VITraž februar 2014

Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 3 I številka 2 I februar
AKTUALNO
Dizli pa kar vozijo
Besedilo: Bojan Dremelj
Fotografija: Igor Ličen
Skorajda neverjetne so posledice nedavnega žledu na Notranjskem,
malce v manjši meri pa pravzaprav po celi Sloveniji. In poleg uničenih
gozdov, podrtih daljnovodov je tudi železnico doletela ogromna škoda.
Uničena vozna mreža od Pivke do Borovnice, prekinjena elektro vleka, pravzaprav ne samo elektro vleka, prekinjena je bila glavna železniška transportna pot iz koprskega pristanišča. Potrebni so bili hitri
ukrepi in takoj potem, ko so očistili progo, smo med Borovnico in
Sežano vzpostavili dizelski koridor. Na odseku, dolgem 92 km torej
vozimo izključno z dizelsko vleko in kar samo se ponuja vprašanje,
kakšna pravzaprav je razlika med električno vleko in dizlom. V nadaljevanju torej nekaj tega, ampak predvsem s področja rabe energije.
Odsek Borovnica–Sežana
Odsek spada med težke, gorske proge. Iz
slabih 300 metrov nadmorske višine v Borovnici se dvignemo na preko 600 metrov
in se nato spustimo mimo Postojne do
Prestranka, ponovno dvignemo v Pivko,
potem pa se proga do Sežane spušča.
Najtežji odsek je od Borovnice do Logatca, kjer smo, glede na izkušnje in odvisno
od trenutnih adhezijskih pogojev ter mase
vlaka, predvideli doprežno lokomotivo. Z
razporedom le-te in vseh ostalih dizelskih
lokomotiv na tem koridorju upravljajo
glavni strojni dispečerji. Največja obremenitev dizelskih lokomotiv 664 na odseku
od Borovnice do Postojne je 1.530 ton.
Najmočnejše električne SŽ 541 imajo na
tem odseku največjo obremenitev 1.600
ton. V povratni smeri je vse skupaj malce
lažje, za SŽ 664 znaša največja obremenitev 1.960 ton.
Dizelska lokomotiva vrste 664
Lokomotive vrste 664 so bile dobavljene v
letih 1984-1986, po licenci General Motors so jih izdelali v Jugoslaviji. So 6-osne,
dizel-električne. Največja moč dizel motorja je 1.640 kW, največja moč za vleko, pri
izključenem ogrevanju vlaka je 1.490 kW.
Najvišja hitrost je 105 km/h, lastna masa
113 ton, v rezervoarjih pa je lahko do
4.540 litrov goriva. Dolžina med odbojniki
je 19,3 m, teža na os 188 kN/os, na dolžinski meter pa 59 kN/m.
Opremljena je z vsemi varnostnimi napravami, ki so zahtevane na progah SŽ
(budnik, avtostop naprava, radijska povezava), in je namenjena tako za vleko
tovornih kot potniških vlakov. Ne omogočajo samčne zasedbe in so že zaradi tega ekonomsko v
precej slabšem položaju v primerjavi z
današnjimi lokomoti-
vami s čelnimi strojevodskimi kabinami.
Razlika v vožnji (potovanju) vlaka
Največja razlika v primerjavi z električno
vleko sta seveda hitrost in čas vožnje. Graf
nam pokaže približne
hitrosti in čas vožnje
za primerljiva vlaka. S
664 hitrost v klanec
proti Verdu in Logatcu
pri tako velikih masah
ne dosega 30 km/h. Z
električnimi lokomotivami so te hitrosti seveda precej višje, čas
potovanja vlaka pa
krajši. Po progi se da z
električnimi torej prepeljati precej več vlakov
podobnih mas.
Če omenimo še herculese, lokomotive vrste
2016, ki so v službi
RCA SLO in ADT – njihova hitrost na koridorju je sicer višja kot pri
664, vendar pa imajo
praviloma manjše obremenitve in manjše
V novi številki
preberite:
Stran 2
V Novem mestu
postavili nov montažni
objekt
Stran 3
VIT-ovci pomagali pri
reševanju železnice iz
ledenega oklepa
Stran 5
Požar v Centru Ptuj
Stran 7
Kurenti na obisku
Podelitev čekov za
CEDEjČKA
Stran 8
Promocija zdravja na
delovnem mestu
Stran 9
Predloga „h“ in „k“
O strokovnih izrazih
Stran 10
Razgibavanje možganov
Smeh je pol zdravja
Herculesi bodo na tem koridorju imeli nedvomno veliko ugodnejšo porabo in manjše stroške energije. Seveda to ne bo
samo zaradi tega, ker so modernejši, dejstvo je namreč, da z njimi vozijo le
vlak(c)e majhnih mas, vse težje vlake pa
prepeljejo lokomotive vrste 664.
Varovanje okolja
Še en razlog v prid električni vleki je varovanje okolja. Kakšne so emisije toplogrednih plinov, je v zadnjih letih precej popularno vprašanje. Podpisan je bil kjotski
protokol, zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU so se povečale in
države morajo narediti vse, kar je v njihovi
moči, da te cilje dosežejo.
mase vlakov.
Energija
Najbolj opazna razlika je v stroških pogonske energije. Edina smiselna primerjava je primerjava specifične porabe goriva ali energije na brutotonski kilometer. O
popolni natančnosti ne moremo govoriti,
kajti na porabo energije vpliva vse preveč
dejavnikov (vlaki so različnih dolžin,
različne sestave itd).
Po podatkih o porabljeni električni energiji
za vleko vlakov je specifična poraba električne energije na odseku Borovnica–
Sežana in nazaj približno 18 kWh/kbrtkm.
Za prevoz 1.500-tonskega vlaka v eni
smeri tako lahko rečemo, da potrebujemo
2.484 kWh, in če upoštevamo trenutno
ceno električne energije, je delež energije
za tak vlak na tej relaciji približno 235 €.
Povprečje porabe 664 na koridorju znaša
približno 5,3 litra na 1.000 brutotonskih
km. To pomeni, da potrebujemo za enak
vlak kot zgoraj 731 litrov dizelskega goriva. Cena dizla se sicer spreminja, ampak
po sedanjih cenah bi bil delež energije za
enak vlak približno 730 €. Skoraj trikrat
več kot z elektro vleko.
Povedati je potrebno tudi, da je specifična
poraba na brtkm teh lokomotiv na koridorju precej manjša kot v daljšem obdobju pri
normalnem vsakdanjem delu. Pozna se,
da lokomotive tukaj praktično ne delajo na
prazno, da ne vozijo potniških vlakov z
ogrevanjem in da so izredno dobro izkoriščene.
Še podatek o trenutni skupni porabi –
samo v zadnjem tednu dni je bila poraba
lokomotiv 664 na tem koridorju okrog
200.000 litrov dizelskega goriva, običajna
mesečna poraba za te lokomotive na celotnem območju SŽ pa sicer znaša ca.
450.000 litrov.
Primerjati porabo lokomotive 664 z novejšimi dizelskimi lokomotivami vrste hercules ali traxx je težko. 664 so že precej v letih pa tudi koncept njihovega dizelskega
motorja je precej zastarel. Pri polni obremenitvi v porabi najbrž niti ni posebnih
razlik, te pa so velike takrat, ko so dizelski
motorji manj obremenjeni. Današnja elektronska regulacija zna popolnoma drugače krmiliti vbrizg goriva in delovanje cilindrov in predvsem zaradi tega so novejše lokomotive veliko bolj ekonomične.
Povedali smo, da je specifična poraba
energije na tem odseku pri elektro vleki
okrog 18 kWh/kbrtkm. Podatki o primarnih
virih dobavitelja iz decembra 2013 kažejo,
da je vsaka kWh obremenjena s 120 g
CO2. Za prevoz 1.500-tonskega vlaka z
električno vleko tako spustimo (pravzaprav ga spustijo elektrarne!) v zrak 298 kg
CO2. Pri dizelski vleki se po podatkih, ki
jih uporablja UIC, sprosti 2.982 g CO2/liter
dizla. V našem primeru 1.500-tonskega
vlaka je to 2.222 kg CO2. Sedem in polkrat več!
Zaključek
Ni dvoma, da je električna vleka hitrejša,
cenejša, okolju prijaznejša, boljša v vseh
ozirih. Železniški sistem, ki vključuje infrastrukturo za električno vleko mora biti v
interesu države, saj bomo le tako imeli
dober transportni sistem, kar najbolj prijazen naravi in s tem svojim otrokom zapustili boljše okolje za življenje. Res pa je
tudi, da za pravega železničarja skoraj ni
lepšega kot zvok kenedija, ki vleče dolg in
težak vlak za sabo. In zato toliko bolj z
veseljem opazujemo ta začasna dizelska
nebesa …
NOVOSTI IZ NAŠIH CENTROV
V Novem mestu postavili nov montažni objekt
Besedilo: Ladislav Vesel
Fotografije: Bogdan Brozovič
Že nekaj let smo v Novem mestuFoto:
opozarjali
na izredno slabe in obremenjujoče delovne
Andrej Rožman
razmere, še posebej v hladnejših obdobjih koledarskega leta, katerim so bili izpostavljeni vzdrževalci enote Novo mesto pri vzdrževanju dizelskih lokomotiv in dizel motornih
vlakov. Vzdrževanje (redno in izredno) se je izvajalo na prostem ob vseh vremenskih
pogojih.
Pogled iz smeri Metlika: v razširjenem delu je prostor, namenjen skladiščenju
strojnega peska in zavornjakov.
Foto: Miško Kranjec
2
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
februar 2014
Ko se je pokazala možnost, da pridobimo
šotor, smo s ponudniki izoblikovali objekt,
ki bo optimalno služil našim potrebam.
Naše prioritete so bile, da pokrijemo obstoječi pregledni jašek na tiru 9 in še preostali del tega tira tako, da bi v dolžino
meril 52 metrov, kar bi omogočalo, da v
objekt zapelje celotna garnitura 713/715.
Šotor je bilo potrebno v dani prostor med
tira 8 in 9 umestiti tako, da bi ob šotoru
neovirano garažirali tudi druga tirna vozila
in da je znotraj v šotoru, pri postavljeni dizel motorni garnituri ali lokomotivi na preglednem jašku, ob straneh še dovolj prostora za gibanje in delo zaposlenih. Del
šotora smo namenili tudi za skladiščenje
strojnega peska, zavornjakov in drugega
materiala.
Pred postavitvijo smo morali izravnati prostor, kjer šotor stoji. Morali smo prestaviti
električno in vodno napeljavo, največja
ovira pa je bila lesena drvarnica, ki smo jo
morali odstraniti.
Konec novembra so tako delavci podjetja
Schwarzmann postavili želen objekt, ki je
dolg 52 metrov, skupne površine pa ima
435 m². Po postavitvi smo morali v objekt
napeljati elektriko in vodo ter ustvariti pogoje za nemoteno vzdrževanje vozil. Že
takoj po postavitvi smo ugotovili, da je šotor postavljen v korist naših potreb, delo v
njem pa je bistveno prijetnejše kot prej, ko
so se vsa dela izvajala na prostem.
Izboljšanje delovnih pogojev je s postavitvijo šotora precejšnje, želimo pa si, da bi
se enkrat v prihodnosti še obnovilo in
podaljšalo obstoječi pregledni jašek, tako
da bi bil objekt še bolj popoln. Postavljeni
objekt spada pod konstrukcijsko nezahtevne objekte in zanj ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, potrebovali
smo le soglasje upravljavca železniške infrastrukture.
Od drvarnice do novega objekta
Največja ovira pred postavitvijo šotora je bila
odstranitev lesenega objekta - drvarnice
Na postavljeno konstrukcijo razvijajo ponjavo
Pogled iz smeri Ljubljana: objekt smo
postavili na tir št. 9, na katerem je tudi
pregledni jašek. Tir levo (št. 8) omogoča
neoviran prevoz.
ZGODILO SE JE
VIT-ovci pomagali pri reševanju železnice iz ledenega
oklepa
Besedilo: Helena Hostnik Simončič
Fotografije: Igor Ličen in Peter Sinjur
Foto: Igor Ličen
Kako je potekalo delo na terenu v času
ujme, od 30. 1. do 8. 2., je opisal vodja
intervencijske skupine Peter Sinjur: »V
načrtu za zavarovanje prometa pozimi je
februar 2014
Prvi teden v februarju je vreme presenetilo praktično celo Slovenijo. Z več koncev države so poročali o škodi ter električnem in komunikacijskem mrku. Skorajšnji prometni mrk pa se je zgodil tudi
na železnici. Že konec tedna so se pojavile težave na električnih
vozilih, ki jih je bilo potrebno rešiti snežne odeje in jih posušiti, po
ledenem dežju, ki je dodobra ohromil železniški promet, pa so morali številni delavci SŽ – VIT v akcijo. Vodje služb, koordinatorji,
tehnični strokovni sodelavci, vzdrževalci v delavnicah, intervencijska in servisna skupina na terenu in v delavnicah, dispečerji in
nadzorniki vleke, strojevodje, inštruktorji strojevodij, pregledniki
vagonov in nadzorniki preglednikov vagonov – vsi so se morali
dobro organizirati v izrednih razmerah in prevoznikoma, tako Potniškemu kot Tovornemu prometu, nuditi vso pomoč in podporo pri
odpravljanju posledic žledu.
naloga intervencijske skupine, da zagotavlja osebje in mehanizacijo za odstranjevanje snega s proge. Za odstranjevanje
imamo dva snežna odmetalnika z lastnim
pogonom in dva koničasta pluga, katera
se namestita na dizel lokomotivi.
Zaradi slabih vremenskih obetov smo
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
3
Foto: Igor Ličen
Razmere na progi v Pivki sprva niso bile obetavne
uvedli dežurstvo na domu. Od Službe za
načrtovanje in tehnologijo smo 30. 1.
dobili poziv za odmetavanje snega na
progi Jesenice in od Jesenic do Bohinjske
Bistrice. Višina snežne odeje je presegala
meter. Na delo sta bila poslana dva
voznika z odmetalnikom RR6000. Od tega
dne dalje do 6. 2. je bil snežni odmetalnik
stalno zaseden z dvema voznikoma. Delo
so ovirala podrta drevesa in vejevje, katere so morali pred nadaljevanjem vožnje
z motorno žago razrezati in kose ročno
odstraniti. Za pomoč smo na odmetalnik
dodali še enega delavca.
Po dvanajstih urah dela je bilo potrebno
opravljati menjavo voznikov. Menjavo smo
opravljali s pomočjo kombiniranega vozila
na različnih lokacijah proge. Kljub težkim
razmeram smo delo opravili dobro in od
Infrastrukture dobili pohvalo.
Ostali delavci intervencijske skupine so
skrbeli za nemoten proces dela v delavnici. Na območju SŽ – VIT je intervencijska
skupina čistila vse dostopne in dovozne
poti, skrbela za nemoteno delo prenosnice
lokomotiv, za čistost kretnic na severnem
in južnem delu območja lokomotivske
postaje Moste, v nočnem času za dostavo
Foto: Peter Sinjur
Ometavanje snega z vozilom za posebne železniške namene RR6000
električnih lokomotiv in EMG na odtajanje,
opravljala je menjavo vagonov v vagonski
delavnici, skrbela za prevoz in zamenjavo
voznikov na terenu ter za dovoz goriva na
odmetalnik.
V delavnico je bilo dostavljenih šest zasneženih EMG, s streh katerih je bilo potrebno ponoči zmetati okrog 320 m³ snega, da so lahko opravili zagon.
Ves čas je bila intervencijska skupina
operativna za vpoklic na intervencijo.
Delavci so prisluhnili težavam na železnici
in so vestno opravljali zahtevano delo in
se brez ugovorov odzivali na vsak vpoklic
službe.«
V ljubljanskih delavnicah je bilo prve dni
februarja skoraj več snega kot zunaj, saj
so tam usposabljali električne lokomotive
in motornike za vožnjo. Koordinator Centra Ljubljana Drago Fon je povedal, da so
sušilne komore obratovale 24 ur dnevno.
V njih so sušili električne lokomotive, na
katerih so nato lahko opravili diagnostiko
okvar in jih hitreje pripravili za vožnjo vlakov. Ravno tako so štiriindvajset ur dnevno ogrevali delavnico za vzdrževanje elektromotornih garnitur, katere so nato delav-
ci servisne skupine v nočnem času in med
vikendom pripravile za vožnjo potniških
vlakov. Na štajerskem koncu so bile dizel
lokomotive na srečo v uporabi, tako da ni
bilo težav z razpoložljivostjo, prav tako ni
bilo pretiranih težav z razpoložljivostjo dizel motornikov, ki so morali na delo na
glavne proge, saj so prve dni ledene ujme
potnike po železnici vozila pretežno dizel
vozila. Ledo- in snegolom sta poškodovala tudi nekaj vozil, ki pa so jih v delavnicah
hitro usposobili za obratovanje.
Za hitrejše odpravljanje žledu sta bili v
Službi za vleko organizirani dve križarki, ki
sta na Štajerskem dobili domače ime
»Ledolomilki«. K sreči so v delavnicah še
našli jeklene drsalke za struženje ledu z
voznega voda in ledolomilke so z dodatno
dizelsko lokomotivo znatno pripomogle,
da je vsaj na nekaterih odsekih spet zaživela elektro vleka.
V Službi za TVD so imeli pregledniki vagonov in nadzorniki preglednikov vagonov, kljub temu, da je njihovo delo vedno
izpostavljeno vremenskim razmeram, v
času ledu in velike količine snega posebej
oteženo delo. Povsod po Sloveniji so vagoni in vlaki dobesedno zamrznili in se
Vozila, ki so ostala ujeta na progi, so bila dobesedno oblita v led
Foto: Igor Ličen
4
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Foto: Igor Ličen
februar 2014
obdali v ledeni oklep. Kot je povedal strokovni sodelavec Igor Recek, je na postajah in postajališčih po Sloveniji zastalo 84
vlakov, na katerih je bilo potrebno po daljšem postanku opraviti popolni zavorni
preskus.
»V surovih razmerah, kjer je led prekril
poti in dostop do vlakov, so delavci dobesedno drsali in se plazili okrog vlakov, da
so preverili sposobnost delovanja zavor v
vlaku in morebitno omejeno delovanje
sklopov vagonov, ki bi jo povzročil led na
vagonih. Hkrati so z orodjem odstranjevali
in talili led in sneg iz tistih delov vagona,
kjer je to bilo potrebno. Opravljanje tehničnih pregledov na postajah je bilo omejeno na obseg, ki so ga razmere dopuščale,
Sneg je zakril velik del vagonov, tako da
so se pregledi osredotočili le na najpomembnejše dele, uporabiti so morali izkušnje.
Dodatne težave pri obhodih vlakov na postajah so povzročale neočiščene premikalne poti, ki se zaradi debeline ledu niso
ugrezale. Delavci so morali biti pri obhodih
izredno previdni, edina pomoč jim je bila
osebna zaščitna oprema, ki se je v teh
razmerah izkazala, kot dobra, saj se pri
tem delu nihče od delavcev ni poškodoval.
Prav tako se je služba za TVD takoj aktivirala pri vzpostavitvi prometa vlakov na
progi med Borovnico in Koprom. Na postaji Borovnica so pregledniki vagonov iz različnih delov Slovenije s štiriindvajseturno
zasedbo sodelovali pri menjavi elektro in
dizel vleke na vlakih. Na postaji Sežana
so poskrbeli za vzpostavitev in normalizacijo razmer, kajti v kratkem času se je obseg dela izredno povečal, na kar je bilo
potrebno nemudoma odreagirati s spremenjenimi tehnološkimi procesi. Delavci
so prav tako kot v drugih enotah pokazali
požrtvovalnost, strokovnost in pripadnost
podjetju,« je še povedal Igor Recek.
Veliko iznajdljivosti v organizaciji je zahtevala vzpostavitev prometa na Primorskem
z dizel vleko. Tam namreč, ker je proga
elektrificirana, vozijo praktično samo električna vlečna vozila. Strokovni sodelavec
na tem področju Bojan Dremelj je opisal
hiter odziv Službe za vleko na nove razmere: »Vsi sodelavci z raznih lokacij vleke
so se maksimalno angažirali, da smo dizel
lokomotive, ki trenutno vozijo tovor na
poškodovani progi, prestavili iz območja
vleke Nova Gorica, iz Štajerske in Dolenjske. S pilotažami so bile rešene težave okrog poznavanja prog, prav tako je
bilo v prvih turah potrebno delo pod nadzorom za tiste strojevodje in pomočnike, ki
že več let niso upravljali s temi vrstami
vlečnih vozil.
Po odprtju proge med Borovnico in Sežano za dizelsko vleko Tovornemu prometu
zagotavljamo maksimalno razpoložljivost
10 stalno zasedenih dizel lokomotiv serije
664. Po potrebi dodajamo še eno lokomotivo vrste 644 za dopreganje iz Borovnice
do Logatca, poleg tega pa še pilote za
dve lokomotivi vrste 2062, ki sta prišli na
pomoč iz Hrvaških železnic. Takoj smo
začeli z usposabljanjem dodatnih strojevodij v enoti vleke Ljubljana za te vrste lokomotiv, saj bo »dizelski koridor« v uporabi še več mesecev. Do sedaj namreč
posebnih potreb po dizelski vleki s temi
lokomotivami na ljubljanskem območju ni
bilo. Trenutno sedem posadk pokrivata
enoti vleke iz Divače in Nove Gorice, dve
mariborska enota, eno pa ljubljansko-novomeška.
V Sežani, deloma pa tudi na Kozini je organizirana menjava dizel lokomotiv z električnimi in obratno. Z gorivom se lokomotive praviloma opremijo direktno iz avtocisterne Petrola v Sežani. Omeniti je potrebno še posebne turnuse osebja vlečnih
vozil za prevoz tovora v in iz Luke Koper,
za dovoz in odvoz tovornih vlakov do Borovnice ter potniških vlakov med Ljubljano
in Borovnico.«
Za vzdrževanje lokomotiv vrste 664, ki vozijo po »dizelskem koridorju«, skrbijo
predvsem v Centru Divača, kontrolni pregledi pa se bodo opravljali tako v Divači
kot v Ljubljani. Manjša popravila opravljajo
v Sežani ali v divaški delavnici, dela, kot
so na primer zamenjava zavornjakov,
oprema s peskom in oljem opravlja zasedba v Sežani. Vsa večja popravila bodo
po potrebi opravili v Centru Maribor, za
zagotavljanje ostalih dizel vozil pa v
delavnicah SŽ – VIT skrbijo po ustaljenem
redu.
Požar v Centru Ptuj
Besedilo: Andrej Arnuga
Fotografije: Andrej Arnuga, Janez Vidovič, Anton Galun
Ptuj, 7.–8. 2.
V noči iz petka 7. 2. na soboto 8. 2. 2014 je ob 23.30 delavec
ŽIP-a, ki opravlja varovanje v Centru Ptuj, opazil dim v hali B
(bandažarna), ki je bil posledica začetka požara katastrofalnih razsežnosti. Obvestil je center za obveščanje na tel. št.
112 ter ostale odgovorne na naši lokaciji. Kljub hitremu
posredovanju gasilcev omenjenega požara ni bilo mogoče
pogasiti v kratkem času, je pa na srečo gasilcem uspelo
požar lokalizirati (omejiti na požarni sektor), da se ni širil
izven omenjene proizvodne hale.
Foto: Janez Vidovič
Na intervenciji je sodelovalo 9 prostovoljnih gasilskih društev z 21 vozili in
99 prostovoljnimi gasilci. Sodelovali so
gasilci iz PGD Ptuj, Hajdina, Stojnci,
Grajena, Kicar, Podvinci, Turnišče, Leskovec in naše društvo PGD Železničar.
Intervencija – gašenje in lokalizacija požara je trajala od 23.30 do 5.16, skupno 5 ur
in 46 minut. Za gašenje požara se je porabilo 192.000 litrov vode ter skupno 542
ur prostovoljnih gasilcev.
februar 2014
Po zaključku intervencije so na požarišču
ostali člani našega društva PGD Železničar in opravljali požarno stražo ter nudili pomoč preiskovalcem iz Policijske
uprave. Požarno stražo so naši člani
opravljali vse od sobote zjutraj do nedelje
zvečer, ko na požarišču ni bilo več
možnosti ponovnega vžiga.
Še isti večer se je na Ptuju sestalo ožje
vodstvo družbe na čelu z direktorjem Du-
šanom Žičkarjem in sprejelo prve ukrepe
za odpravo posledic požara, sanacijo in
organizacijo dela v prihodnje. V ponedeljek 10. 2. 2014 sta nas obiskala generalni direktor SŽ Dušan Mes in direktor potniškega prometa mag. Boštjan Koren. Direktor SŽ – VIT Dušan Žičkar si je z ostalimi člani poslovodstva SŽ ogledal posledice požara in ostali del proizvodnje, ki
dela nemoteno. Vodstvo Centra Ptuj je
predstavilo tudi ukrepe, ki smo jih sprejeli,
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
5
da zagotovimo kolesne dvojice, ki smo jih
obnavljali v tem delu proizvodnje.
»mimara«. Ocenjena škoda, ki je nastala
v požaru, znaša 8.530.000 €.
Ob požaru je nastala velika gmotna škoda
saj je ob objektu, namenskih strojih, rezervnih delih v proizvodnji, stroških izpada
proizvodnje zagorel tudi potniški vagon
Zaradi posledic požara je bilo potrebno
reorganizirati delo in delovni čas na produktu obnove kolesnih dvojic, tako da
bomo še naprej zagotavljali kolesne dvojice za naše naročnike. Zavedamo pa se,
da je to zelo zahtevna naloga, saj je bila v
požaru uničena vsa merilna in druga specialna oprema za obnovo kolesnih dvojic.
Sanacija v požaru uničene hale se je
začela in upam, da bomo čim prej uspeli
vzpostaviti normalen proizvodni proces.
Požar, ki je trajal skoraj šest ur, je povzročil ogromno gmotno škodo
Foto: Anton Galun
Gašenje požara
Foto: Andrej Arnuga
Posledice na objektu in strojih
Foto: Andrej Arnuga
Foto: Andrej Arnuga
Uničeni stroji
Uničeni vagon
Foto: Andrej Arnuga
Streha hale po požaru
6
Foto: Slavko Hočevar
Obisk poslovodstva (z leve): direktor SŽ – VIT Dušan Žičkar, generalni
direktor SŽ Dušan Mes, namestnik predsednika nadzornega sveta SŽ Silvo
Berdajs, koordinator Centra Ptuj Andrej Arnuga in vodja Službe za
vzdrževanje mag. Janez Vidovič
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
februar 2014
Kurenti na obisku
Besedilo: Helena Hostnik Simončič
Fotografije: Helena Hostnik Simončič in Boris Koteski
Ljubljana, 18. 2. 2014
Letos so kurenti kmalu začeli svoje poslanstvo. Ob obisku Ljubljane niso pozabili na
delavnice v Mostah in sodelavce na upravi. Malo čez dvanajsto jih je pripeljal vlak in
nekaj minut je bilo slišati samo njihove zvonce ter poke biča, ki odganja zimo in zle
duhove ter v deželo kliče pomlad.
Kurenti iz Destrnika in Jakobskega Dola
(med njimi smo prepoznali tudi sedem
naših zaposlenih) so naredili krog po
delavnicah in se potem odpravili še do
sosednje stavbe, kjer imajo svoje pisarne
naši sodelavci iz uprave, vleke in TVD-ja.
V drugem obratu jim je naproti prišel
direktor Dušan Žičkar in jih pozdravil ter
se jim zahvalil za obisk. Kurenti so mu
izročili dva spominka – namizno zastavico
in leseno ploščico s simbolom kurenta ter
mu zaželeli sreče.
Pisane maske so prinesle veselje in
upamo, da bodo res odgnale to zimo, ki
nam letos ni bila naklonjena.
Foto: Helena Hostnik Simončič
Foto: Boris Koteski
Sprejem direktorja Dušana Žičkarja
Pokač odganja zimo in kliče pomlad
Skupinska fotografija pred upravno stavbo z direktorjem
Dušanom Žičkarjem in vodjo Službe za TVD Vladimirjem
Bezjakom
Podelitev čekov za CEDEjČKA
Besedilo: mag. Slavko Hočevar in Helena Hostnik Simončič
Fotografija: Helena Hostnik Simončič
Ljubljana, 27. 2. 2014
Najbolj inovativna sodelavca v letu 2013 sta prejela simbolične čeke in vsak po 100 evrov, ker sta oddala in
realizirala več kot pet predlogov malih izboljšav. Nagradi jima je podelil vodja Službe za vzdrževanje mag. Janez
Vidovič.
Marko Hvale in Damjan Zidar sta poskrbela, da smo tudi letos lahko podelili dve
nagradi za pet ali več uresničenih cedejčkov. Uvedla sta po šest izboljšav. Marko
Hvale, ki se podelitve udeležuje že tradicionalno, je bil spet inovativen na
področju vzdrževanja parnih lokomotiv,
Damjan Zidar pa na področju vzdrževanja
električnih lokomotiv 541.
V letu 2013 je bila slika podanih predlogov
v okviru cedejčka slabša kot v preteklih letih, saj je bilo podanih in uresničenih
predlogov le 34, vrednost izplačanih nagrad pa 1.420 evrov. Največ predlogov so
oddali v Centru Ljubljana, žal pa nobenega nismo prejeli iz Maribora in upravnih
služb.
Število predlogov se je v lanskem letu v
februar 2014
primerjavi z letom 2012 občutno zmanjšalo, zato priporočamo večji angažma vseh
vodij, koordinatorjev in tudi ostalih, ki lahko pozitivno vplivajo na motiviranje zaposlenih za ohranjanje in poglobitev te dejavnosti.
Simbolične čeke je mag. Janez Vidovič
podelil ob prisotnosti mag. Slavka Hočevarja in koordinatorja Centra Ljubljana
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
7
Število podanih in število uresničenih predlogov po centrih
Na podelitvi (z
leve): mag. Janez
Vidovič, Marko
Hvale, Damjan
Zidar, mag. Slavko
Hočevar in Drago
Fon
Draga Fona. Uvodoma je vse lepo pozdravil v svojem imenu in v imenu direktorja Dušana Žičkarja. Povedal je, da je vesel, da nagrajencema lahko podeli zasluženo nagrado, ki sta si jo zaslužila z
več kot 5 realiziranimi koristnimi predlogi.
Podelitev simboličnih čekov je potekala že
sedmo koledarsko leto in po analizi vseh
teh let je CEDEjČEK več kot očitno upravičil vlogo oziroma smisel, zaradi katerega
!
število
podanih
število
uresničenih
odstotek
uresničenih
Center Divača
8
8
100 %
Center Dobova
1
1
100 %
Center Maribor
0
0
-
Center Ljubljana
18
18
100 %
Center Ptuj
7
7
100 %
upravne službe
0
0
-
SKUPAJ
34
34
100 %
smo ga uvedli. Sicer so zaznana nihanja
po centrih in upad števila koristnih predlogov v letu 2013, kar je lahko deloma tudi
posledica reorganizacije ob koncu leta
2012. Zato, je še povedal, želi ob tej priložnosti apelirati na vse koordinatorje centrov in vodje služb, da z spodbujanjem
zaposlenih k zapisovanju predlogov in s
pomočjo pri njihovem uresničevanju vsi
skupaj pripomoremo, da se poslanstvo
CEDEjČKA razširi na vse tri dejavnosti
družbe in da tako pripomoremo delček k
tehnološkemu napredku, izboljšanju delovnih in okoljskih pogojev na nivoju celotne družbe.
Ob koncu se je vodja Službe za vzdrževanje zahvalil Slavku Hočevarju za uspešno koordiniranje CEDEjČKA na nivoju
družbe in Dragu Fonu kot predstavniku
centra, ki je uspel podati in uresničiti največ predlogov.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Promocija zdravja na delovnem mestu
Besedilo: Aleš Kastelic
Fotografija: Diko Ivanović
Zdravje ni vse, vendar je brez zdravja vse drugo nič.
(Schopenhauer, 1788–1860, nemški filozof)
Večina ljudi meni, da je dobro zdravje bistvenega pomena za kakovost življenja. Kronične bolezni močno vplivajo na kakovost življenja. Marsikatero kronično bolezen, na primer bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in raka, je mogoče v glavnem preprečiti z
Foto: Željko Alojz
zdravim življenjskim slogom, to je z izboljšanjem prehranjevalnih
navad, večjo telesno aktivnostjo in opustitvijo kajenja.
Promocija zdravja na delovnem mestu je
več kot le izpolnjevanje zakonskih zahtev
glede varnosti in zdravja pri delu. Pomeni
tudi, da delodajalci dejavno pomagajo
svojim
zaposlenim
pri
izboljšanju
splošnega zdravja in dobrega počutja. Bistvenega pomena je, da so delavci
vključeni v ta proces ter da se upoštevajo
njihove potrebe in stališča glede organizacije dela in delovnega mesta. Promocija
zdravja na delovnem mestu torej zajema
skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in
dobrega počutja na delovnem mestu.
Promocija zdravja vključuje:
1. izboljšanje organizacije dela, na primer:
• uvedbo gibljivega delovnega časa,
8
• ponudbo delovnih mest, ki omogočajo
delo na domu (oziroma delo na daljavo),
• zagotavljanje možnosti za vseživljenjsko
učenje, na primer z izmenjevanjem zaposlenih pri podobnih delih in s širitvijo
profila delovnih mest;
2. izboljšanje delovnega okolja, na primer:
• spodbujanje podpore med sodelavci,
• spodbujanje sodelovanja zaposlenih v
procesu izboljševanja delovnega okolja,
• ponudbo zdrave hrane v menzi;
3. spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih aktivnosti, na primer:
• ponudbo programov telesne vadbe,
• zagotavljanje koles za vožnjo na krajših
razdaljah znotraj velikega delovnega
območja;
4. spodbujanje osebnostnega razvoja, na
primer:
• ponudbo tečajev za pridobitev kompetenc, kot je obvladovanje z delom povezanega stresa,
• pomoč zaposlenim pri opuščanju kajenja.
Življenjski slog je zasebna stvar vsakega
posameznika. V podjetju delavce lahko
spodbujamo k spremembi vedenja, nihče
pa nikogar ne more k temu prisiliti, razen
če ne škoduje drugim. Udeležba v kateri
koli aktivnosti promocije zdravja pri delu je
prostovoljna. Vendar pa mora biti zdrav
način življenja predvsem v interesu vsa-
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
februar 2014
kega zaposlenega.
Za promocijo zdravja na delovnem mestu
je potrebna dejavna zavezanost obeh
strani: delodajalcev, ki morajo zagotavljati
zdrave organizacijske in okoljske razmere
ter delavcev, ki morajo dejavno sodelovati
v programu promocije zdravja na delovnem mestu.
V SŽ – VIT se z različnimi dejavnostmi,
kar se tiče zdravega načina življenja,
ukvarjamo že dalj časa. Pri tem dajemo
velik poudarek na:
• Ukrepe iz varnosti in zdravja pri delu: v
zadnjih letih je opazno znatno zmanjšanje poškodb pri delu in odsotnosti z dela v
Službi za vzdrževanje.
• Za invalide skušamo najti najprimernejše
delovno mesto v skladu z njihovimi omejitvami.
• Kjer je le mogoče, delavcem omogočamo toplo malico. Dolgoročno je topla malica vsekakor primernejša za zdravje kot
pa sendviči iz avtomatov.
• Pitje tekočin je zelo pomembno pri skrbi
za zdravje. Iz tega razloga so na več mestih postavljeni avtomati z vodo, v zimskem času pa je poskrbljeno tudi za tople
napitke.
• Prek podjetja je mogoče najeti počitniške kapacitete tako v hribih kot na morju.
• Na nivoju SŽ je bila organizirana delavnica za pomoč pri opuščanju kajenja.
• Pri skrbi za zdravje zaposlenih pa velja
omeniti tudi veliko vlogo socialnih partnerjev. Člani sindikatov lahko namreč
sodelujejo pri več aktivnostih, ki so organizirane tudi izven delovnega časa. Ugodnejši je obisk fitnesa, plavanje itd. Prek
sindikata delujejo tudi razne sekcije, kot
so: kolesarska, smučarska, planinska,
nogometna. Vsak udeleženec omenjenih
aktivnosti tako lahko poskrbi za telesno
dobro počutje, druženje pa pripomore
tudi k duševni sprostitvi, kar preprečuje
stres, ki je povod za večino bolezni.
Poleg tega je prek sindikatov mogoče
kupiti jabolka za ozimnico, kar spodbuja
zaposlene k zdravi prehrani.
Zaradi zakonskih določil bo moralo podjetje v letošnjem letu sprejeti pravilnik o
promociji zdravja na delovnem mestu.
Posledično bo ustanovljena delovna skupina za promocijo zdravja, ki bo pripravila
programe, v katere se bodo delavci lahko
prostovoljno vključevali. Poleg aktivnosti,
ki že potekajo, bo vpeljana še kakšna novost v skladu z izraženimi potrebami in željami posameznih skupin zaposlenih.
Vse aktivnosti, ki se dogajajo izven delovnega časa, so na prostovoljni bazi. Odvisno je le od zavesti zaposlenih, koliko
časa porabijo za krepitev zdravja v svojem
prostem času. Vsak mora najprej pri sebi
priti do spoznanja, da je zanj bolj koristna
telesna aktivnost od sedenja pred TVekranom s pivom v roki. Vsak mora pri
sebi razčistiti, kakšne prednosti za zdravje
in kakšne finančne koristi ima, če se odpove kajenju. Vsak se mora sam odločiti
za zdravo prehrano. Pri vsem tem mora
delodajalec sodelovati v tolikšni meri, da
podpre prizadevanja zaposlenih pri odločitvi za opustitev nezdravih navad. Če je
delavec zdrav, bo zadovoljen s svojim
počutjem, manjša bo možnost za stres in
posledično se bo zgodilo manj poškodb
pri delu in izven dela. Dolgoročno to pomeni tudi manj invalidov, manj odsotnosti
z dela zaradi bolezni in poškodb, kar ima
pozitivne finančne posledice tako za
delavca kot za delodajalca in nenazadnje
tudi za državo.
Skrbi za zdravje torej ne smemo jemati
kot zakonsko obvezo, ampak mora naš
življenjski slog postati tak, da bomo ohranjali svoje zdravje, pozitivne navade pa
prenašali tudi na sodelavce in prijatelje.
JEZIK, ZRCALO PODJETJA
Predloga »h« in »k«
Besedilo: Andreja Rozina
Predlog »h« pišemo samo pred soglasnikoma g in k.
Primeri: h gospodu, h Kovaču
Pomagamo si lahko z izgovarjavo: vam
uspe obe besedi izgovoriti s predlogom k,
ne da bi se vam pri tem zapletel jezik? Ali
pa se spomnimo na oznako za kilogram
(kg).
Primeri: k Ani, k Evi, k Ivanu, k otroku, k
Urošu
Predlog »k« pišemo pred vsemi samoglasniki (a, e, i, o, u) …
Primeri: k Petri, k sodelavcu, k tajnici, k
vodji …
… in pred vsemi soglasniki, razen pred g
in k.
O strokovnih izrazih
Besedilo: Andreja Rozina
Pri govornem sporazumevanju je dovoljeno marsikaj, kar je na papirju nesprejemljivo. Za posamezno besedo se na primer uveljavi
poimenovanje, popačenka, tista nova beseda pa nikakor ne gre v ušesa. Ali pa za isti pojem obstaja več poimenovanj, o katerih si
stroka ni enotna. Vse to povzroča številne težave tako pri (spo)razumevanju kot tudi pri prevajanju. Ni dovolj, da kot prevajalec
prepišemo besedo iz slovarja, uporabnik mora besedilo razumeti.
Kolo
Železniških vozil, njihovih izvedb, sklopov
in delov je ogromno. Na področju železnic
pa je tematika neizčrpna, brez konca – in
februar 2014
ker je v tem tudi nekaj simbolike, začnimo
pri kolesu.
Navedeni izrazi so izbrani na podlagi dolgoletnih izkušenj, pridobljenih v sodelovanju s stroko. Kljub temu ste vabljeni, da s
svojim strokovnim znanjem in predlogi
pomagate poenotiti izrazoslovje in izbrati
ustreznejša poimenovanja, če se z njimi
ne strinjate. Tam, kjer je poimenovanj več,
na prvem mestu vedno navajam izraz, ki
se uporablja bolj pogosto od ostalih.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
9
A monoblok
B kolo z obročem
1. kolesni venec
2.b platišče kolesa
2.a brazda obrabe
3.a kolo, monoblok,
telo kolesa,
kolesna plošča,
stojina kolesa
3.b zakovni obroč
varovalni obroč
4. pesto kolesa
Vir: Janicki/Reinhard, Schienenfahrzeugtechnik
A.
B.
1.
2.a
2.b
3.a
3.b
4.
monoblok – Vollrad, Monoblock, Monoblockrad – solid wheel, monobloc wheel
kolo z obročem – bereiftes Rad, Rad mit Radreifen – tyred wheel, wheel with tyre
kolesni venec – Radkranz – wheel rim with tyre
brazda obrabe – Kennrille – groove marking
platišče kolesa – Radfelge – (wheel) rim
kolo, monoblok, telo kolesa, kolesna plošča, stojina kolesa – Radscheibe – wheel disc
zakovni obroč, varovalni obroč – Sprengring – tyre clip
pesto kolesa – Radnabe, Radsatznabe – wheel hub, wheel boss
RAZGIBAVANJE MOŽGANOV
SMEH JE POL ZDRAVJA
Gospod pri blagajni železniške postaje kupuje
vozovnico za vlak:
"Karto za Drago, prosim!"
Blagajničarka išče po računalniku, kje je postaja
Draga, potem pa le vpraša:
"Kje pa je ta Draga?"
"Tamle v kotu stoji in liže sladoled!"
Sin vpraša očeta: „Očka, ali veš, kateri vlak ima
največjo zamudo?“
„Kateri?“ zanima očeta.
„Tisti, ki si mi ga lani obljubil za novo leto,“ potoži
sin.
Vir: vlaki.info
UREDNIŠTVO
Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski
pošti do 19. 3. 2014. Na elektronski naslov
nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT,
da se jih bomo lahko udeležili in utrinke
objavili v informatorju.
10
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja
besedil in do tiskarskih napak.
Kontaktni podatki:
E-naslov: [email protected]
Telefon: 01 291 23 59
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Če želite VITraž prejemati po elektronski
pošti, pošljite sporočilo na
[email protected]
VITraž si lahko preberete tudi na naši
spletni strani: www.sz-vit.si.
februar 2014
`