Odprto pismo NEKRITIČNI PRIKAZ KRITIČNEGA PRIKAZA

Odprto pismo
NEKRITIČNI PRIKAZ KRITIČNEGA PRIKAZA DOKTORSKE DISERTACIJE ELEN TWRDY
AVTORICE DOC.DR.MAJDE PRIJON 1
Doc.dr.M.B.
Spoštovana doc.dr.Majda Prijon, avtorica Kritičnega prikaza ,
po štirinajstih letih, od kar ste odkrila nov način štetja in ste se po svojih sposobnostih postavila ob
bok Nobelovecu A. Einsteinu - saj ste imela probleme s habilitacijo na UL 2, tako kot bi jih imel po
vaših ugotovitvah tudi A. E. 3 - me kot avtorica Kritičnega prikaza (v nadaljevanju KP) ponovno
presenečate - tokrat z pronicljivim odkritjem plagiata doktorskega dela prof. dr. E.T. Glede na to da
ste svoje analize objavili šele konec leta 2014, prof. dr. E. T. pa je svojo doktorsko delo zagovarjala
leta 2003 gre sklepati, da je delo prof. dr. E. T. pravzaprav res zelo škodljivo in polno neznanja, ki pa
je izredno dobro prikrito in skrito, saj ste, tako vrhunski strokovnjak kot vi, porabili kar 11 let da ste
delo temeljito proučili in nas o svojih izsledkih seznanili 4.
V tem času je prof. dr. E. T. po kazalcih ARRS napredovala v daleč najuspešnejšega raziskovalca na
področju prometnih sistemov v RS 5 oz. na tretje mesto na področju promet. To dejstvo le potrjuje
vaše ugotovitev, da se je s promocijo doktorandke začel »začaran krog razmnoževanja neznanja«, ki
vodi v to, da »bo znanstvenoraziskovalna dejavnost nazadovala do stopnje plehkosti« (KP, str2). In
ravno to se je zgodilo – namreč prof. dr. E. T. je uspelo s svojim neznanjem (za katerega do sedaj
nismo vedeli) 'prelisičiti' vse kvantitativne kazalce, po katerih ARRS računa uspešnost posameznih
raziskovalcev v RS, za te kazalce pa je je ostalo vaše vrhunsko raziskovalno delo (kot je brez dvoma
tudi obravnavani KP) neprepoznavno, saj vas ne najdemo niti med 100 najuspešnejšimi raziskovalci
na področju prometa v RS. Še več, prof. dr. E. T. je uspelo svojo »plehkost« prodati tudi v tujino, saj
je bila oz. je vključena oz. vodi kar v nekaj Evropskih projektov. Z odkritji, ki ji podaja vaš KP, lahko le
upamo, da se bo ta »začaran krog neznanja« ustavil in obrnil tako, da bodo v veljavo prišli tisti pravi
in pošteni strokovnjaki, med katere, po vaših monografijah sodeč, nedvomno sodite.
1
http://www.ippol.eu/materiali/monografije/Kriticni%20prikaz%20doktorata_Twrdy_celota_20141106.pdf
http://www.ostan.50megs.com/habilita.htm
3
http://www.fpp.edu/~milanb/tpmeh/obdukcija_znanja.pdf
4
Da je temu tako, se vidi izpis del, ki jih vrednosti ARRS in iz katerega je razvidno, da v obdobju od 2003 do
2014 praktično niste objavili nič - le tri članke v častniku Finance – in ste tako vse svoje raziskovalne
sposobnosti vpregli v razkrinkanje palgiatorsva prof. dr. E. T.
5
http://www.sicris.si/public/jqm/rsr_top.aspx?lang=slv&opt=3&subopt=1&opdescr=&code1=2&code2=19&cod
e3=03&eval_type=A11&top_numbers=10
2
1
Naj v uvodu omenim še, da bi »nepoučen bralec« (KP, str 1) 6, kateremu je, kot gre sklepati, vaše delo
pravzaprav namenjeno, glede na vaše navedbe, da je
»Doktorandkino neznanje in nepoznavanje področja oz. področij doktorske disertacije ... tako
poudarjeno, da utegne škodovati na najmanj dveh ravneh: s širjenjem neznanja in s tem
zmanjševanja sposobnosti nepoučenih bralcev in s škodovanjem stroki in praksi« (KP str. 2)
pričakoval, da boste za te trditve podali kakšne empirične dokaze, saj je od nastanka doktorata minilo
že enajst let. V tem času je pri prof. dr. E. T. vse skupaj diplomiralo, magistriralo in doktoriralo že
nekaj čez dvesto študentov. Ta populacija možnih nepoučenih bralcev, sedaj deluje v praksi in bi jih
bilo tako mogoče povprašati o tem, kolikšno je njihovo neznanje in koliko škode so že naredili.
Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da ste neznanje, ki se zrcali v obravnavanem doktoratu odkrili
šele sedaj, zato so tudi šele sedaj možne takšne empirične raziskave, ki imajo lahko teoretično
podlago prav v vašem delu. Na srečo vseh nas pa je pronicanje neznanja počasen proces (empirično
ocenjen inkubacijski čas je 11 let 7), ki se ga večino ljudi ne zaveda, zato je pričakovati, da se bodo
posledice doktorata, prof. dr. E. T. , če tega sedaj ne preprečimo, poznale šele čez nekaj generacij.
Preden nadaljujem, naj omenim še, da je hvalevredno, da ste nepoučenega bralca opomnili, da je
pojem optimizacija (KP,str. 1), ki se zrcali v naslovu doktorata prof. dr. E. T., lahko vezan le na strogo
določen matematični model in nikakor ne more biti vezan na postopek izboljšanja organizacije
poslovanja. V podporo vaši ugotovitvi naj navedem, da sem od nekoga slišal (žal se njegovega imena
ne spomnim), da je ameriški inženir Henry Ford 8 v začetku prejšnjega stoletja preden je optimiral 9
proizvodnjo avtomobilov z uvedbo tekočega traku, to svoje dejanje preveril z zapletenim
matematični modelom v katerem je mrgolelo ciljnih funkcij in tega nikakor ni uvedel s preprostim
sklepnim računom – več naredim, več prodam, večji je dobiček. Žal pa so se, po pripovedovanju tega
gospoda, njegovi izračuni izgubili.
Namen tega pisma pa ni samo to, da bi vas hvalil, ampak je vaš KP, tako kot vaša dela izpred
desetletja in več, nov vir idej za raziskovanje. V vašem kritičnem prikazu je pravzaprav, po mojem
skromnem mnenju, najzanimivejša metoda, ki ste jo uporabili za odkritje, da gre pri doktoratu prof.
dr. E. T. pravzaprav za plagiat. To metodo bi želel v nadaljevanju razčleniti.
Torej metoda, ki ste jo uporabili, je navedena na strani 10 KP:
»Predhodna analiza doktorske disertacije napeljuje na domnevo, da utegne biti del besedila
prepisanega oz. plagiat. Poskus ugotavljanja možnosti plagiata lahko izhaja iz metode (podčrtal doc.
6
Na tem mestu bi bilo mogoče navesti skromno razmišljanje, da bi bilo mogoče le dobro povedati, kdo naj bi
bil nepoučen bralec. Namreč, ker branje doktorskih disertacij ni ravno množičen pojav - te večinoma berejo le
študenti ali pa raziskovalci s področja – lahko sklepam, da je nepoučen bralec študent ali pa raziskovalec, ki je
disertacijo prof.dr.E.T. prebral. Z branjem vašega KP pa bo postal podučen. Ali se pač motim?
7
Dokaz za to trditev najdemo prav v KP. Namreč avtorica nas najprej poduči, da je bil s promocijo doktorandke
pred 11 leti »sprožen .. krog neznanja«, nato pa navaja » da bo dejavnost nazadovala..« (KP,str2), torej gre za
sedanjo oceno prihodnosti .
8
http://en.wikipedia.org/wiki/Henry_Ford
9
Oz. ko je iskal najboljšo rešitev
2
dr.M.B.), ki upošteva število vseh vrstic v doktorski disertaciji v odnosu do vrstic, ki vsebujejo
naslednje lastnosti: število necitiranih ali pomanjkljivo citiranih virov, izjave brez dokazov, tabele brez
komentarjev njihovih vsebin, nesistematična, razcepljena, ponavljajoča se in znanstvena neurejena
vsebina v urejeno celoto, slog pisanja, ki jasno sporoča, da gre za prevod iz angleškega jezika, ter
neustrezna jezikovna skladnja zapisanega. Po tej metodi naj bi bilo v doktorski disertaciji vsaj 42 %
besedila prepisanega oz. plagiat.« (KP, str. 10)
Ker ne navajate vira, kjer naj bi bila ta metoda podrobno razložena, gre sklepati, da je ta metoda
pravzaprav vaše odkritje. Metoda je po svoje presenetljiva, saj brez izračuna, zgolj iz kvalitativnih
subjektivnih ocen, poda dokončno kvantitativno spodnjo mejo plagiata. V trditvah v obravnavanem
delu je potrebno ugotoviti le, ali vsebujejo »splošno znanje« (PK , str. 9) ali ne. Ocena, kaj je splošno
in kaj ne, pa mora biti prilagojena »nepoučenemu bralcu«. 10 Nedvomno gre za ponoven uspeh
vašega znanja, saj se vaša metoda, ki ne zahteva nobenih primerjav z drugimi teksti, lahko kosa z
dragimi programskimi rešitvami, kot je npr. Turnitin11.
Ker pa sem malce v dvomu, da gre pri vaši metodi zgolj za subjektivne ocene, bom v nadaljevanju
poskušal ugotoviti, od kje vaša trditev, da je 42% besedila v disertaciji prof. E.T. prepisanega. Namreč
svojo oceno podajate z napako ±0.5%, to pa me more biti slučaj. Kot izhodišče svoje raziskave
vzamem naslednji odlomek:
»Iz doktorske disertacije je razvidno, da je kar v 210 primerih citiranje pomanjkljivo, nepravilno ali
celo izpuščeno. V 145 primerih viri niso bili citirani, in to v primerih navajanja podatkov ali v vsebinah,
ki ne predstavljajo splošnega znanja. V štirih primerih so avtorji navedeni v besedilu doktorata, ne pa
tudi v virih. V šestih primerih so viri navedeni v sprotnih opombah, niso pa vneseni v seznam
literature.« (KP, str. 1)
Vprašanje je, katera kombinacija teh številk, da 42%? Najbliže tej številki pridemo, če vsoto necitatatov in citatov, ki niso v virih delimo z vsoto pomanjkljivih citatov, ne-citatatov in citatov, ki niso
v virih. Torej
145 + 6
× 100 =
41.83%
210 + 145 + 6
Relativna napaka izračuna, glede na 42%, znaša 0.4%, kar je znotraj napake vaše ocene in zato lahko
skoraj z gotovostjo sklepam, da ta formula zrcali bistvo vaše metode.
Ob tem naj poudarim, da je predlagana metoda izračuna, ki ste jo najverjetneje uporabili, več kot
poštena, saj se pred njo ne more skriti noben plagiator - že en sam ne-citat pomenil, da je tako delo
1
100% plagiat. Namreč × 100 =
100% . Pri tem pa sem skromnega mnenja, da je mogoče potrebno
1
metodo malce dodelati, saj se pri podrobni analizi navedena formula izkaže, da ta lahko ščiti 'goljufe'.
Ti bi namreč lahko, v izogib 100% plagiatu, že pri enem ne-citatu v delo vnesli veliko količino
10
11
Take ocene seveda ni sposoben narediti vsak, ampak so za to poklicani strokovnjaki vašega kova.
http://turnitin.com/
3
1
× 100 =
1% plagiat. Pa še en
1 + 100
tehnični problem nastopa. Namreč, če je delo povsem originalno, potem po navedeni formuli dobimo
0
nedoločen izraz 12 oblike in tako pravzaprav ne vemo, ali je delo originalno ali plagiat. Tej tehnični
0
omejitvi bi se dalo izogniti s kakšnim limitnim procesom 13, ki bi v primeru 100% originalnega dela dal
vrednost 0%. Lahko pa enostavno privzamemo, da formula velja le v primeru, ko je število ne-citatov
enako nič, vendar na ta način formula izgubi čar popolnosti, ki jo nedvomno odraža vaša metoda.
pomanjkljivih citatov npr. 100. V tem primeru bi bilo to delo le še
Sedaj, ko poznam formulo za izračun stopnje prepisovanja, si skušam razložiti vašo metodo
ugotavljanja spornih tekstov, torej vsebinski del vaše metode. Tako je na strani 25 KP označen
odlomek (dobesedno s tremi pikicami
»Kanal je dolg ...« (ki se v disertaciji na strani 47 nadaljuje z navedbo »163 km«)
To besedilo uvrščate v stolpca »pomanjkljive navedbe« in »Ni v seznamu literature« in tako v
disertaciji prof. dr. E. T. ta odlomek predstavlja plagiat. Namreč, ker ste to navedbo označili kot
sporno, pomeni, da odlomek (ki podaja dolžino Sueškega prekopa) kot tak »ne predstavlja splošnega
znanja« (KP, stran 9). Po svojih skromnih sposobnostih lahko sklepam, da nestrokovnjaki napačno
mislimo, da je Sueški kanal le širok in globok, nekdo, ki ni citiran in ga žal tudi vi ne citirate, pa je pač
izmeril, da ima kanal tudi dolžino in sicer 163 km. Lahko pa se tudi motim. Vseeno pa mislim, da so po
predlagani metodologiji največji plagiatorji pravzaprav matematiki, fiziki in tehniki na splošno, saj v
svojih delih praviloma, tudi če ga uporabijo, ne citirajo avtorja Pitagorovega izreka 14 še manj pa
francoskega matematika Francoisa Vieto, ki je odkril simboličen zapis matematičnih izrazov 15 , in ki jih
vsi uporabljajo. Matematika pa večini ljudem (kot je splošno znano) dela probleme in zato ne
predstavlja splošnega znanja. Ob tem bi dodal še da je pristop, ki ga ponujate za odkrivanje spornih
navedb v strokovnih delih pravzaprav novost tudi v smislu, da mora biti vsebina vsake disertacije
razumljiva vsem, ki imajo neko splošno znanje in ne samo strokovnjakom s področja, katerih znanje
presega splošno znanje. Upam da se bo ta vaš predlog kmalu 'prijel' v znanstvenih krogih in bom
lahko tako, kot vsak drug nepoučen bralec, brez problema bral in razumel doktorske disertacije s
področja npr. uporabe teorije strun pri izgradnji splošne teorije vsega 16.
Preden nadaljujem, naj mimogrede omenim, da ste poleg tega, da ste nedvomno velik strokovnjak,
tudi zelo skromna oseba. Namreč na strani 9 pod opombo 11 navajate, kaj naj bi bil po standardih
znanstvenega raziskovanja doktorat. Ker pri tem ne navajate nobenega vira in ker ste brez dvoma
zelo poštena osebo gre sklepati, da gre v tem primeru za vaš avtorski prispevek k formalizaciji
znanstvenega dela (lahko pa da se motimo, in ste to povzeli po navodilih UL in ste vir pozabili navesti
ali pa pričakujete, da je so ti standardi splošno znanje tudi za ne-akademike).
12
http://sl.wikipedia.org/wiki/L%27H%C3%B4pitalovo_pravilo
http://en.wikipedia.org/wiki/Limit_%28mathematics%29
14
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pitagorov_izrek
15
http://en.wikipedia.org/wiki/Fran%C3%A7ois_Vi%C3%A8te
16
http://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_everything
13
4
Če torej vašo metodo pravilno razumem in jo posplošim, kar je po mojem vedenju eno od zelo znanih
sestavin znanstvenih metod 17, je plagiat vsako delo, ki brez navedbe vsebuje trditev oblike
A je B ...
Oz. splošneje
Če A potem B
Mogoče je tu na mestu opomba, da bi bilo mogoče metodo vseeno malo dodelati, saj stavki oblike A
je B, kot je to v vašem primeru, kjer virov za svoje trditve (takih pa je v vašem KP kar nekaj sto) ne
navajate, lahko predstavljajo tudi rezultat avtorskega dela. Pri tem seveda ne dvomimo, da je v
vašem primeru temu tako in vaše navedbe niso sporne, saj ste na svojem področju nesporna
avtoriteta, primerljiva, kot je bilo že omenjeno, s samim A. E.
Zgoraj navedeno vašo -lahko rečem- revolucionarno metodo bom sedaj skušal preskusiti (seveda po
svojih omejenih sposobnostih), kar na vašem Kritičnem prikazu. Namreč, v celotnem prikazu ste
polega doktorskega dela prof. dr. E. T. in citatov v njem, na strani 11 navedli le še dva citata, od tega
en avto-citat. To pomeni, da vaš Kritični prikaz praktično v celoti vaše avtorsko delo. Ker pa ste kot
avtorica KP nedvomno velik strokovnjak, moram biti pri uporabi vaše metode zelo previden in
natančen. Namreč, kot gre razbrati iz vaše navedbe na strani 11, se od bralca vaših del pričakuje, da
bo »kos razumevanju« vaših študij, kar, kot ste ugotovili, prof. dr. E. T. najverjetneje ni, poleg tega pa
je potrebno vse navedbe »utemeljiti« (KP, str 1). (Spoštovanega bralca tega pisma ne sme zmesti
dejstvo, da je prof. dr. E. T. za pisanje svojega doktorata porabila 15 mesecev, za študij tega
doktorata pa je avtorica KP, ki -kot je bilo že ugotovljeno, stoji ob boku samemu A. E.- za odkritje vse
bede obravnavanega doktorata, porabila več kot dvakrat več časa, kar 11 let). Ker torej kot avtorica
KP praktično ne navajate nobenega vira, iz katerih bi črpala svoje trditve, bi moral biti rezultat
uporabe vaše metode na primeru vašega KP - 0% plagiat. Torej v vašem delu ne bi smelo biti trditve,
ki ne vsebuje utemeljitve oz. vira.
Na strani stran 2 tako najdemo trditev:
»Interesne skupine se vselej rade sklicujejo na »ugledne« strokovnjake ali znanstvenike z akademskim
nazivom ...« (KP, str 3)
Za to vašo trditve pa bi skoraj že pričakoval kakšen vir ali utemeljitev. Namreč interesna skupina
mojih krajanov, se še nikoli ni sklicevala na nič drugega kot na zakone in predpise. Poleg tega iskalnik
Google ob navedbi »interesne skupine« in »ugledni strokovnjaki« izpiše kar 1620 zadetkov. Da pri
tem verjetno ne gre za splošno znanje, kaže primerjava Googlovih zadetkov z navedbo »Kanal je
dolg...«, ki je po vaših ugotovitvah nesporen plagiat, in ki da 92900 zadetkov. Če splošno znanje ni
92900 zadetkov pomeni, da je še manj splošno znanje 1620 zadetkov. Hiter sklep je torej, da v vašem
delu obstaja vsaj ena navedba, ki ni »utemeljena« oz. nima navedenih virov in je zato vaše delo
1
× 100 =
100% plagiat. Je pa tudi res, da je moje znanje precej omejeno in ste avtor navedene trditve
1
17
F.H.Rousmaniere, The Bases of Generalization in Sceintific Methods, The Journal of Philosophy, Psychology
and Scientific Methods, Vol 6, No 8, pp 202-205, 1909
5
najverjetneje kar vi, pa čeprav vira raziskave, kjer to svojo trditev empirično utemeljujete, ne
navajate. Ob tem vam predlagam, da podrobno preučite vseh 1620 zadetkov, ki jih da Google in pri
njih preverite, ali so vas pravilno citirali. Taka preverba zna biti zamudna, a se vam bo gotovo
obrestovala, saj bo narastel vaš h-indeks 18 in boste tako morda prišli celo med prvih sto raziskovalcev
v RS na področju Promet t.j. na mesto, ki ga s svojim znanjem is sposobnostmi zagotovo zaslužite.
Ob koncu bi dodal, da ste se kot avtorica v svoji analizi izkazala, ne samo kot vrhunski metodolog,
temveč, tudi kot vrhunski poznavalec in oblikovalec slovenskega jezika. Na to kaže vaša preglednica
na stani 28, kjer ne navajate vira, ki se nanaša na slovensko strokovno jezikoslovje, in gre zato
sklepati, da ste pravzaprav vi avtorica slovenskih strokovnih izrazov, ki jih sedaj objavljate. Med
vašimi predlogi so tudi pravi biseri. Pravzaprav gre za prava odkritja. Tako ste ugotovili, da je
Ekonomija = gospodarstvo
saj ste vse navedbe prof. dr. E. T., kjer ta uporablja izraz ekonomija, nadomestila z besedo
gospodarstvo. Pričakujem, da boste o tem svojem odkritju nemudoma obvestila rektorja UL, tako da
bo ta preimenoval Ekonomsko fakulteto v Gospodarsko fakulteto. Predlagamo vam tudi, da to svoje
odkritje oznanite tudi širše v svetu tako, da se bodo od sedaj naprej vsi programi, ki nosijo naziv
Economics and Business Studies preimenovali v pravilen naziv Business Studies. Nedvomno bo to
vplivalo na ekonomiko gospodarjenja teh šol.
Čisto na koncu pa bi izrazil upanje, da nas boste še v bodoče osrečevali s svojimi odkritji, saj njihova
globina zapolni človeka z leti polnimi vznemirljivega študija in raziskav, preden doume njihov pravi
pomen in smisel. Žal, sam še nisem na tej točki. Tako že 14 let od vašega odkritja, da poučujem kar
21 predmetov, zaman iščem študenta, ki bi imel v svojem indeksu (sedaj elektronskem, kar olajša
iskanje) vpisanih več kot tri moje predmete. Ampak, ker v vaše izsledke ne dvomim, saj ste velika in
priznana strokovnjakinja, o tem, da ga bom končno našel, ne dvomim.
S spoštovanjem,
Doc.dr.M.B.
Portorož 14. januar 2015
PS.
Ob vsem tem mi stalno na misel prihaja stara biblijska modrost
»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi.«
Namreč, problem samooklicanih strokovnjakov je, da si jemljejo moralno pravico razsojati, kaj
znanost je in kaj znanost ni, ob tem pa so nesposobni svoja dela objaviti v kakršnikoli priznani
strokovni, kaj šele znanstveni reviji in si zato si za ciljno publiko vzamejo, za po njihovo, lahkoverne
bralce. V tem smislu najnovejši pamflet, ki ga Majda Prijon s svojimi pomagači razpošilja naokoli,
pove vse o njej, nič kaj dosti pa o dekanji Elen Twrdy.
18
http://en.wikipedia.org/wiki/H-index
6
`