudi odlična športnica
in perspektivna plavalka. Redno jo vozim na treninge v
Celje in verjamem, da bomo nekoč še slišali o njej. Jaz in
mama sva že danes zelo ponosna nanjo in jo podpirava
v njenih željah. Imam pa tudi že tri vnuke in dve vnukinji
in se ne bojim, da ne bi bila naša družina uspešna tudi v
naslednjih rodovih.
Sedaj, ko so otroci odrasli, imava z ženo tudi več časa
zase. Že od nekdaj smo si poleti privoščili dopust na
morju. Za trenutek se moraš tudi sprostiti od dela in
se posvetiti le sebi in otrokom. Najraje sem letoval na
našem starem dobrem jugoslovanskem Visu. Ko pa
je moja žena od družine in sorodnikov dobila za darilo
potovanje v Dubaj, sem se ji z veseljem pridružil. Tam sva
videla veliko znamenitih zgradb, navdušil pa me je tudi
njihov način življenja. Gospa Milena nam je povedala, da
imajo tam izrazit občutek za socialo in obrtnike. Mlada
družina dobi hišo, brezplačna sta voda in elektrika, otroci
parka.
dobijo tisoč evrov otroškega dodatka. Tam vlada skrbi
Staro parkirišče pa želim opustiti in na njem zgraditi
obrtniki, ki na novo postavljajo podjetje, pa so oproščeni
hišo za hčerko. Vendar se je pri zbiranju papirjev znova
plačevanja davkov kar celih petnajst let. To so sanje
zataknilo. Vztrajal bom in nekoč bo na tistem prostoru
vsakega obrtnika pri nas. Daniel pravi, da tudi nam ne
stala lepa hiška, ki bo polepšala tudi prostor, kjer je sedaj
gre slabo. Posebnih načrtov za bodočnost ne kuje. Želi si,
parkirišče.
da bi ostalo vsaj tako, kot je sedaj. M.G.
za svoje državljane. Ko bi bilo le pri nas kdaj tako. Mladi
Tiste, ki delajo, danes preganjajo različne inšpekcije na vsakem koraku. Prav je, da so inšpektorji, le
delati bi morali drugače. Bili naj bi svetovalci, ki bi ti povedali in svetovali, kje ne delaš prav in kaj
moraš narediti, ne pa da iščejo dlako v jajcu in pišejo kazni.
glasilo februar 2012
5
NAŠI JUBILANTI V LETU 2011
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slov. Konjice bo tudi letos na »Obrtnem plesu« 10.3.2012 podelila jubilejna
priznanja za 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let opravljanja obrtne dejavnosti.
Kljub temu, da smo podatke o datumu začetku opravljanja obrtne dejavnosti preverjali po različnih evidencah, še
vedno dopuščamo možnost napake, zato se vsem prizadetim že v naprej opravičujemo in vas hkrati naprošamo,
da nam morebitne napake čimprej sporočite.
10 let (začetek dejavnosti v letu 2001)
FIJAVŽ BOJAN s.p. - MEDIMAJ
ŠKALCE 1F
SLOV. KONJICE
GORNJAK SLAVKO s.p. - LESNA GALANTERIJA
BREZEN 27
VITANJE
HRIBERNIK ANTON s.p. - MONTAŽA, POPRAVILA, VZDRŽEVANJE,
VGRAJEVANJE, NOTRANJA ZAKLJUČNA DELA
TEPANJE 115
SLOV. KONJICE
KOSEVSKI KOLAR ALEKSANDRA s.p. - ODDAJA AVTODOMOV IN
APARTMAJEV
DOBROVELJSKA CESTA 1
ZREČE
KOVŠE DEJAN s.p. - DRUGA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
MESTNI TRG 3 A
SLOV. KONJICE
OKL, TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o.
SLOMŠKOVA ULICA 6
ZREČE
OROŽ JEVŠENAK NATAŠA s.p. - ZLATARSTVO
KOVAŠKA CESTA 23
ZREČE
RAMAX ENGINEERING,ORODJARSTVO IN PREDELAVA PLASTIČNIH MAS d.o.o.
POLJSKA CESTA 20
SLOV. KONJICE
RAMŠAK EMIL s.p. - POLAGANJE IN ČIŠČENJE TALNIH OBLOG
POLJSKA CESTA 12
SLOV. KONJICE
SELČAN MARJAN s.p. - TRGOVINSKE STORITVE IN POSREDNIŠTVO
LIPTOVSKA ULICA 4
SLOV. KONJICE
VEZJAK PRIMOŽ s.p. - KLEPARSTVO - NA TERENU
TEPANJSKI VRH 23
SLOV. KONJICE
ZUPANČIČ MIROSLAV s.p. - IMPOS INŽENIRING ,MONTAŽA,
POSREDOVANJE, SERVIS
VINOGRADNA ULICA 32
SLOV. KONJICE
FIJAVŽ VIKTOR s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO
GRAJSKI TRG 17
VITANJE
GOŠNJAK MILENA s.p.- ŽENSKO FRIZERSTVO »LENA«
CESTA NA ROGLO 6
ZREČE
KONTREC RANKO s.p. -ELEKTRO,MONT.,POPR.,VZDRŽ.
STROJEV,PREVAJANJE
MESTNI TRG 15
SLOV. KONJICE
KOVŠE ALOJZ s.p. – ELEKTRO,MONTAŽA,POPRAVILO IN VZDRŽ. OBDEL.
STROJEV
MESTNI TRG 18
SLOV. KONJICE
PODKRIŽNIK TATJANA s.p. - DNEVNI BAR BON-AMI
TEPANJE 65
SLOV. KONJICE
POTOČNIK TEA s.p. - PEGOS
DOLIŠKA CESTA 24B
VITANJE
RANČNIK MARJANA s.p. - RAČUNOVODSKI SERVIS
STENICA 26
VITANJE
ROJKO SIMONA s.p. - CVETLIČARNA OAZA
ŠKALSKA CESTA 2B
SLOV. KONJICE
RORIČ ALEŠ s.p. - VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
SPODNJE GRUŠOVJE 39
SLOV. KONJICE
ŠUBERGER SIMONA s.p. - FRIZERSTVO - GOSTINSTVO
STARI TRG 26
LOČE
VETRIH ALOJZ s.p. - MIZARSTVO
ZLAKOVA 11
ZREČE
VINKOVIĆ ROBERT s.p. - POPRAVILO GOSPODINJSKIH APARATOV IN
NAPRAV
SLOMŠKOVA ULICA 34
SLOV. KONJICE
VOLŠAK BOŽIDAR s.p. - KLJUČAVNIČARSTVO
ŠKALCE 41
SLOV. KONJICE
15 let (začetek dejavnosti v letu 1996)
6
glasilo februar 2012
20 let (začetek dejavnosti v letu 1991)
ARZENAK BRANKO s.p. - VZDRŽEVANJE VODOVODNIH NAPRAV
MLAČE 33A
LOČE
BOMAX PROIZVODNJA, TRGOVINA, KROVSTVO IN KLEPARSTVO d.o.o.
ŠTAJNHOF 2
VITANJE
ECOPACK PREDELAVA BIOPLASTIKE d.o.o.
TOVARNIŠKA CESTA 5
ZREČE
EINFALT HENRIK ML., s.p. - TESARSTVO IN IZVAJANJE GRADBENIH DEL
GABROVLJE 1A
SLOV. KONJICE
GABER NADA s.p. - TRGOVINA BRAZDA
DRAŽA VAS 38
LOČE
HROVAT MIRAN s.p. - AVTOELEKTRIČARSTVO
UL. BORISA VINTERJA 4A
ZREČE
KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, d.o.o., SLOVENSKE KONJICE
TOVARNIŠKA CESTA 2
SLOV. KONJICE
KRESNIK DANIEL s.p. - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
BEZINA 92
SLOV. KONJICE
KRS TELEKOMUNIKACIJSKO PODJETJE, d.o.o.,
ULICA TONETA MELIVE 2
SLOV. KONJICE
MERNIK-KRALJ BLANKA s.p. –PSDVB
LIPTOVSKA ULICA 9
SLOV.KONJICE
PODGRAJŠEK DUŠAN s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENA
MEHANIZACIJA, PRIDOBIVANJE IN POLAGANJE OKRASNEGA KAMNA
BOHARINA 16B
ZREČE
POGOREVC FRANC s.p. - POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, POPRAVILA
KAROSERIJ,TRGOVINA
DOLIŠKA CESTA 24A
VITANJE
POSREDNIK TRGOVINA, UVOZ IN IZVOZ TER POSREDOVANJE d.o.o.
KOVAŠKA CESTA 31
ZREČE
POVH JOŽE s.p. - AVTOPREVOZNIK
RADANA VAS 13
ZREČE
RAVNIČAN SREČKO s.p. - MIZARSTVO RAVNIČAN
BOHARINA 21
ZREČE
RAZBORŠEK MAGDALENA s.p.-ZIDARSTVO
DRAŽA VAS 84
LOČE
RUTAR RAJKO s.p. - PROIZVODNJA LISTOV ZA TRAČNE ŽAGE, SERVIS IN
TRGOVINA
TABORNIŠKA ULICA 1
SLOV. KONJICE
RUTNIK BOJAN s.p. - TESARSTVO IZDELOVANJE LESENIH OBLOG
GORENJE PRI ZREČAH 5A
ZREČE
SIRENA d.o.o., STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE, PAKA 4, VITANJE
PAKA 4
VITANJE
STIK ELEKTROINSTALACIJE,TRGOVINA SLOV. KONJICE d.o.o.
BEZINA 95
SLOV. KONJICE
SUPREM PODJETJE ZA INTELEKTUALNE STORITVE, PROIZVODNJO IN
TRGOVINO d.o.o.
LOČE 58B
LOČE
ZALEZNIK JANA s.p. - GOSTIŠČE
KRIŽEVEC 1
STRANICE
DROFENIK TOMAŽ s.p. - URARSTVO DROFENIK PRODAJA UR IN
NAKITA,GRAVIRANJE-IZDELAVA KLJUČEV
LIPTOVSKA ULICA 21
SLOV. KONJICE
FILIPIČ MILAN s.p. - ŠPORT BAR
ŠOLSKA ULICA 3A
SLOV. KONJICE
LESKOVAR BORIS s.p. - PREVOZI, STORITVE, GRADBENIŠTVO
BEZINA 94
SLOV. KONJICE
OPRČKAL VILI s.p. - SPLOŠNA ELEKTROMEHANIKA
STRANICE 34
STRANICE
SLOMŠKOVA ULICA 2B
SLOV. KONJICE
BRIVSKO FRIZERSKI SALON d.o.o. SLOVENSKE KONJICE
STARI TRG 10
SLOV. KONJICE
ELEKTRO UNIMONT d.d. - PROIZVODNJA, MONTAŽA
TOVARNIŠKA CESTA 1
SLOV. KONJICE
KOVINAR DRUŽBA LIVARSTVA, KOVAŠTVA IN TRGOVINA d.o.o.
KOVAŠKA CESTA 12
VITANJE
JEVŠENAK AVGUST s.p.- »NAPREJ«NAKLADANJE,PREVOZI
BUKOVLJE 61
STRANICE
KUK ANTON s.p. - AVTO KUK AVTOSERVIS - TRGOVINA
OPLOTNIŠKA CESTA 2
SLOV. KONJICE
25 let (začetek dejavnosti v letu 1986)
30 let (začetek dejavnosti v letu 1981)
KUKOVIČ DARJA s.p. - ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO
35 let (začetek dejavnosti v letu 1976)
40 let (začetek dejavnosti v letu 1971)
glasilo februar 2012
7
VPRAŠANJA IN ODGOVORI V ZVEZI
S SPREMENJENIM PRAVILNIKOM
O IZVAJANJU ZdavP– OBVEZNOST
NAKAZOVANJA PLAČIL NA TRR
Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune
izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), v skladu s katerim morajo
zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, s.p., ki samostojno opravljajo
dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih
skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene
storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske
račune.
Zadnja novela pravilnika o izvajanju ZdavP je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od
nakazovanja na transakcijske račune.
Bistvena sprememba 23.a člena določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim
osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil
in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Nadaljnja sprememba se nanaša na znižanje zneska, nad katerim plačevanje z gotovino med subjekti iz 36. člena
ZDavP-2 ni mogoče. Meja se je tako pri plačilih za dobavljeno blago in opravljane storitve ter pri drugih plačilih znižala
s 420 evrov na 50 evrov.
Sprememba pravilnika zasleduje učinkovito opravljanje nalog davčnega organa, še posebej davčnega nadzora in davčne
izvršbe, preprečevanje dela na črno, izogibanje plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost, preprečevanju
davčnih utajevanj, preprečevanju sive ekonomije, zagotavlja plačilno disciplino in konsolidacijo javnih financ, ter tako
prek zmanjševanja možnosti utajevanja oziroma izmikanja plačilu davkov in preprečevanja sive ekonomije vpliva tudi
na izboljšanje konkurenčnosti.
V zvezi z izvajanjem teh določb se je pojavilo več vprašanj, na katera odgovarjamo spodaj.
1. Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR?
Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne
pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka.
2. Ali se lahko plačilo opravi tudi tako, da se plača preko položnice (plačilnega naloga) z gotovino?
Ker gre v takem primeru za plačilo na transakcijski račun prejemnika, je takšen način plačila dopusten.
3. Ali sta v primeru plačila v gotovini, ki presega 50 €, v prekršku oseba, ki izvede plačilo v gotovini, in tudi oseba,
ki plačilo v gotovini prejme?
ZDavP-2 v 36. členu nalaga obveznost nakazovanja pravnim in drugim osebam, samostojnim podjetnikom
8
glasilo februar 2012
posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravnim in drugim državnim organom, organom
samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, da morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene
storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune.
Po določbi 14. točke 397. člena Zakona o davčnem postopku stori prekršek oseba, ki v nasprotju z zakonom ne
nakazuje plačil na transakcijske račune prejemnikov.
4. Ali velja obveznost plačevanja preko transakcijskega računa tudi za tuje pravne osebe?
Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika), so na območju Republike
Slovenije tudi tuji poslovni subjekti dolžni izvesti plačilo na transakcijski račun oz. opraviti plačilo s plačilno kartico. Če
je plačilo izvedeno v nasprotju s pravilnikom in ZDavP-2, je v prekršku oseba, ki bi plačilo morala izvesti na transakcijski
račun, torej plačnik.
5. Ali je to, da ima prejemnik plačila blokirane račune, opravičljiv razlog, da se plačilo opravi z gotovino?
Ne. Namen spremembe pravilnika je tudi ta, da se plačila izvajajo tudi na blokirane račune in na ta način pridejo tudi
upnikovi upniki do poplačila glede na vrstni red blokade.
6. Ali velja obveznost iz drugega in tretjega odstavka 23.a člena pravilnika tudi za plačevanje obveznosti v tujini?
Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika), velja obveznost nakazovanja
na transakcijske račune za plačila, opravljena na ozemlju Republike Slovenije. Če poslovni subjekt opravi nakup
storitev ali blaga izven ozemlja Republike Slovenije, je glede načina plačevanja vezan na pravila države, v kateri izvede
transakcijo.
Navedeno pomeni tudi, da se delavcu, ki se ga pošlje na delo v tujino, in se pričakuje, da bo moral tam plačati določeno
blago ali storitve za svoje podjetje v gotovini, lahko izroči gotovina, s katero bo delavec plačeval obveznosti v tej državi,
v skladu z njeno zakonodajo oziroma v skladu s poslovnimi običaji, ki se uporabljajo v tej državi.
Plačila delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, in imajo naravo npr. dohodkov iz delovnega razmerja, pa morajo biti
izvedena na njihov transakcijski račun.
7. Ali je dopustno, da se plačilo zneska, ki presega 50 €, razbije na dve ločeni plačili, ki vsako posebej ne presega 50 €?
Namen spremenjenega Pravilnika je bil (tudi) ta, da se z znižanjem mejne vrednosti s 420 € na 50 € prepreči drobljenje
zneskov na nižja plačila. Če je na računu naveden znesek, ki presega 50 €, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske,
oziroma tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni
ne presegajo 50 €. Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta
način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena pravilnika.
8. Smo trgovski center, ki se ukvarja z maloprodajo. Med našimi kupci so tudi podjetja in podjetniki. Ti opravijo nakup in plačajo na blagajni, potem odidejo do informacij, kjer se jim izpiše originalni račun. Na tem računu je razvidno, ali je plačilo opravljeno z gotovino ali s kartico. Ali sploh smemo izstaviti račun takšni stranki, ki
je »zavestno« kršila zakon ali ji naj zavrnemo celoten nakup in ga naj plača na dovoljen način? Če ji ne izstavimo računa, smo dejansko v prekršku. Ali smo hkrati s prejemom gotovine za opravljen nakup tudi mi v prekršku ?
Kot prekršek je opredeljeno ravnanje osebe, ki mora v skladu z ZDavP-2 in pravilnikom plačilo za opravljeno storitev
ali dobavljeno blago nakazati na transakcijski račun prejemnika, pa ga ne nakaže. Prejemnik plačila ne stori prekrška.
Menimo, da ste v takem primeru kupcu vseeno dolžni izstaviti račun, pri tem pa predlagamo, da te kupce opozorite na
njihovo dolžnost iz pravilnika in ZDavP-2.
9. Drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila glasilo februar 2012
9
Article with photo
manjše vrednosti ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. V tretjem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku je določeno, da minister podrobneje določi (v pravilniku), v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. Kaj v tem kontekstu pomeni »drugače zagotovljena evidenca o plačilih«?
Namen drugega odstavka 36. člena ZDavP-2 je, da za določena plačila, torej plačila manjših vrednosti oziroma plačila,
ki imajo zagotovljeno evidenco, ne velja obveznost nakazovanja, tretji odstavek pa določa, da vsebino manjših plačil
in plačil z zagotovljeno evidenco določi minister, iz česar izhaja, da je 23.a člen pravilnika tisti, ki določa, kdaj je razlog
neobveznosti nakazovanja plačilo manjših vrednosti (npr. 50 evrov) in kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja v
zagotovitvi evidence ( 8. točka 23.a člena pravilnika, ki določa, da je v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega
vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, pogoj za to, da se sredstva ne nakazujejo na
transakcijski račun, zagotovitev ustreznega načina sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi).
10. Kakšna je obveznost nakazovanja povračil stroškov službenega potovanja (dnevnice)?
Delodajalec mora dnevnice izplačati na transakcijski račun zaposlenega. Pri izplačilu dnevnice gre za povračilo stroškov
v zvezi s službenim potovanjem (4. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), ki se šteje dohodek iz delovnega razmerja
po 3. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2.
11. Kako sprememba pravilnika vpliva na izplačevanje določenih plačil iz naslova delovnega razmerja v obliki vrednostnih bonov in plačevanje z vrednostnimi boni?
ZDavP-2 in pravilnik urejata obveznost nakazovanja tistih plačil, ki se izvršijo v denarju.
Če vrednostne bone kupi oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 in je njihova vrednost višja od 50 evrov, mora
plačilo za nakup izvesti na TRR prodajalca.
Kadar pa se vrednostni bon da na razpolago delavcu kot druga vrsta plačila za delo (torej če delovnopravna zakonodaja
plačila v nedenarni obliki dopušča), se vrednostni bon šteje za plačilo v naravi. (vir:www.durs.si)
Spremenjena pravila za odpis, delni
odpis in obročno plačevanje davka
Od 27.12.2011 veljajo spremenjena pravila za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davka tako za fizične osebe
kot tudi za pravne in fizične osebe z dejavnostjo.
Pravne in fizične osebe z dejavnostjo bodo odslej vlogo oddajale na vnaprej predpisanem obrazcu in ne več v obliki
prostega dopisa, sicer se pa pravila glede ugotavljanja na primer hujše gospodarske škode, trajnejše nelikvidnosti in
podobno niso bistveno spremenila. Še naprej je torej moč doseči odlog ali obročno plačevanje pod zelo strogimi pogoji.
Tako se šteje, da:
•
•
je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov,
davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.
Da bo odlog plačila davkov oziroma njihovo obročno plačevanje preprečilo hujšo gospodarsko škodo, je treba
izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami, plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi,
pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi parterji...
10
glasilo februar 2012
Čezmejni projekt Slovenije in Hrvaške Inovativna čezmejna regija obnovljivih virov
energije (projekt IR-OVE)
Zakaj smo se odločili za ta projekt? Ugotavljamo, da imamo premalo izkoriščene priložnosti na področju aktiviranja
naravnih, podjetniških in inovativnih potencialov. Hkrati so se vse države v Evropski Uniji zavezale, da bodo do
leta 2020 dosegle 20 odstotkov končne porabe energije iz obnovljivih virov (OVE). Tega cilja ne bo mogoče doseči
le z uvoženimi tehnologijami, ampak morajo države tudi same razvijati nove tehnološke rešitve. Le-te pa imajo za
posledico nove podjetniške priložnosti, tudi za mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Med te tehnologije prištevamo
npr. uporabo solarne tehnologije in biomase, izrabo vetrne in geotermalne energije, ipd.
Območje ob meji Slovenije in Hrvaške je geografsko podobno in ima podobne naravne resurse, bogastvo gozdov in
geotermalne vode. Visoko tehnološka industrija na območju ni dobro razvita, sodelovanje med razvojno raziskovalnimi
(RR) organizacijami in gospodarstvom pa je tudi na tem področju šibko. Razlogi so v razdrobljenosti programov, v
pomanjkanju aplikativnih rešitev v RR institucijah, pa tudi na strani gospodarstva, saj majhna podjetja ne zmorejo
velikih naložb v razvoj tehnologije in tudi nimajo strokovnjakov. Razdrobljene podjetniške in raziskovalne zmogljivosti
tako ne zagotavljajo možnosti za hitrejše in optimalnejše izkoriščanja potencialov naravnih virov. Rešitev vidimo
projektni partnerji v izvedbi čezmejnega projekta IR-OVE, ki bo ponudil rešitve prav za navedene probleme.
Med splošnimi cilji projekta IR-OVE lahko navedemo povečanje konkurenčnosti in trajnostni gospodarski razvoj
na celotnem čezmejnem območju, ki ga pokriva projekt. Med specifičnimi čezmejnimi cilji projekta pa so predvsem
izboljšanje poslovnega sodelovanja in trgovanja med podjetji, zlasti MSP, z območja projekta, ki delujejo na področju
razvoja tehnologij ter proizvodov/storitev povezanih z OVE ter izboljšanje sodelovanja med podjetji in institucijami
znanja, ki razvijajo tehnološke rešitve za OVE. Cilj spodbujanja sodelovanja je osredotočen na sektor OVE, ki v
razvitejših državah zelo hitro raste in ustvarja tisoče delovnih mest. Slovenija in Hrvaška na tem področju zaostajata.
Zaradi sprejetih obvez držav v zvezi s povečanjem porabe energije iz obnovljivih virov pa je ta sektor danes še posebej
aktualen.
K sodelovanju v projektu vabimo mala in srednje velika podjetja s področja razvoja in proizvodnje proizvodov/storitev
obnovljivih virov energije. Še posebej pa bomo veseli žensk podjetnic in potencialnih podjetnikov in podjetnic, ki na
tem področju vidijo svojo poslovno priložnost.
Projektni partnerji:
• Ekonomski institut Maribor d.o.o. - EIM (Maribor, Slovenija),
• Hrvatska obrtnička komora - HOK (Zagreb, Hrvaška),
• Tehnološki center Posavja raziskovanje in informiranje d.o.o. – TECHPO (Sevnica, Slovenija),
• Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah – OOZ (Šmarje pri Jelšah, Slovenija),
• Agencija za razvoj Varaždinske županije – AZRA (Varaždin, Hrvaška),
• Međimurska energetska agencija d.o.o. – MENEA (Čakovec, Hrvaška),
• Ženski poduzetniški centar – ŽPC (Samobor, Hrvaška);
Naši kontaktni podatki so: Območna obrtno-podjetniška zbornica Šmarje pri Jelšah,Radojka Petek,tel. 03/81 82 932,
e-mail: [email protected]
Spoštovani člani,
v Glasilu lahko brezplačno objavljate tudi male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi
več različnih malih oglasov hkrati. Za marčevsko številko je rok za oddajo 25. februar 2012.
glasilo februar 2012
11
Article with photo No. 2
JANUAR 2012
Podatki za obračun
prispevkov in davkov
Pri obračunu prispevkov za mesec JANUAR 2012 upoštevajte 21 delovnih dni in 1 praznik oz. 176 ur (40 urni delovni
teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v
višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja
povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan.
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2012 izplača najmanj v višini minimalne
plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 755,58 €. Pri regresu
za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo
prispevki za socialno varnost.
Mesečna dohodninska lestvica za leto 2012 je naslednja:
če znaša neto mesečna osnova
nad
znaša dohodnina v evrih
do
653,38
653,38
+ 16%
1.306,75
1.306,75
104,54
+ 27%
nad 653,38
280,95
+ 41%
nad 1.306,75
Davčne olajšave:
Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012:
če znaša skupni dohodek v eurih
nad
10.622,06
znaša splošna olajšava v eurih
do
10.622,06
6.373,24
12.288,26
4.319,30
12.288,26
3.228,45
Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:
če znaša mesečni bruto OD iz delovnega razmerja v eurih
nad
885,17
1.034,02
znaša splošna olajšava v eurih
do
885,17
531,10
1.034,02
359,94
269,04
Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša
za 269,04 eura.
12
glasilo februar 2012
Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2012
olajšava
mesečni znesek v evrih
letni znesek v evrih
za prvega vzdrževanega člana
198,51
2.382,13
za druge vzdrževanega člana
215,81
2.589,68
za tretjega vzdrževanega člana
359,93
4.319,20
za četrtega vzdrževanega člana
504,06
6.048,73
za petega vzdrževanega člana
648,19
7.778,24
za vsakega drugega vzdrževanega člana
198,51
2.382,13
za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
719,29
8.631,48
olajšava za študente
/
3.228,45
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
/
2.683,26
prispevki za socialno varnost samozaposlenih - JANUAR 2012
dosežena osnova za leto 2010 v €
bruto zavarovalna osnova v €
do
vključno
8.536,36
nad
nad
nad
nad
nad
nad
8.536,36 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68
nad
do
do
do
do
do
do
62.784,96
vključno vključno vključno vključno vključno vključno
17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 62.784,96
min. plača
60% PP
90% PP
120% PP
150% PP
180% PP
210% PP
240% PP
763,06
991,13
1.486,69
1.982,26
2.477,82
2.973,38
3.468,95
3.964,51
118,27
153,63
230,44
307,25
384,06
460,87
537,69
614,50
67,53
87,72
131,57
175,43
219,29
263,14
307,00
350,86
185,80
241,35
362,01
482,68
603,35
724,01
844,69
965,36
prisp. zavarovanca za ZZ 6,36%
48,53
63,04
94,55
126,07
157,59
189,11
220,63
252,14
prisp. delodajalca za PIZ 6,56%
50,06
65,02
97,53
130,04
162,54
195,05
227,56
260,07
prisp. zavarovanca za PIZ 15,50%
prisp. delodajalca za PIZ 8,85%
skupaj prispevki za PIZ
prisp. za poškodbe pri delu 0,53%
4,04
5,25
7,88
10,51
13,13
15,76
18,39
21,01
102,63
133,31
199,96
266,62
333,26
399,92
466,58
533,22
prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10€
0,76
0,99
1,49
1,98
2,48
2,97
3,47
3,96
prisp. delodajalca za starš. var. 0,10%
0,76
0,99
1,49
1,98
2,48
2,97
3,47
3,96
prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14%
1,07
1,39
2,08
2,78
3,47
4,16
4,86
5,55
prisp. delodajalca za zaposl. 0,06
0,46
0,59
0,89
1,19
1,49
1,78
2,08
2,38
skupaj drugi prisp.
3,05
3,96
5,95
7,93
9,92
11,88
13,88
15,85
291,48
378,62
567,92
757,23
946,53
1.135,81
1.325,15
1.514,43
skupaj prispevki za ZZ
prispevki skupaj
Povprečna bruto plača za november 2011 znaša 1.651,88 EUR
Minimalna plača za leto 2010 znaša 8.523,36 EUR (končni podatek)
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2010 znaša 17.938,56 EUR (končni podatki)
Zavezanec plača prispevke do 16. 2. 2012; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov
na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z
navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
DOPOLNILNA DEJAVNOST - POPOLDANSKA OBRT
* prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2011 dalje 31,51 evrov, kateri se od 1.10.2011 plačuje na (prehodni davčni proračun- PDP) 01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008
* prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,53 evrov, kateri se po novem plačuje na
PDP 01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004 * skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost brez članarine OZ 36,04 evrov.
glasilo februar 2012
13
Article with photo No. 2
Obvestilo za prevoznike
Od 1. januarja v Avstriji nova pravila glede razvrščanja v primeru zastoja oz. nesreče
V primeru prometnih nesreč je zelo pomembna hitra
pomoč udeležencem, zato je tudi zelo pomembno, da se
intervencijskim službam omogoči hiter dostop do kraja
dogodka.
V Avstriji bo 1. januarja 2012 pričel veljati zakon o
obveznem razvrščanju vozil v primeru zastoja na njihovih
cestah. Pri tem sam vzrok zastoja ni pomemben. Ob
zastoju na regionalnih cestah je potrebno vozilo umakniti
na skrajni desni rob vozišča in tako po sredini ceste
narediti dovolj prostora za intervencijska vozila.
V primeru zastoja na cestah z dvema voznima pasovoma
v eno smer (hitre ceste in avtoceste) se vozila na levem
voznem pasu (prehitevalni pas) pomaknejo čim bolj levo,
vozila na desnem voznem pasu pa se umaknejo skrajno
desno.
Na cestah s tremi ali več voznimi pasovi velja podoben
sistem. Vozila na zunanjem levem pasu se pomaknejo
skrajno levo, vsa ostala vozila na drugih voznih pasovih
pa se pomaknejo čim bolj desno.
Kazen za neupoštevanje pravil razvrščanja je 726 evrov,
v primeru dodatnega oviranja intervencijskih vozil pa
tudi do 2.180 evrov. Omeniti velja, da podoben zakon
o pravilnem razvrščanju vozil v primeru zastojev že od
leta 2008 velja tudi v Sloveniji. Kazen za neupoštevanje
določil je 200 evrov.(vir: AMZS)
Črna gora ukinila eko takso
Črna gora je pred poletjem leta 2008 na hitro uvedla obvezno
plačilo ekološke takse za vsa vozila, tudi za vozila registrirana
v tujini. Ob koncu oktobra smo prejeli informacijo, da naj bi s
1.1. 2012 plačilo ekološke takse ukinili.
To odločitev so sprejeli po tehtnem premisleku in
ugotovitvi, da je uvedba ekološke takse prinesla več
težav in nevšečnosti, ki so se odražale predvsem pri
tujih turistih. Sam namen ekološke takse je bil, da se
iz zbranega denarja financirajo predvsem projekti za
zaščito okolja, kar pa se v resnici ni dogajalo.(vir:AMZS)
Nakup vozila v drugi državi članici EU
Ob nakupu vozila najprej poskrbite za ustrezno
dokumentacijo. S strani prodajalca morate dobiti
overjeno kupo-prodajno pogodbo ali račun. Na tem
mestu lahko pride do zapletov, saj tako kot od 1. julija
2011 pri nas tudi v tujini marsikje overovitev pogodbe ni
več potrebna. Zato opozarjamo, za registracijo vozila v
drugi državi boste vseeno potrebovali overjeno pogodbo!
Prodajalec vam mora priskrbeti tudi veljaven dokument,
ki izkazuje, da je lastnik on. V nekaterih primerih je to staro
prometno dovoljenje, ponekod (npr. v Nemčiji) pa kupec
prejme potrdilo o odjavi vozila. Vedno poskrbite tudi za
potrdilo o skladnosti. V splošnem je v veljavi angleški
izraz COC – Certificate of conformity v Nemčiji in Avstriji
pa preprosto TÜV – po organizaciji, ki je pooblaščena za
homologacije.
Postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila
za pridobljeno vozilo lahko opravljate v večini poslovnih
enot AMZS. V postopku se ugotovi, ali je vozilo istovetno
glede na podatke v predloženih dokumentih in oceni, ali
je tehnično ustrezno. Vozilo mora biti tehnično sposobno
za varno vožnjo v cestnem prometu, poleg tega pa
mora zadostiti tudi naslednjim zahtevam, predpisanim
s Pravilnikom o napravah in opremi vozil v cestnem
prometu:
• osebna in tovorna vozila z največjo dovoljeno maso do
3,5 tfebruar
morajo2012
biti opremljena z nasloni za glavo na
14
glasilo
vseh sedežih, ki so opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi
pasovi, tudi na zadnjih sedežih;
• vsa motorna vozila, ki se na novo registrirajo v Republiki Sloveniji, morajo glede emisije izpušnih plinov ustrezati:
- pri osebnih in lahkih tovornih vozilih zahtevam Direktive 94/12/EEC (EURO 2), ki je postala obvezna v EU leta 1997.
- pri dvo- in trikolesnih vozilih zahtevam Direktive 97/24/EC - V (EURO 1).
Pregled vozila se opravi na podlagi izpolnjene vloge, ki jo
lahko dobite tudi na posamezni poslovni enoti AMZS d.d.,
in plačila storitve. AMZS vam izda tudi potrdilo o vsebnosti
CO2 v izpuhu, ki ga boste potrebovali za odmero davka na
motorno vozilo. Potrdilo se ne izda na podlagi meritev,
temveč na podlagi vrednosti, ki je navedena v potrdilu o
skladnosti izdanem v državi izvora.
Nato vas čaka odmera in plačilo davka na motorno vozilo
(DMV). Davek vam odmeri vaša izpostava Davčne uprave
RS glede na količino CO2 v izpuhu (na podlagi dokumenta,
ki ga dobite na AMZS), vrsto goriva in Euro standard, ki
ga vozilo dosega. Vsi ti podatki so sicer tudi na potrdilu
o skladnosti. Plačilu DMV sledi registracija vozila po
običajnem postopku.(vir:AMZS)
Razvedrilo
STROJ ZA
KAKO
OPRAVILO
SREDNJE VEŠKI KO NJENIK Z
OKLEPOM
DALJŠE
OBDOBJE
VODNA
ŽIVAL
ANGL.
PLOŠČIN SKA
MERA
ZVRST
MANJ
RODNE
PŠENICE
RIŽEVO
ŽGANJE
AFRIŠKA
DRŽAVA
RADIJ
AMER.
AGENCIJA
ZA RAZISK.
VESOLJA
BOLGARSKI
KRALJ
PISANA
PAPIGA
SESTAVIL:
M.K.
ROMUNSKI
DRAMATIK,
VICTOR
ION
PREDSTOJ NIK
SAMO STANA
PARADIŽ,
EDEN
ZABAV LJICA
KLADA ZA
SEKANJE
AMER.
PISATELJI CA, KATHE RINE ANNE
DIVJA
MAČKA
NEKD.AMER.
POLITIK
IZDELO VALEC
OPANK
TANTAL
EDVARD
GRIEG
SKANDINAV SKI DROBIŽ
PEVKA
KOVAČIČ
VRSTA
DELOVNE
OBLEKE
ČEBELJA
TVORBA V
PANJU
MESTO V
FRANCIJI
IND.MEŠANI CA ZAČIMB
ARABSKI
ŽREBEC
PODGANA Z
DRAGO CENIM
KRZNOM
PRERIJSKI
VOLK
GOZDNI
SADEŽ
JANŠA
ANTON
SLOV.
PISATELJ
ANDREJ
NOVAK
VRSTA
VRBE
STARA
MAMA
AFRIŠ. GRM,
POŽIVILO
POKRAJINA
V JAR
BYRONOVA
PESNITEV
VZDEVEK
EISEN HOVERJA
RADKO
POLIČ
DRAŽAVA
V AZIJI
SLOV.
TELOVADEC,
CERAR
NOGOME TAŠ KARIĆ
ITAL.
KAMION
PLOD
OLJKE
LEKARNA
NAJVIŠJA
GORA V
TURČIJI
SILICIJ
MEJNA
REKA MED
HRVAŠKO
IN BIH
VODNA
RASTLINA
REZILO
(POG.)
LITIJ
PERGA MONSKI
KRALJ
JEZIKO SLOVEC
POHLIN
DEL
LJUBLJANE
Ž. IME
STARO RIMSKI
POZDRAV
IGRALKA
NOVAK
PRVA
ŽENSKA
NOČNO
ZABA VIŠČE
minutka za smeh
"Kje je pa vaš mož, gospa Cilka?"
"Doma, s svojim štirinožnim prijateljem."
"O, nisem vedela, da ste kupili psa."
"Saj ga nismo, mislila sem kavč pred
televizorjem."
Gorenjec vpraša taksista:
“Koliko stane do centra?”
“Dvajset evrov.”
“Koliko pa za prtljago?” “Zastonj.”
“Potem mi peljite kufre, jaz pridem peš za
vami.”
Policista sredi vročega indijanskega poletja
patruljirata po mestu.
Vročina kar puhti iz asfalta in eden od
policistov reče:
"Prav želim si, da bi zdaj zapadlo vsaj pol
metra snega!"
"Si nor!" reče drugi. "Kdo ga bo pa kidal v taki
vročini?"
"Tako strašno kašljam, da celo noč ne morem
spati!"
"Si že poskusil s kislim zeljem in litrom
mineralne vode?"
"Ne, za to pa še nisem slišal!"
"No, poskusi, pa boš videl, da bo pomagalo!
" Naslednji dan: "Si poskusil moj recept?"
"Sem."
"In še kašljaš?" "Ne, si ne upam!"
"Zakaj si pa tako vesel?" "Nič več mi ne bo treba
odplačevati kredita za hišo, pa sem plačal le en
obrok!" "Kako je pa to mogoče?" "Prejel sem
pismo, v katerem je pisalo, da me opominjajo
tretjič in zadnjič."
REKA
SOSEDNJI
ČRKI
AVTOR
VISOŠKE
KRONIKE
VOJAŠKA
ENOTA
OPERNI
PEVEC
KOROŠEC
Rešitev decemberske križanke je:
»sekcija frizerjev«
glasilo februar 2012
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO:
15
012
2
s
e
l
p
i
n
t
r
b
ICA
N
R
O
Vabilo na o
B
Z
A
K
Š
JETNI
D
O
P
O
N
T
R
B
OBMOČNA O
CE
SLOV. KONJI
VAS VABI NA OBRTNI PLES
ki bo v večnamenski dvorani v Zrečah,
v soboto, 10. marca 2012, ob 19.00 uri.
Zabaval nas bo ansambel »ZREŠKA POMLAD«
VSTOPNICE po enotni ceni 20 € so na voljo na sedežu OOZ.
Prijave bomo sprejemali do zasedbe prostora v dvorani,
zato pohitite s prijavo!
Seminar - davčni obračun in letno
poročilo za leto 2011
Za pravilno sestavo davčnega obračuna tako za samostojne podjetnike kot tudi za pravne osebe za leto 2011, je nujno
poznavanje tako davčnih kot tudi postopkov določb veljavnih zakonov (ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDavP-2). Na seminarju,
ki bo 14. februarja 2012 ob 16.00 uri
bomo osvežili vsa najpomembnejša izhodišča za pripravo davčnega obračuna tako za s.p. kot tudi za pravne osebe in še posebej poudarili, na
kaj vse je potrebno pri sestavi davčnega obračuna paziti, da ne pride do nepotrebnih zapletov in posledično do davčnega nadzora. Udeležence
seminarja bom med drugim seznanila tudi z zadnjimi najbolj aktualnimi spremembami davčne zakonodaje in mnenji DURS-a.
Na kratko iz vsebine seminarja:
• Rok za vložitev »davčnega obračuna za leto 2011« za samostojne podjetnike in pravne osebe ter pravila v zvezi z informativnim izračunom dohodnine posebej za samostojne podjetnike?
• Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev – inventura!
• Ugotavljanje davčne osnove, opredelitev prihodkov in odhodkov za davčne namene skladno z ZDDPO-2 ter razlaga nekaterih določb ZDoh-2, ki so še posebej pomembne za status samostojnega podjetnika;
• Pravne podlage in metodologija za izpolnitev davčnega obračuna – izpolnitev osnovnih podatkov v davčnem obračunu;
• Davčno priznani prihodki: prihodki po SRS in popravki prihodkov – zmanjšanje in povečanje na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanje prihodkov za odpravo in porabo že obdavčenih rezervacij, transferne cene med povezanimi osebami, izvezem prihodkov iz naslova predhodno nepriznanih odhodkov…….);
• Davčno priznani odhodki: odhodki po SRS in popravki odhodkov – zmanjšanje in povečanje na raven davčno priznanih odhodkov (problem prevrednotenja - krepitve, slabitve osnovnih sredstev; transferne cene; strošek amortizacije kot davčno priznan odhodek poslovanja; reprezentanca; rezervacije in pasivne časovne razmejitve; stroški privatnega življenja zavezanca; izločitev premoženja v zasebno gospodinjstvo (nepremičnine) v času poslovanja in vnos premoženja iz gospodinjstva po pričetku opravljanja dejavnosti in med poslovanjem; povračila stroškov med delom - uredba).
• Možnosti zniževanja davčne osnove za leto 2011 s poudarkom na olajšavah za investiranje (primerjalno za s. p. in pravne osebe);
• Obdavčitev pravnih oseb za leto 2011 in način izračuna predhodne akontacije za leto 2012;
• Obdavčitev dohodka iz dejavnosti, poračun dohodnine za leto 2011 ter izračun predhodne akontacije davka za leto 2012 (davčne stopnje, uveljavljanje splošne olajšave, olajšave za družinske člane….);
• Sestava bilance stanja in izkaza poslovnega izida;
• Odgovori na vprašanja;
Na seminarju bo samostojna davčna svetovalka Dunja Verbajs, dipl. ekon. (UN), članica Zbornice davčnih svetovalcev, ves čas izvajanja odgovarjala
tudi na zastavljena vprašanja in na takšen način skušala odpravili dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju davčnih predpisov v praksi. Za udeležence
bo pripravljeno tudi pisno gradivo.
Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina
seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.
`