10. številka

BIOMURA
10
Številka:
BIOMURA — Glasilo za prebivalce slovenske krajine ob reki Muri • Letnik 5 • oktober 2011 • ISSN 1855-0436
BIOMURA
LIFE06NAT/SLO/00006
UVODNIK
Po petih letih izhajanja časopisa Bio­
mura se z 10. številko časopis vsaj za
nekaj časa poslavlja od zvestih bral­
cev. Projekt »Varstvo biodiverzitete
reke Mure v Sloveniji« ali kratko pro­
jekt »Biomura« se v tem mesecu iz­
teče. V tej številki časopisa Biomura
zato povzemamo opravljeno pet le­
tno delo in ponujamo nekaj razmisle­
kov o prihodnjih izzivih.
Ogromna zahvala gre programu LIFE,
ki je gotovo prispeval veliko v pomur­
ski prostor. Z gotovostjo lahko trdi­
mo, da je projekt Biomura popolno­
ma uspel in želeli bi si, da bi projekt
trajal dalj časa in bi lahko v tem pro­
storu postorili še več. Vsekakor je bilo
v slovenskih razsežnostih v projektu
Biomura opravljeno pionirsko delo
na področju urejanja voda. Novi vo­
darski pristopi, ki se vse bolj uvelja­
vljajo tudi v razvitih evropskih drža­
vah, so se potrdili tudi na reki Muri.
Preden je postala Mura regulirana
reka je bila njena rečna dinamika ve­
liko intenzivnejša. Murini rokavi so
bili polni vode, utirali so vedno nove
poti in v poplavnem območju je bilo
veliko več mrtvic, kot danes. Mokrišč­
ni gozdovi in travniki so bili večji del
leta omočeni, reka je tekla počasneje.
V projektu Biomura smo poskušali na
izbranih lokacijah obnoviti tak vodni
režim, kakršen je veljal v tem prosto­
ru tisočletja. Cilj je bil preprost: upo­
časniti Muro, da ne bi tako hitro dolb­
la dna in poglabljala struge, ter napo­
jiti skorajda osušene rečne rokave.
Rezultati takega ukrepanja so večpla­
stni in imajo učinke na rastline, na ži­
vali in tudi na človeka.
Projekt Biomura bo zagotovo imel
dolgoročne posledice. Vsestransko po­
zitivni učinki posegov v okviru pro­
jekta naravnost vabijo po nadaljeva­
nju. Morda bo država le spoznala, da
mena za naravo in človeka. Naposled
spoznavajo vrednost Mure in širšega
porečja tudi predstavniki iz sosednjih
držav. Vse resneje se oblikuje pobuda
za oblikovanje biosfernega rezervata,
ki bi povezal 5 sosednjih držav z na­
menom trajnega varovanja in umne­
ga upravljanja dragocenih voda in
njim pripadajočih habitatov. V tem
delu Evrope imamo namreč ob Muri,
Donavi in Dravi izjemno bogat narav­
ni prostor z dobro ohranjeno floro in
favno. Pomembno je, da v ta prostor
umeščamo človeške dejavnosti tako,
da bo zagotovljena enakovredna ka­
kovost življenja prebivalcem in hkra­
ti, da ne bodo ogroženi dragoceni na­
ravni viri. Voda bo vsekakor postala
strateški vir prihodnosti, zato je prav,
da že danes ravnamo z našimi voda­
mi še bolj skrbno, kot doslej.
je potrebno tovrstne posege v reko iz­
vajati sistematično v vsej njeni dolži­
ni in širini. Partnerji v projektu smo
se med izvajanjem projekta veliko
naučili. Del teh znanj že prenašamo
v druga okolja in želimo si, da bi kar
najhitreje lahko nadaljevali s podob­
nimi ukrepi tudi na sami Muri.
Mura bo tudi v prihodnje tarča na­
vzkrižnih interesov različnih skupin.
Čas je, da priznamo, da reka Mura ne
bogati le Pomurja. Mura je del narod­
nega bogastva in je državnega pome­
na. Tak status ji bodo morale prej ali
slej priznati vse državne institucije, ki
skrbijo za območja posebnega pome­
na. Območje Nature 2000 ob Muri je
potrebno pridružiti zavarovanim ob­
močjem, kakršna so Krajinski park
Goričko, Krajinski park Kolpa in po­
dobni primeri, ob katerih lahko spo­
znavamo prednosti življenja ob dra­
gocenih naravnih virih.
Prebivalci ob reki Muri se že stoletja
zavedamo njenega vsestranskega po­
Goran Šoster, urednik,
direktor Prleške razvojne agencije
Črna štorklja (foto Milan Vogrin, DPPVN)
2
BIOMURA, oktober 2011
Kaj smo naredili v petih letih na reki Muri
Dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode Republike Slovenije, voditeljica projekta BioMura
Za zagotovitev večje osončenosti območja, večjih vodnih površin mrtvice in povezave s podzemno vodo se
je v zimskem obdobju 2008/2009 izvedlo čiščenja 5440 m2
velikih površin nekdanjega rokava pri Bunčanih (desni
breg reke Mure, pod avtocestnim mostom, med Besnico
in glavno strugo reke Mure). Na istem območju so se mestoma odstranile tudi iz dna rokava Besnice. S tem se je
povečala povezava rokava Besnice s podzemno vodo in
omogočila večja osončenost območja. Pripravljalna dela
so se izvedla v marcu 2008 (sanitarni poseki grmovja in
drevja). Odstranjenih je bilo 2660 m3 naplavin. Usedline
dna so bile odstranjene do kot med 184,2 m n.v. in 184,80
m n.v. Oblika brežine je ohranjena. Izvedena je bila selektivna odstranitev drevja in grmovja. Pomembno je, da največja medsebojna oddaljenost med ohranjenimi drevesi
ne presega širine korita. Pri obrezovanju in sečnji posameznih vej dreves so bile odstranjene le tiste veje, ki omejujejo pretočno sposobnost profila. Izkopan material je bil
razprostranjen po robu brežin.
V zimi 2009/2010 smo izkopali 550 m dolgo novo strugo, ki
se je priključila na Besnico. Za izvajanje del se je uredila
dovozna pot do gradbišča. Poseki in čiščenje trase se je
izvedlo na površini 16.000 m2. Izkopanih je bilo 11.935 m3
materiala, ki se je v razsutem stanju odvozil (15.516 m3)
in uporabil pri izdelavi dovozne poti. Vtok rečne vode v
rokav je bil omogočen šele po izgradnji drče z odkopom
brežine pozimi 2011.
Gradnjo dveh drč smo razdelili na tri faze: pilotiranje, izgradnja telesa drče ter izgradnja obrežnega zavarovanja.
Drči smo gradili v času med zimo 2009/2010 in 2010/2011.
Prvi dve fazi gradnje sta potekali sočasno, obrežno zavarovanje pa se je izdelalo naknadno. Narejen je bil tudi varnostni načrt. Osnovni pogoj za normalen potek gradnje je
nizek vodostaj reke Mure. Kritično gladino smo na podlagi opazovanj določili pri pretoku 110 m3/s, kar predstavlja
na vodomerni lati v Bakovcih višino 70 cm. Ta pogoj je bil
edini, ki je onemogočal delo vse od pridobitve gradbenega dovoljena. Bistvenega pomena je preusmeritev toka
reke. 10 – 20 m nad in pod drčo smo v reko (do polovice
reke) izgradili začasni prečni varovalni zgradbi, ki skoncentrirata tok reke ob nasprotnem bregu, da tok vode pri
izgradnji ne erodira pripravljene podlage. Material za začasni prečno zgradbi je premetan prod reke Mure, katerega je bilo potrebo odstraniti, da smo znižali dno reke
na višino kot jo predvideva projekt. Septembrske vodne
ujme so povzročile precejšno škodo in delno uničile varovalni zgradbi kot tudi dovozno pot, oboje smo sanirali
takoj ko je bilo mogoče. Poleg tega je poplavna voda z po-
višanimi pretočnimi hitrostmi ter posledično strižnimi silami dodatno erodirala rečno dno pri desne bregu, zaradi
česa se je količina potrebnega lomljenca zvišala za izgradnjo drče povečala za 400 m3.
Na območju Bakovcev smo v letu 2010 omogočili začetek naravnega razširjanja struge reke Mure na levo stran
tako, da smo odstranili obstoječa obrežna zavarovanja in
na dolžini 260 m oblikovali nov levo brežino reke Mure.
Nastal je otok, iz katerega se v reko sprošča zemljina. Nastajajo novi rečni sedimenti. Odstranili smo 5615 m3 materiala. Izvedeno je zavarovanje z lomljencem z leseni piloti v peti. Zavarovanje je dolgo 270 m. Na zaledni strani
nove obrežne utrditve so izvedene tri poglobitve, v katere se steka zaledna voda. Oblikovan je habitat mrtvice.
Na desnem bregu reke Mure pri Veržeju so bila leta 2010
odstranjena obrežna zavarovanja med reko Muro in nekdanjim rokavom. Na izlivnem delu tega rokava se je v letu
2009 naselil bober. Izkopanih je bilo 20 m3 materiala, ob
vtoku se je utrdilo 200 m2 brežine. S tem se je preprečila
nadaljnja erozija priobalnih površin, ki so v privatni lasti. .
Na območju Dokležovja smo v letu 2010 v dolžini 490 m
(Mura v 84km+700) odstranili vegetacijo iz zasutega rokava (na 7245 m2 površine). Odstranili smo 1500 m3 usedlin. Na območju je bila narejena talpe – prehod preko
struge (Izvedba je bila pogojena s strani Zavoda za gozdove Slovenije). Na tem območju smo odstranili tudi del
utrditev na rečni brežini, tako da na območje priteka voda
tudi ob nizkih pretokih. S tem omogoča stalno namočenost tal območja in pri visokih pretokih povzroča erozijo
brežin. Struga reke Mure se bo na tem odseku lahko razširila. povzroča stalno.
Na istem območju, območje na levi strani reke Mure pri
Dokležovju, smo v letu 2010 uredili tudi tri mrtvice (med
kilometri Mure 84+650 in 84+900). Vegetacija in usedline
so bile odstranjene na 1840 m2 veliki površini v skupni
dolžini 220 m. Za izvajanje teh del smo pripravili tudi 200
m dolgo pot.
Na dveh območjih, pri farmi Nemščak in pri Otoku ljubezni (Ižakovci) smo v letu 2011 poglobili in uredili brežine rokava. Dela smo izvajali na dolžini 200 m. Rokav se
pred prečkanjem gozdne poti razcepi na dva dela. Desni
je bil v 70-ih letih pretočen, nato pa je bila zgrajena nizka pregradna stena, ki je preprečevala pretoke v desni
krak. Kasneje je bila čez rokav zgrajena še dodatna cevna premostitev. V marcu 2011 smo odstranili cevni propust in pregradno steno ter izvedli delno poglobitev rokava v dolžini 120 m.
3
BIOMURA, oktober 2011
Urejanje voda v Pomurju
Anton Kustec, MOP ARSO
Da bi bile škode od poplav manjše, se je reko Muro začelo regulirati že v 18. stoletju. Večja dela na reki Muri so se
začela izvajati po letu 1926, dela na pritokih po letu 1930.
Po drugi svetovni vojni se je tudi zaradi pridobivanja novih kmetijskih površin začelo obširno reguliranje in melioriranje. Začelo se je graditi tudi visokovodne nasipe, v
letu 1948 tudi razbremenilni kanal Ledava-Mura. Ta je bil
dokončan leta 1958. Z izgradnjo nasipov in razbremenilnega kanala so bile preprečene obširne poplave na območju dolvodno od Murske Sobote. V letih od 1945 do 1965
so se izvedle tudi regulacije Ledave, Kobiljskega potoka
in Lipnice. Čistil se je Radmožanski kanal in potoki Bukovnica, Črnec, Črni potok, Bogojinski potok, Martjanski
potoki, Plitvica in Ščavnica. Po letu 1965 so se spet začela regulacijska dela na reki Muri. Graditi so se začeli visokovodni nasipi.
Kljub regulaciji Ledave so poplave leta 1972 pokazale, da
pomenijo visoke vode Ledave še vedno veliko nevarnost,
zato so leta 1974 začeli graditi akumulacijo nad Domajincih. Akumulacija je dobila ime Ledavsko jezero, ki ima
površino 146 ha (ob visokih vodah 218 ha) in zmogljivost
zadrževanja 5,6 milijona m3 vode. Akumulacija je bila dograjena leta 1979.
Na porečju reke Mure so bile zgrajene tudi druge akumulacije in suhi zadrževalniki:
•Gajševsko jezero s površino 73 ha in zadrževanja 2,6 milijona m3 vode
Delavnica Prleške razvojne agencije na Moti (foto arhiv PRA)
•Suhi zadrževalnik Bolehnečici 160 ha in sposobnost zadrževanja 4 milijona m3 vode
•Suhi zadrževalnik Radmožanci s površino 580 ha in sposobnost zadževanja 6,8 milijona m3 vode
Po letu 1990 se ni več izvajalo večjih regulacijskih del, se
pa je v letu 2005 začela sanacija visokovodnih nasipov
na odsekih:
•Kot – Gaberje v dolžini 1400 m
•Benica v dolžini 1250 m
•Benica – Petišovci v dolžini 4400 m
•Kot – Hotiza v dolžini 3560 m
•AC – Dokležovje v dolžini 5000 m
•Bunčani – Veržej v dolžini 5500 m
Izzivi za prihodnost urejanja voda v Pomurju. Tveganja zaradi poplav so na celem območju Pomurja še vedno velika. Visokovodni nasipi niso povsem sanirani. Za zmanjšanje ogroženosti pred poplavami bi se moralo izgraditi
tudi nove zadrževalnike vode na pritokih. Glede poplavne
varnosti še vedno obstaja nekaj dilem v zvezi z gospodarjenjem v poplavnem (inundacijskem) svetu med visokovodnimi nasipi. Z drevesi in gostim grmičevjem zaraščeno območje pomeni višjo poplavno vodo. Ne moremo si
tudi obetati, da se bo nivo nasipov vsakih deset let povečal. Ne glede na to pa je treba določene dele vodotokov
revitalizirati in jim povrniti nekdanjo podobo in hidrološko morfološke lastnosti. Vodarstvo se torej prilagaja različnim izzivom, ki jih prinašajo čas in prostor.
4
BIOMURA, oktober 2011
Rezultati projekta BioMura na primeru dvoživk in ptic
Milan Vogrin, Društvo za preučevanje ptic in varstvo narave , (foto Milan Vogrin, DPPVN)
Dvoživke
Na celotnem območju BioMura so bile med letom 2007
in 2011 najdene naslednje dvoživke, ki se tu tudi razmnožujejo: navadna krastača Bufo bufo, hribski urh Bombi­
na variegata, nižinski urh Bombina bombina, zelena rega
Hyla arborea, rosnica Rana dalmatina, sekulja Rana tem­
poraria, plavček Rana arvalis, zelena žaba Rana kl. escu­
lenta, pisana žaba Rana lessonae, navadni pupek Liso­
triton vulgaris ter veliki pupek Triturus carnifex. Skupaj
enajst vrst.
zanj obstajajo triletni podatki. Renaturacija je potekala v
sezoni 2008/2009.
Številčnost ter uspešnost dvoživk se je podrobneje spremljala v rokavu pri Bunčanih, ki je bil prvi renaturiran in
Najnižja voda oziroma celo odsotnost v delu rokava je
bila leta 2010 ter delno 2011, kljub temu pa je rokav postal novo mrestišče dvoživk ter pomembno prispeva k
zadrževanju vode tudi v mrtvici v katero se rokav nadaljuje. Opazno je tudi povečevanje števila dvoživk, recimo
rosnic Rana dalmatina z 67 na 145, navadnega pupka Li­
sotriton vulgaris z 27 na 67 ter velikega pupka Triturus car­
nifex z 0 na 12. Potrebno je poudariti, da pred posegom
vode v rokavu sploh ni bilo.
Zelena rega (foto Milan Vogrin)
Mrest rosnice (foto Milan Vogrin)
Ptice
Ptice na območju BioMura bi lahko v grobem razdelili v
dve skupini in sicer tiste, ki so vezane na gozd ter tiste, ki
so vezane na vodo. Hidrološka dela na ptice, ki so vezane na kopne habitate nimajo tako direktnega in takojšnjega učinka kot na dvoživke.
Rjavi srakoper (foto Milan Vogrin)
Pozitivni učinki na ptice bodo vidni postopoma in na
daljše obdobje. Izvedeni ukrepi zagotavljajo večjo ohranjenost habitatov poplavni gozd in erodirane brežine ter
nastajanje novih prodišč. Tu pričakujemo gnezdenje najbolj ogroženih vrst ptic breguljka, vodomec, mali deževnik, belovrati muhar in srednji detel.
Smrdokavra (foto Milan Vogrin)
Vrste, ki so vezane na
vodo in njeno bližino
bodo pozitivnih učinkov deležne prej. Renaturirani odseki rokavov
ter možnost nemotenega
toka matične reke bodo
ustvarili erodirane stene, ki so gnezdišče vodomcu in breguljki ter
prodišča, ki so gnezdišče malemu deževniku.
5
BIOMURA, oktober 2011
Kako projekt BioMura pomaga ribam
Dr. Meta Povž, Zavod Umbra
V okviru projekta BioMura se je na
rokav Besnica navezal nov rokav v
dolžini 550 m. Rečna voda lahko dodatno priteče v rokav pri Bunčanih
že pri nizkih pretokih reke Mure. V
letu 2008 se je pregledalo stanje rib
na rokavu Besnica. Ponoven pregled
je bil narejen leta 2011 (v istem vegetacijskem obdobju, v aprilu). Namen
ihtioloških raziskav je bil zbrati podatke o ciljnih in ostalih vrstah rib
v izbranem rokavu na območju akcij projekta BioMuura. Ugotovljeno
referenčno stanje naj bi bilo izhodišče za ugotavljanje vpliva spremenjenih hidroloških pogojev na ribe in za
vzpostavitev in izvajanje monitoring
stanja tako ciljnih kot ostalih vrst rib
tudi v prihodnosti, ki so bile v okviru projekta popisane in strokovno
ustrezno obdelane.
V rokavu Besnica je evidentiranih 18
vrst od skupaj 40 domorodnih vrst,
popisanih v Muri. Rokav daje glede na razpoložljive habitate prostor
predvsem indiferentnim in tolerantnim vrstam.
Prevladujejo rdečeoka, pezdirk, zelenika, klen in navadni ostriž. Vse
omenjene vrste živijo v počasi tekočih in stoječih vodah. V popisu leta
2008 popolnoma manjkajo rečne vrste kot posledica izredno slabe pretočnosti rokava in povezave z matično reko.
Pezdirk Rhodeus amarus (foto dr. Meta Povž,
Zavod Umbra)
V času raziskave smo registrirali tri
ogrožene ribje vrste, pezdirk, navadna nežica in beloplavuti globoček. Od ostalih ciljnih vrst je obstajala potencialna možnost, da tukaj
Navadna nežica Cobitis elongatoides
(foto dr. Meta Povž, Zavod Umbra)
Beloplavuti globoček Romanogobio vladykovi
(foto dr. Meta Povž, Zavod Umbra)
živi činklja. Bolen, sabljarka, smrkež
in čep se zadržujejo v reki ali v ustju
rokavov, velika senčica pa v mrtvicah, zato jih nismo ujeli. Največ različnih vrst smo popisali na lokaciji
pred vtokom v rečni rokav (območje bobra) pri Veržeju, ki je tudi najbližje sami reki Muri in ima zato stalno vodo. Bolen, sabljarka, smrkež in
čep so izrazito rečne ribe. Predvidevamo, da bodo po zaključku projekta
BioMura zahajale tudi v obravnavan
rokav Besnica, ker bo bolj vodnat in
pretočen. Omeniti je treba, da rokavi
niso njihov optimalen habitat.
Na osnovi dobljenih podatkov in poznavanja biologije in ekologije popisanih ribjih vrst pričakujemo zaradi
večje pretočnosti in vodnatosti rokava spremembe tako v vrstnem sestavu kot v okviru velikosti populacij
posameznih vrst.. Glede na predvideno spremenjeno morfologijo rokava
so podane okvirne smernice za nadzorovanje stanja (monitoring) po zaključku projekta. Celoten projekt BioMura traja namreč 5 let, kar je za
monitoring ribjih populacij – tako
ciljnih kot vseh drugih vrst prekratko obdobje, da bi lahko že pokazali kako spremenjena morfologija vpliva na boljše stanje ribjih populacij.
Rezultati, bodisi pozitivni ali negativni, se bodo pojavili veliko kasne-
je, najbolj opazni bodo vsaj 10 let po
posegu. Razlog je v življenjski dobi
posameznih ribjih vrst oziroma spolni zrelosti. Manjše vrste, med njimi
so ciljne vrste beloplavuti globoček,
pezdirk, nežica, činklja in druge, imajo kratko življenjsko dobo – do 3 let,
drstijo pa se že v 2. letu starosti. Večje ribe bolen, čep, sabljarka, smrkež
in druge, živijo dlje in se drstijo v 3. –
4. letu starosti.
Podatki o vplivu spremenjene rečne
morfologije bodo pri teh vrstah opazni šele, ko se bodo drstili potomci
sedanje generacije. V novih pogojih
bodo imeli več možnosti za preživetje, pričakujemo tudi povečanje populacij vendar ne prej kot po 6–7 letih
po zaključku projekta. Zato že sedaj
opozarjamo, da se monitoring, vsaj
velikih ciljnih vrst bolena, sabljarke,
smrkeža in čepa ne sme zaključiti istočasno z zaključkom projekta, ampak ga je treba nadaljevati vsaj 3 leta
po zaključku projekta BioMura.
Kaj smo se naučili pri projektu
BioMura?
Pri revitalizaciji mrtvice je treba poglobiti samo en del, ostalo pa pustiti kot je. Ribe se v poglobljen del
same razselijo, prav tako ves ostali živelj. Odstranjevanje vodnega rastlinja in obrežne zarasti negativno
vpliva na ribe, zato je treba nekaj rastlinja vedno pustiti. Mrtvico lahko
uredimo tudi kot nadomestni habitat
za umbro. Umbra rabi gosto zaraščeno vodo, ker iz rastlin dela gnezda in
vanje odlaga ikre. Poleg tega potrebuje vsaj 1,5–2 m globine ali še več,
ker se pozimi potopi in zarije v blato.
Mrtvice se napajajo s talno vodo, ki
je hladna poleti in pozimi. To pomeni, da mora biti mrtvica tako globoka,
da je tudi pri dnu voda mrzla. Umbra
se namreč poleti pomakne v hladnejšo vodo v globini.
6
BIOMURA, oktober 2011
Z enakimi finančnimi sredstvi do več električne energije
Stojan Habjanič in Simon Balažic, Zveza društev MOJA MURA
Iz makroekonomskega vidika slovenske države je reševanje oskrbe z električno energijo možno zastaviti tudi na nekoliko drugačen način. Namesto v proizvodnjo elektrike bi
morda bilo bolje vložiti finančna sredstva v racionalizacijo porabe elektrike. Koncept je v svetu poznan kot »negawatti« in predstavlja osnovno logiko razmišljanja reševanja svetovnih problemov z energijo in naravnimi resursi.
Vprašanje je torej koliko elektrike lahko dobimo oziroma
sprostimo, če denarna sredstva v višini vrednosti investicije za eno (ali več) hidroelektrarn na reki Muri namenimo
raje v spodbujanje varčevanja električne energije v gospodinjstvih v Sloveniji.
bolj učinkovita je realno pričakovati, da se bo poraba električne energije na sektorju gospodinjstva bistveno zmanjšala. Količino privarčevanih GWh električne energije letno
dosežemo v različnih scenarijih, kar je prikazano v spodnji preglednici.
Promoter koncepta »negawatti« je Club of Rome in njegovi
vidni člani kot dr. Ernst Ulrich von Weizsäcker z deloma
»Faktor 4« ( 1994) in »Faktor 5« ( 2009). Knjiga »Faktor 4« opisuje tehnološke, ekonomske in politične možnosti prehoda
na ekonomsko in okoljsko bolj učinkovito družbo. Faktor
4 se imenuje zato, ker je moč s prepolovitvijo količin porabljene energije in surovin doseči podvojitev blaginje! Knjiga »Faktor 5« je posodobljena verzija, ki je izšla leta 2009 in
je bila najprej prevedena v kitajski jezik. V tej knjigi avtor s
skupino soavtorjev podaja realne prijeme kako z zgolj 1/5
danes porabljenih resursov in energije še vedno ohranjati enak nivo blaginje.
Če stimuliramo prebivalce RS s subvencijo v višini 20%
vrednosti nakupa, da se ob zamenjavi gospodinjskih aparatov odločijo za energetsko najučinkovitejše naprave, kar
je enako vrednosti investicije v 5 oz. 6 pretočnih HE na
Muri, in vzamemo relativno realen scenarij, da privarčujemo 30 % od današnje porabe električne energije v gospodinjstvih v RS, sklepamo naslednje: 1 GWh proizvedene
električne energije v primeru izgradnje HE stane 857.142 e
(račun: 60.000.000 e : 70 GWh).
Ob nekoliko drugače prikazanih vidikih finančnih in energetskih količin, ki se pojavljajo v zvezi s problematiko HE
na Muri in trenutno nastajajočim Nacionalnim energetskim
programom dobimo zelo zanimive rezultate. Nekaj izhodiščnih podatkov (viri navedeni v daljšem prispevku):
•791.300 gospodinjstev v RS leta 2009
•Skupna poraba električne energije v gospodinjstvih v RS
na letni ravni je cca. 3100 GWh.
•Letna proizvodnja vseh slovenskih hidrelektrarn leta
2007 je 3120 GWh.
•Predvidena letna proizvodnja 1 HE na Muri je 70 GWh.
•Vrednost investicije 1 pretočne HE na Muri ( moč cca. 17
MW) je cca. 60 milj. e.
•Simulacija potencialnega prihranka električne energije
pri gospodinjstvih: prihranek v višini 20 %, 30 % in 40 %
letne porabe.
•Povprečna ocenjena vrednost novih gospodinjskih aparatov v primeru zamenjave je za skromnejši scenarij
1500 e, za realni scenarij 2000 e.
Predvidevamo lahko, da bodo vsa slovenska gospodinjstva v obdobju npr. 10 let zamenjala vse gospodinjske aparate in naprave. Če prebivalstvo vzpodbudimo, da se ob
zamenjavi odločijo za nakup naprav, ki so energetsko naj-
Preglednica 1: Simulacija prihrankov
Odstotek privarčevane električne energije v deležih [%]
Privarčevana letna količina
električne energije v gospodinjstvih v RS [GWh]
20 %
30 %
40 %
620
930 1240
GWh GWh GWh
Za 1 GWh privarčevane električne energije v istem scenariju stane 340.344 e/GWh (račun: 791.300 gospodinjstev x
2.000e/gosp. x 0,20 subvencije delimo s privarčevano energijo v višini 30%, ki je 930 GWh letno).
Iz tega sledi, da je razmerje v učinkovitosti vložkov 2,51
(račun: 857.142 e/GWh : 340.344 e/GWh ).
Sklepamo torej, da obstaja bistvena razlika med učinkovitostjo investicije v primeru financiranja izgradnje proizvodnih zmogljivosti in v primeru financiranja varčevalnih kapacitet. In to v rangu vsaj 2,5 kratnika.
Viri:
•Končna poraba energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti
energetskega vira 2002. Statistični urad RS. Ljubljana.
•Raba električne energije 2009. Kazalci okolja. URL: http://kazalci.
arso.gov.si/?&data=indicator&ind_id=265&menu_group_id=21
(29. 4. 2010)
•http://www.elektro-ljubljana.si/ElektroLjubljana/
U%C4%8Dinkovitarabaenergije/Podatkioporabiaparatov/
tabid/133/language/sl-SI/Default.aspx
•http://www.aure.gov.si/eknjiznica/B_E_nalepke.pdf
•http://www.rcp.ijs.si/eec/
•Ocena zadostnosti proizvodnih virov električne energije in
zadostnosto prenosnega omrežja v RS v obdobju 2007 – 2011;
ELES julij 2007.
•Energetska bilanca Slovenije za leto 2010, Ministrstvo
zagospodarstvo RS, julij 2010
7
BIOMURA, oktober 2011
Nacionalni pomen
poplavnih gozdov – poplavni gozdovi ob reki Muri
Štefan Kovač in mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije
Mokrišča so redki posebni ekosistemi, ki pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti. Poplavni gozdovi so ena
od oblik gozdnatih mokrišč. Med gozdnata mokrišča sodijo tudi visoka in nizka barja ter mangrove. Gozdnata mokrišča na Zemlji obsegajo polovico skupne površine mokrišč. Ščiti jih Ramsarska konvencija (Ramsar /Iran/ 1971,
pristop Slovenije 1992).
Poplavne gozdove v Sloveniji tvorijo obvodna vrbovja, jesenovja in črnojelševja ter dobovi gozdovi, ki skupaj obsegajo približno 10.000 ha. Poplavni gozdovi imajo specifične ekološke lastnosti in dajejo možnost preživetja vrstam
s specifičnimi življenjskimi zahtevami. Prispevajo k uravnavanju vodnega režima v krajini, v sušnih obdobjih so
lahko dostopni in zato pogosto obiskani. Pomembni so za
proizvodnjo lesa, saj so njihova rastišča plodna in v času
suše lahko dostopna.
Poplavni gozdovi ob reki Muri obsegajo 3.860 ha, od tega
znotraj visokovodnih nasipov 2.970 ha, zunaj njih približno
330 ha, Murska šuma pa obsega 560 ha. Sklep sestojev je
rahel do vrzelast, glede na lastništvo pa prevladujejo zasebni gozdovi. Lesna zaloga gozda je 260 m3/ha in prirastek 7,5 m3/ha na leto. Vrstna sestava je naslednja: topol
20 %, bela vrba 14,5 %, črna jelša 13 %, robinja 12 %, hrast –
dob 11 %, veliki jesen 12 %, poljski jesen 5 %, beli gaber 4 %,
dolgopecljati brest ali vez 3 % in 5,78 % ostalih vrst, kot so:
breza, češnja, čremsa, javor, graden, lipa, črni oreh, maklen, trepetlika, … Tujerodne vrste, ki se nahajajo ob Muri
so robinija, nedotika in japonska dresen.
Gospodarjenje z gozdovi je v službi vseh funkcij. Obnova
se dela s sadnjo, po naravni poti ali s kombinacija naravno-umetno. Nega in varstvo gozdov je odvisna tudi od od-
Poplavni gozd ob reki Muri (foto dr. Lidija Globevnik, IzVRS)
črna jelša
prtosti gozdov s cestami in prehodi preko »aktivnih« rokavov reke.
Pri gospodarjenju z gozdovi se srečujemo z naslednjimi
problemi:
• Nižanje podtalnice in sušenje vlagoljubnih vrst
• Pogoste rastlinske bolezni in prenamnožitve žuželk
• Vdor tujerodnih vrst
• Drobna gozdna posest
• Slaba opremljenost za delo
• Odprtost gozdov
• Veliko različnih interesov
• Velike okoljske zahteve
• Stalež divjadi
Pri reševanju omenjenih problemov je pomembno, da vsi
upravljavci v prostoru svoje interese med seboj usklajujejo
in sklepajo kompromise, saj ekstremnost ni rešitev. Za delo
v prihodnje se moramo zavedati, da je zelo pomembno delo
z lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč, spoznavni in projektni pristop ter seveda tehten premislek pred ukrepanjem.
8
BIOMURA, oktober 2011
Povezovanje pobud in projektov med Goričkim in Dolinskim
Dr. Bernard Goršak, Krajinski park Goričko
Širše povezovanje pobud in projektov na razmeroma majhnem območju, kot je s polmerom 30 km to primer Goričkega z Dolinskim, v evropskih razmerah praviloma ne predstavlja posebnega izziva. Slovenija pa z nekaterimi posebnosti
in odstopanji od povprečja znotraj EU – med katerimi bi izpostavili zlasti zelo drobno strukturirano lokalno samoupravo in odsotnost nivoja političnega odločanja med občino in
državo – postavlja tudi tako povezovanje pred svojevrstne
izzive. Zato se zdi vprašanje sedanjega in prihodnjega širšega strateškega povezovanja ter partnersko-koalicijskega sodelovanja tudi zaradi številnih parcialnih interesov ter skoraj
20 občin na tem območju bolj politično-upravno vprašanje,
kot pa vprašanje zadostnih gospodarskih, logističnih, intelektualnih ali katerih drugih potrebnih potencialov.
Primer naravno ohranjene struge reke Mure s prodišči (foto Milan Vogrin, DPPVN)
Širino skupnega delovanja je torej v danih razmerah razmeroma težko doseči, zato pa so manjše koalicije tudi raznorodnih partnerjev na povsem konkretnih projektnih temah
vendarle možne. V zadnjem času se tako stopnjuje število
pobud za prijave na razpise, ki jih na Javni zavod Krajinski
park Goričko naslavljajo različne institucije. Veseli tudi vse
večja motiviranost za projektno sodelovanje s strani obeh
sosednjih parkov, Raab in Orseg. Le z nenehnim dokazovanjem naše odločenosti, da delujemo v prostoru s povsem konkretnimi aktivnostmi (proizvodnja sira, blagovna
znamka, predelava sadja, izobraževanje, turizem, program
javnih del, organizacija in izvedba dogodkov …), lahko doIzdajo glasila sofinancira
segamo tisto prepričevalno moč, ki naše partnerje uspe
prepričati o pomembni, tudi povezovalni vlogi Javnega zavoda Krajinski park Goričko v tem prostoru.
Sam pojem parka (pri tem pa nimamo v mislih same ideje
varovanja narave) med ljudmi nima posebej pozitivnega
odmeva, morda celo upravičeno. Pomenu celostnega varovanja in upravljanja območij narave se je uspel nekoliko
bolj približati projekt Natura 2000, ki pridobiva vedno bolj
na veljavi (čeprav je tudi v zvezi z njim zlasti med lokalnimi skupnostmi veliko pomislekov). Pred leti je bil v tem
območju izveden projekt, katerega cilj je bilo prav povezovanje raznorodnih deležnikov pri skupnem delovanju za
doseganje hkratnih ciljev varstva in razvoja znotraj Nature
2000. Tudi s tem projektom so se vnovič izpostavile nekatere temeljne dileme in ovire, ki preprečujejo nastanek širše fronte partnerskega povezovanja; posledično pa to pomeni, da še vedno nimamo kritične mase deležnikov, ki bi
bili sposobni kvantnega preskoka, oz. ki bi lahko povlekli
za sabo tudi ostale v smeri hitrejšega sonaravnega razvoja.
Pred časom sem pred sodelavci našega zavoda glasno izrazil zamisel, da bi bilo morda dobro ustanoviti klub ali društvo prijateljev Krajinskega parka Goričko. Odziv sodelavcev me je vendarle presenetil, saj je bilo videti, da predlog
zanje ni najbolj pameten – pač v smislu, kdo bi pa sam od
sebe in v prostem času sploh želel sodelovati na tako neprivlačni temi, kot je samoomejevanje za dobro narave in
ljudi. Kar nekaj vidnih predstavnikov družbenega življenja
je v zadnjem času izrazilo misel, da nam Slovencem glede na vse okoliščine morda gre celo predobro. Tej misli se
pridružujem tudi sam, saj je nemogoče zavračati sodelovanje, ko ti res gre za nohte. Nesodelovanje je neke vrste
razkošje, ki si ga lahko privoščiš le, če ti ne gre preslabo.
Sodelovati, ko ti gre dobro, pa zahteva širino zavesti o odgovornosti za skupno dobro, o nujnosti preseganja okvirjev lastne lokalne zamejenosti ter spontano umevanje logike, ki je v ozadju tega, kar stroka pozna kot Nash-evo
ravnotežje. Prav zato pa imajo izvajani in šele načrtovani
konkretni projekti v okviru manjših partnerskih alians toliko večjo težo, saj naznanjajo čase, ko bo tovrstno delovanje, hočeš-nočeš, moralo postati standard.
Glasilo izdaja: Inštitut za vode Republike Slovenije in Prleška razvojna agencija v okviru projekta LIFENarava »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji« (LIFE06NAT/SLO/000066) — finančni instrument
Evropske unije LIFE • ISSN 1855-0436 • grafična priprava in tisk: Atelje za črko in sliko, 8000 izvodov
• naslov uredništva: Prleška razvojna agencija, Prešernova 2, 9240 Ljutomer • odgovorna voditeljica
projekta: dr. Lidija Globevnik, IzVRS • uredniki: dr. Lidija Globevnik, IzVRS, Katarina Zore, IzVRS in
Goran Šoster, PRA giz, telefon: 02/585 13 42 (e-pošta: [email protected]) • www.biomura.si
Glasilo BIOMURA je brezplačno, naročite ga lahko na naslovu
www.biomura.si
`