Kajuhove pesmi

BESeDA
KAJUHOVE PESMI
E L E K T R O N S K A
BESeDA
K N J I G A
Karel Destovnik
Kajuhove
pesmi
O
M
N
I
B
U
S
1 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
Karel Destovnik
KAJUHOVE PESMI
To izdajo pripravil
Franko Luin
[email protected]
ISBN 91-7301-284-X
[email protected]
www.omnibus.se/beseda
2 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Vsebina
Na‰a pesem
1
Drobna pesem
Kadar padajo sneÏinke
Pomladni sonet
Veãerna impresija
Novoletni sonet
Pred smrtjo
Jesenska pesem
Iz pisma
Ti in jaz
Ne joãi, mati
Pismo iz internata
Îalostna pesem bajtarja Drejca
Kralj MatjaÏ
Îalostna
Znamenja
Stara Ïalostna
Nocoj
Zaplenjeno pismo s fronte
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
18
19
20
21
23
24
25
26
27
3 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Moj ded
Dèkle, dèkle moje
Divje kakor laãni psi
28
29
30
2 OKUPACIJA
1 | V mestu
2 | V Srbijo . . . v ·lezijo
3 | Pet in dvajset
4 | Uprimo oãi v sonce
5 | Na kmetih
6 | V tovarni
7 | V gorah
31
32
34
35
36
38
39
4
3 LJUBEZENSKE
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
41
42
43
44
45
46
47
48
49
4
50
51
52
53
55
Jesenska
Zakaj, tovari‰
Mogoãne pesmi bomo peli
Ko ãlovek bi ãloveka prepoznal
4 KAJUHOVE PESMI
Borec dekletu
Mostovi
Mrtvim tovari‰em
Spoznanje
Ob oddaji radijskih aparatov
Poetom
Po tisoã letih
Slovenska pesem
Pred velikim rojstvom
Sovjetskim herojem
Partizanovo slovo
V slovenskih vaseh
Kmetova pesem
Pesem matere treh partizanov
Dekle v zaporu
Pesem talcev
Ne klonimo, tovari‰i
Poglobimo boja struge
Matere, matere na‰e trpeãe
Nenapisano pismo iz jeãe
Kje si, mati
Materi padlega partizana
BESeDA
57
59
61
63
65
67
69
71
73
74
75
76
78
80
82
84
85
86
87
88
89
90
5 KAJUHOVE PESMI
Na‰a pesem
Moja pesem ni le moja pesem,
to je krik vseh nas!
Moja pesem ni le moja pesem,
to je boj vseh nas!
Biti mlad v teh teÏkih ãasih,
to se pravi
brez mladosti biti mlad,
zreti starega sveta propad,
skrivati premnogo nad,
to se pravi biti mlad . . .
Pa je vendar sreãa biti mlad
biti mlad in poln nad!
6 BESeDA
BESeDA
KAJUHOVE PESMI
1
7 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
Drobna pesem
Jaz sem
droben, droben list,
ki drevo
mu daje hrano.
To drevo
iz zemlje rase,
zemlja
pa je vir Ïivljenja,
in Ïivljenje
vir ãlove‰tva,
in ãlove‰tvo,
to je hrast,
ki ãloveku
daje rast.
8 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Kadar padajo sneÏinke
Tiho, tiho pada sneg,
ãisto tiho je pri meni,
ãisto bel je drobni sneg . . .
neÏno hrepenim po Ïeni.
Naj le pada beli sneg
in zabri‰e vse poti,
da se vroãe hrepenenje
v mehkem snegu izgubi.
Spet pri‰el bo tisti ãas,
ko z neba bo dan za dnem
padal sneg na nas . . .
Pridi kmalu tisti ãas
in pokrij te ãrne dni.
9 KAJUHOVE PESMI
Pomladni sonet
Ob starem mlinu blizu borov nizkih
ni veã vetrov in roÏ ledenih,
zametov ni in stez sneÏenih,
izginil led s koles je mlinskih.
Od mlina blatna pot v dolino vodi,
nad njo se bele breze pno v nebo,
ob brezah belih reÏe plug zemljó,
za plugom kmet v razoru hodi.
Samoten, tih poslu‰am vetra melodijo,
harmonik glas je ãuti vmes,
vodá pomladnih sli‰im simfonijo
in v mislih zrem brezmejnih rek sinjino,
ki bodo kmalu ãez in ãez
preplule zdanjih dni temino . . .
10 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Veãerna impresija
Nocoj je ãuden veãer.
Brezmejnost nebesa je skromna tako,
da vso bi jo mogel zajeti z dlanjo.
Nocoj je bajen veãer.
V tolmunu se luna nemimo ble‰ãi,
opojne skrivnosti mi lijejo v kri.
Nocoj je velik veãer.
V vseh mislih upornih je sladek nemir,
praviãnosti slutim, ljubezni izvir . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
âas, ki bo pri‰el, je blizu nocoj!
11 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Novoletni sonet
Gozdovi beli so, odeti v sveãeni‰ko haljo.
Prek polj vijo se ozke steze v nedogled,
za njimi ena sama dolga sled,
nad njimi Ïice pno se v daljo.
Ves kraj je ãudno nem,
le dvoje sivih vran
je odletelo v juÏno stran.
Iz dalje ãul sem kakor rekviem:
»Kaj bo z Japonsko, kaj s Kitajsko k letu,
kdo ·paniji bo gospodaril,
‰e svet bo svoj obraz ohranil?«
In spet sem sam v tem belem svetu.
Vpra‰anje muãno je z menoj:
»Kaj le s teboj, s teboj bo, narod moj?«
12 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Pred smrtjo
Kadar Ïalosten sem in potrt,
denem svoje misli med dlani.
Kakor bi umiral, se takrat mi zdi,
kot da oznanjal bi skovir mi smrt . . .
Ali preden mi skovir odpoje,
malo preden bom umrl,
se bom v tihi hram zaprl
in izpel vse pesmi svoje.
13 KAJUHOVE PESMI
Jesenska pesem
Kaplje vodene drsijo po ‰ipah.
V oknih mesãanov luãi so zamrle,
v na‰ih so srcih se rane odprle . . .
Veter je veje oskubel po lipah.
Polnoã Ïe danes je s stolpa odbilo,
jaz in mi vsi pa ‰e vedno bedimo.
Rekel sem: »Bratje, oãi zdaj odprimo!
Burja je jasnega dneva znanilo!«
Vsi mi, kar ni nas od tega sveta,
mi se deÏja ne stra‰imo,
kajti pred zimo je treba deÏja.
Kadar pa sneg bo po poljih skopnel,
takrat bo vsak izmed nas zaÏivel,
sreãen bo takrat, da ‰e Ïivimo!
14 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Iz pisma
Kako je tebi, draga moja,
kako Ïivi‰ v teh teÏkih dneh,
ko vsem zamrl je nasmeh
in mro narodi sredi boja?
So ‰e kot vãasih pota tvoja,
‰e sije ti upor v oãeh?
·e veruje‰, da bo v ljudeh
prav taka misel, kot je moja?
Zdaj kmalu bo zapadel sneg.
Pri nas se ga ljudje bojijo.
Jaz mislim, da bo dober lek,
zakaj, Ïe zdaj ljudje norijo
od lakote in kolnejo vse vprek,
ãeprav ‰e ni zapadel sneg! . . .
15 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Ti in jaz
Poslu‰aj me, deklica moja, poslu‰aj.
Ve‰, zadnjiã sem zbirko erotiãnih pesmi prebral,
pa sem tako se, tako se smejal.
Mlad pesnik je pisal pesmi dekletu:
Demant moj . . . skrivnost vseh skrivnosti . . .
. . . zaklad vseh zakladov si ti . . .
. . . nebe‰ka opojnost je tvojih oãi . . .
Tako je prepeval
in jaz sem se vsem tem besedam smejal.
Saj ti bi se tudi smejala, kajne?
Tovari‰ si mi
in ostane‰ za vselej tovari‰.
Oba sva ãloveka slabosti
in kadar je ura trpljenja dvanajst,
takrat ‰e moãneje zaãutiva svoje ãlove‰tvo,
takrat je med nama vse polno vezi.
16 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
A on je govoril:
»Nebe‰ka opojnost je tvojih oãi!«
Kaj meni nebe‰ka opojnost oãi!
Jaz ljubim ljudi,
ki gledati znajo z oãmi!
Tja med ljudi bova, deklica, ‰la,
tja med Ïivljenje,
v sredino gorja,
jaz bom oral
in ti bo‰ sejala p‰enico,
zveãer bova trudna in sreãna
leÏala na trati
in zrla spokojno v bodoãnost!
17 KAJUHOVE PESMI
Ne joãi, mati
Ne joãi, mati, nad menoj,
ãe nisem tisti veã,
ki v stari cerkvi je s teboj
poboÏne pesmi pel.
Oprosti mi, ãe nisem tisti veã,
ki za rokó si v ‰olo ga vodila
in pu‰ko mu za god kupila . . .
Ponosen sem in sreãen, mati,
ker ves sem z njimi, ki trpijo,
in slutim z njimi lep‰i ãas . . .
Zato ne joãi, mati, in oprosti mi!
18 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Pismo iz internata
Vse dni smo med sive zidove zajeti,
med ‰olske klopi in uradne obraze,
med svete podobe in razne ukaze . . .
TeÏko, preteÏko nam je tukaj Ïiveti.
Tam zunaj pri vas je trpljenje in boj,
tovarne in polja in ritem Ïivljenja,
tam zunaj bijo se ljudje za obstoj
in pesmi so tamkaj in ãudeÏna vrenja.
A tu govorijo o drugih reãeh:
o zvezdah in kraljih nam tu govorijo.
O trenju tam zunaj in Ïivih ljudeh
pa vselej skrivnostno molãijo . . .
19 KAJUHOVE PESMI
Îalostna pesem bajtarja Drejca
DeÏ, deÏ
vse noãi po strehah lije . . .
DeÏ, deÏ
vse noãi po ‰ipah bije.
Polja in vrtovi,
vse je, vse je pod vodó,
in po njivah vsi plodovi
v deÏju gnijejo in mro.
Groza, groza,
temna groza se budi.
Groza, groza,
temna groza je zajela vse ljudi.
Roke, roke,
Ïuljave in pridne roke,
roke na‰ih Ïen in na‰e roke,
te otmo nam vsaj otroke . . . !
20 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Kralj MatjaÏ
Bradati kralj MatjaÏ le spi,
spi in bo ‰e dalje spal,
njega sploh ni,
samo na‰ strah ga za re‰nika je izbral.
MatjaÏ ne bo nikoli vstal,
ne more, ker ga ni!
MatjaÏ sem jaz,
MatjaÏ si ti,
smo mi in ste vi vsi,
kar nas malih je, zatiranih ljudi.
MatjaÏ je zagorski rudar,
MatjaÏ je dolenjski drvar
in ljubljanski cestar,
iz Krope Ïebljar je MatjaÏ.
Vsak delavec,
ki na njegov se rova‰
pitajo troti,
vsak tak je MatjaÏ.
21 KAJUHOVE PESMI
MatjaÏi so tisti,
ki mro kakor ribe v izsu‰eni strugi,
to so vsi na‰i sodrugi
od Jesenic do Trbovelj
in od Slovenskih goric do Borovelj.
Na‰ kralj, na‰ bradati MatjaÏ
pa le spi in bo spaL
Toda na‰ ãlovek,
na‰ ãlovek bo kmalu
svoj tilnik vzravnal!
22 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Îalostna
Kaj je v vasi vse tak pusto,
kaj Ïalujejo ljudje,
kaj tak tihi so gozdovi,
kaj samujejo stezé?
Mar je toãa vse pobila,
mar je su‰a nad vasjo,
mar zavoljo ãasov slabih
je ljudem tako hudo?
Niti toãa ni pobila,
ni je su‰e nad vasjo,
ni zavoljo ãasov slabih,
ni zato ljudem hudo.
Ali vendar vse Ïaluje,
vse Ïaluje in samuje . . .
Za vasjo leÏijo fantje,
fantje, ki hoteli so Ïiveti,
pa so morall zato umreti!
23 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Znamenja
V ãasu gorja pred veliko noãjo,
v tistih veãerih pred samim vstajenjem,
takrat je Ïalost pokrila zemljó,
strah je ãloveka bilo pred Ïivljenjem.
Beda in Ïalost spet Ïreta zemljó,
strah je ljudi zdaj pred svojim Ïivljenjem,
matere joãejo noã za noãjo,
to so znaménja za ãas pred vstajenjem.
24 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Stara Ïalostna
Tiho, tiho lega mir,
tiho lega na zemljó,
tiho, tiho vsak veãer
v vasi fantje zapojo.
To bilo je v davnih ãasih,
davnih, dobrih dneh . . .
Zdaj ‰e lega tiho mir,
tiho lega vsak veãer,
toda fantje ne pojo,
vsi od‰li so na vojsko.
Kaj ãe drevi nad vasjo
‰e miru, miru ne bo?!
25 KAJUHOVE PESMI
Nocoj
Nocoj bi o zvezdah
in luni zapel,
o poljih in temnih
obrisih gozdov,
o belih topolih
in pesmi otrok,
o dobrih ljudeh
in o ãudnih poteh,
ãudnih in lepih,
v bodoãnost vodeãih.
Patrulja Ïandarjev
od‰la je v tem ãasu
trdó skozi noã,
in njih bajoneti
so pesem na tisoãe koscev razklali.
26 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Zaplenjeno pismo s fronte
Ne bom vsegà vam pisal, ker ne smem,
ne smem in ãasa ni, preveã je klanja;
po trideset umre jih dan za dnem
brez kriÏev, krst, molitev in jokanja.
A mi, kar nas je Ïivih ‰e ostalo,
smo kakor norci, brez srca,
ki jim Ïivljenje je le dvoje dalo:
hudiãev strah in upanje brez dna.
Zakaj se koljemo, zakaj trpimo,
o tem pri nas nikdar ne govorimo.
Zatrli misli so in ãustva v nas . . .
Konãujem. TeÏka noã je legla na vojake,
strahotno piha veter ãez mrtvake,
ãez njih krvavi, bledi obraz.
27 KAJUHOVE PESMI
Moj ded
Petdeset let je v tovarni umiral
in delal za druge kot vol;
nikdar se smejal ni, nikdar se upiral,
po ‰ihtu je sklonjeno ‰epal domov.
Tih je in skromen, navajen trpljenja,
da skoraj govorit ne upam se z njim;
vsegà naveliãan, sit vsega Ïivljenja,
zajetega v bol in tovarni‰ki dim.
A kadar ob vinu mu v Ïilah vzkipi,
takrat bi vso plaão naenkrat zapil
in dolg svoj tovarnarju vrnil s pestmi,
z veseljem — ko psa bi takrat ga ubil.
28 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Dèkle, dèkle moje
Dèkle, dèkle moje, boÏaj me z rokami,
s prsti drobnimi mi pojdi preko lic,
s prsti drobnimi mi pojdi preko lic,
in me vsaj za hip, za hip omami.
Za trenutek droben mi zakrij oãi.
Hotel bi vsaj enkrat neÏno zaÏiveti,
hotel bi vsaj enkrat neÏno zaÏiveti
v tej surovosti dana‰njih dni.
Potlej pa me zbudi, zbudi me, da ve‰,
in rokó mi drobno snemi z lica,
in rokó mi drobno snemi z lica,
ker z rokami delava, saj ve‰.
29 KAJUHOVE PESMI
Divje kakor laãni psi
Divje kakor laãni psi
bomo zgrizli stari svet.
Zgrizli bomo stari svet
divje do krvi,
do krvi in do kosti.
In nato bo lep pogreb.
Kakor mravlje
bomo ‰li za krsto
(dela dosti bo takrat)
in z zemljó,
z zemljó
zasuli
ta na‰ dobri,
stari svet.
30 BESeDA
BESeDA
KAJUHOVE PESMI
2
OKUPACIJA
Pa bodi ‰e veã biãanja in poniÏanja, bodi
pot na Golgoto ‰e tako strma in stra‰na,
uprimo oãi v sonce: Na‰e veliko jutro je
blizu, v lica nam diha rosna zarja njegova.
I. Cankar
31 KAJUHOVE PESMI
1 | V mestu
Suh poletni veter piha,
veter piha, ko da vzdiha,
pesem tujo preko cest odna‰a:
tujo pesem, ki jo poje zdaj mladina na‰a.
Vse odtlej, ko so gospodje
kot deklè pocestno
domovino nam prodali,
vse odtlej
je treba na ukaz zapeti . . .
Glej, kako ble䋎 se pruski bajoneti.
Poj, poj,
kaj zato, ãe nima‰ veã kaj Ïreti,
v pesem mora‰ lakoto odeti!
Ulice so puste,
ãlovek tih ko grob.
Na oglasnih deskah
vsak dan nov plakat,
plaho in poniÏno
hodijo ljudje ga brat:
32 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
»Smrtna kazen izvr‰ena danes zjutraj!«
Nemo zro ljudje v rdeã papir . . .
Dve odhajajoãi starki sta priãeli tih prepir:
»Kaj bo‰, prav je komunistom, da jih streljajo!
Te zverine vse poÏgo,
v Rusiji otroke Ïro,
Ïive bi nas v krop zmetali,
Bog nas varji!
Bog nas varji! . . .«
Veter veje
in poãasi
iz aleje
nosi
laãne dece jok!
33 KAJUHOVE PESMI
2 | V Srbijo . . . v ·lezijo
ârni avti vozijo v noãeh,
ãrna, teÏka slutnja Ïge v ljudeh.
âela mraãna,
delo kolnejo v teh dneh,
lica vsa drugaãna
kakor za nasmeh . . .
Kaj bo‰ delal in garal,
drevi bo‰ morda Ïe v jeãi spal!
V ãrni noãi, temni noãi
pridejo po te:
Brez besede pusti domaãijo,
pusti mirno,
naj te izselijo,
naj se tvojih Ïuljev
drugi veselijo!
ârni avti vozijo v noãeh,
v vseh noãeh.
ârna, teÏka slutnja
Ïge v ljudeh . . .
34 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
3 | Pet in dvajset
Pet in dvajset nas je tu zaprtih,
pet in dvajset lic udrtih,
pet in dvajset src ãlove‰kih,
petdeset oãi ledenih.
Kri iz ust nam, s ãela in iz prstov lije,
kakor pse nas policija bije,
kdor pa ni ko pes jim vdan,
ve‰, za take so samice,
trd beton in brez odeje,
od gladu umira‰ in od Ïeje,
po telesu lazijo stenice . . .
Misli, trudne misli plazijo se v nas.
Proã vrzimo trudne misli —
ni je smrti brez Ïivljenja,
ni svobode brez trpljenja,
vse pre‰lo bo kakor kalna reka.
Proã jo vrÏe‰, ãe pretesna je obleka.
âlovek, novi ãlovek vstal bo iz ãloveka!
35 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
4 | Uprimo oãi v sonce
Tamkaj daleã,
tam na vzhodu,
tamkaj teãe
rdeãa kri,
tamkaj mladi fantje mro,
a pri nas ljudje beró:
»Nem‰ke ãete zmagoslavno vojsko nadaljujejo.«
âujte, fantje nem‰ki, ãujte:
»Blizu nas je velik ãas,
mar ni veã zavesti v vas,
da zavpili bi na glas:
Dosti,
dosti je krvi,
ki smo jo prelili,
da bi stari svet branili,
svet nasilja in gorja!
Pu‰ke dvignimo
in si zgradimo
svet brez vojsk
in brez solza!«
36 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Tamkaj daleã,
tam na vzhodu,
tamkaj teãe
rdeãa kri,
tamkaj se Armada Rdeãa
za svobodo
vseh bori!
37 KAJUHOVE PESMI
5 | Na kmetih
Daj nam danes na‰ vsakdanji kruh,
hlapcev vernih se usmili! —
smo vsak dan Boga prosili,
pa ni sli‰al, bil je gluh.
Su‰a nam je vse pobrala,
sámo slamo smo poÏeli,
ka‰ãa prazna je ostala,
steÏka smo se preÏiveli . . .
Letos bo poljé rodilo,
toda tujcem za vojsko,
prazne bodo na‰e ka‰ce,
lakota bo nad vasjo!
38 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
6 | V tovarni
Vse besede so bile besede
in gospod je ‰e gospod ostal,
delavec bo kakor prej garal
in gospodom polnil sklede.
V prsih vre nam,
usta pa molãijo.
Danes ‰e molãijo,
a privrelo bo iz prs,
iz prevroãih prs,
bruhnilo nam bo iz ust,
iz krvavih ust . . . !
39 KAJUHOVE PESMI
7 | V gorah
Kar jih niso pozaprli,
kar jih niso upokorili,
so se v gore umaknili.
V njih strahu ni, ni bojazni,
ne boje se smrtne kazni.
Stari svet bodo zru‰ili,
zemljo delovnih ljudi zgradili,
in kot plamen brez meja
prek sveta bo zavihrala,
Ïivo rdeãe zasijala
narodov bo vseh zastava . . . !
40 BESeDA
BESeDA
KAJUHOVE PESMI
3
LJUBEZENSKE
41 KAJUHOVE PESMI
I
âeprav tako je, kot bi sonce zamrznilo,
ãeprav so Ïivci nam izogleneli
in mi srcé je otrpnilo,
te ljubim bolj,
kot bi te mogel ‰e ljubiti kdaj.
Poglej,
ni malo na‰ih,
nas je brez ‰tevila,
in vendar si le ti re‰ila,
da ni v potoke malodu‰ja
se vsa mi kri prelila.
Zato te ãutim v sebi bolj Ïivó,
kot bi te mogel ‰e ãutiti kdaj,
zato ti pojem pesem o ljubezni zdaj,
ko moral bi na glas rjoveti
in penast ko Ïival besneti . . .
P. S.
A vendar nisem mogel v srcu
te-le pesmi streti!
42 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
II
Ne bo me strlo to,
da ni te veã ob meni,
‰e vi‰e dvignil sem glavó,
‰e bolj mi v prsih je zavrelo,
‰e bolj po Ïilah zakipelo . . .
Ti sama ve‰,
kako mi je hudo,
in ker te ljubim,
prav zato
sem stisnil pest
‰e bolj krepko . . .
A kadar bo drugaãen svet,
se vrne‰
ãisto, ãisto moja,
ãe pa tedaj
me veã ne bo,
vzravnaj
kot jaz sedaj glavo,
saj vem,
kako ti bo hudo.
43 KAJUHOVE PESMI
III
Preveã je sreãe v srcu mojem,
morda bom spet v objemu tvojem,
in Ïalosti je v njem preveã,
morda ne bom te videl veã.
44 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
IV
Sanjala si o vrtnicah rdeãih,
ki da sem jih v zapor poslal
in poleg sporoãilo dal,
da pridem kmalu za teboj.
Bile so sanje, draga moja,
in vendar — koliko resnice v njih . . .
Vsak dan po‰iljam vrtnice rdeãe,
po‰iljam tebi kapljice krvi,
iz mojega srca krvi, rdeãe bolj od vrtnic.
In v tvojem srcu naj ta kri
kot lep spomin na me Ïivi,
tedaj, ko bo‰ najbolj trpela,
te v mojem bo imenu grela.
45 KAJUHOVE PESMI
V
Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeãe,
sredi razsanjanih ãe‰njevih vej
seÏem ti neÏno v dlani koprneãe.
Beli so, beli so ãe‰nje cvetovi,
temni, pretemni so talcev grobovi.
Kakor ponosni galebi nad vodo,
taki so pali za na‰o svobodo.
Bosa pojdiva, dekle, obsorej,
bosa pojdiva med bele cvetove,
v krilo nalomiva ãe‰njevih vej,
da jih ponese‰ na talcev grobove.
46 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
VI
Samo en cvet, en ãe‰njev cvet,
dehteã in bel
odlomi, moja draga!
Ne bom ga za klobuk pripel,
ne bom ga v gumbnico si del,
odlomi ga, odlomi, draga!
Jaz bom ljudem poslal ta cvet,
vsakomur, ki na kriÏ pripet
trpi v pomladi tej . . .
In glej, ta drobni ãe‰njev cvet
bo v njih izbrisal malodu‰ja sled
in spet razÏaril toÏni jim pogled.
Samo en bel, en ãe‰njev cvet
odlomi, moja draga,
saj ve‰, kako vsak tak pozdrav
ãloveku za re‰etkami pomaga.
47 KAJUHOVE PESMI
VII
·e ve‰, ko si prinesla mi jasmin,
in rekel sem: To cvet je boleãin.
A ti, kot da bi mi verjela,
si moje roke v svoje vzela
in plaho, plaho zadrhtela.
Potem si k meni se sklonila
in kot v slovo me poljubila.
Kako si prav tedaj slutila .. .
Zdaj ãaka‰ za re‰etkami vsak dan,
kdaj v tvojo denem svojo dlan,
kot takrat, ko je cvel jasmin,
le brez strahu in boleãin.
48 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
VIII
Vem, deklè, v veãerih je najhuje,
celo dene‰ na re‰etke kriÏ,
po svobodi bolj ko kdaj hlepi‰
in v skrbeh za me v temô strmi‰.
Jaz sem vsak veãer pod drugo streho,
tu, kjer spim nocoj, je oãe spal,
oãe, ki v gorah za nas je pal.
Vsako noã, predraga,
fant tvoj v drugi hi‰i spi . . .
V sleherni od teh noãi
se po nébesu ozri,
tamkaj, ko da svod gori,
zvezda rdeãa kakor kri
v znamenje teh dni blesti,
tam se bodo sreãale
najine oãi.
49 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
4
50 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
Jesenska
·e pomnite, tovari‰i,
kako bilo je sleherno jesen,
kako smo verovali v tistih dneh:
spomladi se vzdramilo bo v ljudeh?
Tako smo vselej hrepeneli.
Brez hrepenenja ne bi doÏiveli
jeseni, ki prihaja zdaj,
jeseni, ki ni na‰a
in vendar na‰a bolj ko vse do zdaj.
Od vsepovsod:
z gora, gozdov,
s poru‰enih domov
in iz grobov
kriãi:
Zaupajte, tovari‰i, verujte!
V jeseni tej ni hrepenenje kalna voda,
kot divji, hrzajoãi konj
prihaja k nam svoboda!
51 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
Zakaj, tovari‰
Zakaj, tovari‰, si roké razpel,
kdo v tebi je vihar razvnel,
zakaj, ãemu si k nam pri‰el?
Vasi so nam poÏgali,
otroke so poklali
in matere pregnali,
pa naj bi mirovali?
Nikdar . . .
Mrtvakov krik
razpreza se po nas
in malodu‰je je prevpil
otrok zaklanih glas,
nasilje prelevilo
je obraz.
Zato pri‰el sem jaz med vas,
ki vam upor edini je ukaz!
52 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
Mogoãne pesmi bomo peli
S prsti prezeblimi
pesmi ledene in Ïgoãe
jaz pi‰em,
pesmi
vpijoãe in trde,
kakor je
kladiva udar.
·el bom po ulicah,
pesmi bom svoje kriãal,
dokler ne omagam.
O, da bi stih moj
bil kakor britev,
ki reÏe srca!
O, da bi bil
kot udarec,
ki trga meso
raz telesa!
Sreãen bi bil
in pisal vse dni
s prsti prezeblimi
pesmi vpijoãe in trde
53 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
ko kladiva udar!
Moje dekle
so za kurbo voja‰ko odgnali,
mater
so v ·lezijo delat nagnali,
brata
so pruski Ïandarji ubili . . .
Sam sem,
i meni so skoraj vso kri Ïe izpili. . .
Prste, poglej,
imam take,
kakor bi v led
jih namakal:
mrzle in trde,
kaj hoãem?
·el bom po ulicah,
pesmi bom kriãal,
srca odpiral ljudem,
iz njihovih src
bom toploto zajemal,
da si bom prste prezeble ogrel,
potem pa bom pesem drugaãno zapel,
pesem,
mogoãno ko sonce
in toplo ko kri partizanov!
54 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Ko ãlovek bi ãloveka prepoznal
Zakaj ne nosite v dlaneh
svojih src, ljudje?
Zakaj vam niso vpisane v oãeh
va‰e misli in Ïelje?
Kajti prav v teh dneh,
ko je vsaka slutnja greh,
ko si vsak Ïeli uteh
in skriva vsak po svojih se poteh,
prav v teh, prav v teh usodnih dneh
bi morali nositi vsi srca v dlaneh . . .
In takrat bi se zavedeli,
kaj na‰ up velja,
kaj velja na‰ teÏki boj,
da ni malo na‰ih,
da nas je nebroj!
Ljudje,
ãe v va‰ih bi oãeh razbral,
po kak‰nih hodite poteh,
in ãe vsakdo od vseh srca
na dlan bi dal,
55 KAJUHOVE PESMI
da ãlovek bi ãloveka prepoznal,
takrat bi v hipu
stari svet propal . . .
56 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Borec dekletu
âisto drugaãe, drugaãe je treba zapeti
kakor pojo nam ti vraÏji poeti.
âuj, dekle, tovari‰, ki v tebi sem vzljubil ljudi,
kaj ãuti‰, kako mi srce krvavi?
Zajemi si, dekle, z dlanmi te moje prevroãe krvi!
Daj, prosim, zajemi, saj ãuti‰, kako mi kipi . . .
Ta kri ti bo pesem drugaãno zapela,
pesem iskreno, saj take bo‰ najbolj vesela.
Ta pesem bo pesem
po‰tenja in dela,
Ïivljenja in smrti,
strahu in juna‰tva,
pesem ljubezni
in pesem sovra‰tva.
V tej pesmi bo strastno hotenje,
zgrabiti za vrat to prekleto Ïivljenje.
57 KAJUHOVE PESMI
Ta pesem bo pesem milijonov,
ta pesem bo boj,
zato, ker je vzrasla iz moje krvi,
zato, ker je vzrasla iz mrtvih kosti,
iz mrtvih kosti
v boju poslednjem ubitih ljudi.
58 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Mostovi
Iz src
rasto
v srca mostovi,
mostovi rasto,
Ïelezobetonski
mostovi,
mostovi,
grajeni s strastjo,
grajeni trdno.
Beton
je napravljen s krvjo,
cement
iz zdrobljenih kosti,
traverze
so trupla mrtvih ljudi.
Mostovi rasto
in ni dinamita,
da bi jih mogel
razbiti,
ni mine
in ni ga letala,
59 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
ki moglo
bi v zrak jih spustiti.
Mostovi rasto,
iz vseh ãlove‰kih src
se pno
in v vsa srca.
Mostovi rasto
trdno in s strastjo
noã za noãjo.
Mostovi,
ki z njih bodo na‰i krvniki zmetani,
mostovi,
v svetovja ljubezni speljani.
60 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Mrtvim tovari‰em
Nisem te poznal
in vendar sem dodobra te poznal,
tovari‰, ki si v partizanih pal.
Ne vem, ãe sive si imel oãi,
ne vem, ãe trde, hrapave dlani,
a vendar sem natanko te poznal,
ker si Ïivljenje za Ïivljenje dal.
Nisem te poznal
in vendar sem dodobra te poznal,
tovari‰, ki ob zidu klecnil si krvav.
Ne vem, ãe tvoja mati ‰e Ïivi,
ne vem, ãe ljubico imel si ti,
a vendar sem natanko te poznal,
ker si s krvjo nam pot zaznamoval.
Nisem te poznal
in vendar sem dodobra te poznal,
tovari‰, ki si na Iztoku pal.
Ne vem, ãe velike si bil rasti,
ne vem, ãe bil s sibirske si strani,
61 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
a vendar sem natanko te poznal,
ker si v Armadi Rdeãi pal.
Poznal sem vas,
tovari‰i,
prav vse sem vas poznal,
vsakogar,
ki je v na‰ih vrstah stal,
vsakogar,
ki s krvjo je svojo
znamenja
klesàl,
znamenja,
ki jih bo vsak iskal,
znamenja,
ki se po njih bo na‰ korak ravnal,
ãeprav
‰e huje bi vihar divjal.
62 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Spoznanje
Kakor sohe kamenite
smo nekdaj bili,
ko tolmuni, polni strjene krvi . . .
Pa je pridivjal ta boj
in poloÏil dlan na kamen,
vroão, gorko dlan,
in vÏgal je plamen,
da se je razpoãil kamen
in zavrela kri v tolmunih. . .
Zdaj smo taki,
da strmimo nad seboj.
Îejni pijemo spoznanje:
ãa‰e so tovari‰ev lobanje,
ãe do dna pogleda‰ vanje,
ti po Ïilah zakipi
in upor se v njih vzbudi.
Glej, v preklane te lobanje
smo zajeli vse spoznanje,
ki prevpilo je srca
63 KAJUHOVE PESMI
in preÏelo jih do dna,
da so bunkerji postala,
ki jih ne zdrobé letala,
kajti kri je po cementu vzvalovala.
64 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Ob oddaji radijskih aparatov
Pre‰el je ãas,
ko smo kot Ïelve
bojeãe skrivali glavé,
poniÏno poslu‰ali
in lizali peté . . .
Dovolj trobili v stare smo rogove,
po strunah
Ïic bodeãih
ubiramo zdaj pesmi nove.
Nam radijskih ni treba poroãil:
antene so iz na‰ih Ïil,
sprejemniki oãi
in radijske cevi — kosti,
ki poljejo po njih vesti
o boju vseh ljudi.
Od step sibirskih in ravnin
se stekajo v srca
glasovi novega sveta!
65 KAJUHOVE PESMI
Zato ni treba radijskih nam poroãil,
vesti lijo v nas preko na‰ih Ïil!
66 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Poetom
Zapojte nam pesmi plamteãe, poeti!
Srca nam pojo zdaj,
lahko vam bo peti!
Besede mogoãne
leÏé nam na ustih,
besede upora,
najlep‰e besede,
pri nas ‰e nikoli tako govorjene,
nikoli tako ãudovito,
nikoli na glas.
Zapojte nam!
Zemlja slovenska
je divje zapela
in na‰o besedo
s krvjo nam ogrela.
Zapojte, zapojte, poeti,
besede vpijoãe leÏe nam na ustih,
ãakaje,
da kdo jih zapoje!
A vi le molãite,
kot trnje bi v grlih imeli,
67 KAJUHOVE PESMI
bojite se zdaj,
ko vse poje, zapeti.
K vragu pojdite,
vi niste poeti!
68 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Po tisoã letih
Let tisoã in ne samo tisoã,
dva tisoã, ‰e delj in ‰e delj
smo hlepeli, hlastali po tebi,
ti leto poslednjih raãunov
in prvih sadov.
Ti, ki so v srcih te suÏnji nosili,
ti, ki tlaãani so zate se bili
in ki o tebi smo vsako jesen govorili,
vsako jesen, ko je svet bil prav tak
ko grobi‰ãe,
takrat smo si mislili:
kmalu nas sreãa in pómlad obi‰ãe!
To leto bo na‰e in na‰a bo letos pomlad,
pri‰la bo tako, kot pri‰la je enkrat,
a vendar drugaãe.
O — s cvetjem, a s pu‰ko na rami,
letos bo v boju pri‰la
in s kosámi,
s katerimi bomo plevel pokosili,
69 KAJUHOVE PESMI
z rokami pri‰la bo, ki z njimi
iz kamenja bomo gradili,
iz kamenja tega sveta,
ki letos ga bomo zru‰ili.
Zato bo to leto le na‰e
in na‰a bo letos pomlad!
70 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Slovenska pesem
Samo milijon nas je,
milijon umirajoãih med mrliãi,
milijon, ki pijejo mu kri biriãi,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviãi
in vendar ga nikoli ne uniãi!
Nikoli in nikdar!
Zato ker nismo trhle bilke,
ki po toãi ovené,
ker mi nismo le ‰tevilke,
smo ljudje!
Edino hlapci cvilijo poniÏno kakor psi
in lajajo, da nas je malo,
da bi v uporu vse pobralo . . .
O, ãe ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas Ïe kdaj odnesel plaz.
71 KAJUHOVE PESMI
Tako pa ‰e Ïivimo,
ãeprav nas je milijon samo,
zdahnili bi, da ne trpimo
z uporno, dvignjeno glavo!
72 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Pred velikim rojstvom
Premnogo mater je izdahnilo na porodu,
ko so Ïivljenja dajale narodu.
Premnogo jih v solzah je zaihtelo:
»âeprav umrem, saj moje dete bo Ïivelo!«
Tako umiramo zdaj mi,
ki v nas Ïivljenje se poraja,
in vsak mrtvak v ta mrak
kriãi: Upri, upri se, raja!
TeÏko, teÏko nam je umreti,
ker ãas je v nas, ki zdaj ga ni ‰e,
ker sli‰imo otroka, ki Ïe di‰e.
Zato nam je tako teÏko,
a vendar je vsakdo kot mati
pripravljen sebe Ïrtvovati.
73 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Sovjetskim herojem
V solzah navdu‰enja, tovari‰, glavo skloni,
pred silnimi mrliãi se pokloni,
pred silnimi, pred padlimi titani,
ki v njih bilo je, kar se v nas budi,
ki v smrt so za Ïivljenje ‰li,
preverjeni, da ni nazaj poti.
Heroji,
v src milijonih va‰a kri kipi,
in titanstvo va‰e
nam preplulo je kosti,
vi ste z nami,
z vami smo mi vsi,
ki po stoletjih ko kakteji
rdeãi cvet iz nas je vzklil
in v ãa‰i svoji
Boj
Upor
rodil.
74 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Partizanovo slovo
Veãer je. V breze veter se zaganja,
tovari‰i so Ïe od‰li naprej,
sama sva sredi teh samotnih vej.
Z menoj, dekle, si Ïalost vso nosila,
ah, kdo bo nosil Ïalost zdaj . . .
Z menoj si boli in radost delila,
ah kdo, kdo jih delil bo zdaj?
·e dosti, dosti bi povedal,
a vse besede v prsih mro.
Samo ‰e to: da rad pogledal
poslednjiã v tvoje bi oko.
A zdaj odidi, pojdi zdaj domov,
Ïrtvuj se in ne stra‰i se grobov,
ãe vrnem, vrnem se, ko svet bo nov!
75 KAJUHOVE PESMI
V slovenskih vaseh
Vsak veãer z mrtva‰kim prtom
hi‰e-okostnjake mrak pregrne,
vsak veãer med razvaline ãrne
veter iz svobodnih gor zapiha
in med razvalinami takole vzdiha:
Vsako noã prihajam med poÏgane hi‰e,
kjer nekdaj na oknih
so rdeãe pelargonije cvetele,
kjer pod oknom fant dekletu
kmeãki nagelj je v lase pripenjal.
Zdaj je Ïalostno in pusto tod . . .
Fant, ki je dekleta z roÏo bil okitil,
je obleÏal v hostah lansko zimo . . .
In dekle . . . ?
V zaporih so umirala dekleta.
Kmalu vel bom po slovenski zemlji,
pel bom, vriskal od veselja,
76 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
in juna‰ki partizan bo z nagljem
okrasil lase dekletu.
Vse drugaãe, lep‰e bo takrat na svetu.
77 KAJUHOVE PESMI
Kmetova pesem
Moje telo pretepeno poglejte,
lica otekla,
usta nabrekla,
moje dlani krvaveãe,
moje oãi plameneãe!
Bil sem zemljak,
vsak svoj korak
svoji sem zemlji podaril . . .
Pa so pri‰li ti prekleti hudiãi,
koder so ‰li, so za njimi mrliãi,
meni so mater in sina ubili,
Ïeno so . . . kaj naj bi Ïeni storili?
Nisem veã vdrÏal,
v meni je tlelo,
v pesti skelelo,
pa sem udaril!
Zdaj me bijo kakor ãrno Ïivino . . .
78 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Moje oãi plameneãe poglejte, tovari‰i,
in mi povejte:
‰e vidite v njih domovino?
79 KAJUHOVE PESMI
Pesem matere treh partizanov
Sini moji, moji fantje zlati,
ki borite se v gorah,
naj ne bo vas zame strah,
zdrava sem in delam spet pri vas.
A v zaporu mi bilo je,
kot bi konji me steptali,
z mano so tako ravnali,
sini moji, moji fantje zlati,
da bi skoraj vam umrla mati.
Sini moji, moji fantje zlati,
krila bi vam morala ob rojstvu dati,
krila in roke, mogoãne kot so hrasti,
ki nad vami zdaj ‰umé . . .
Pa sem dala vam le eno srce,
a tegá iz prs izrujte
in viharjem ga danijte!
Sini moji, sini moji zlati,
vas bom ‰e gladila po laseh?
80 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
âe ne vrne se noben od treh,
sini moji, moji trije fantje zlati,
Ïalostna bo, a ponosna va‰a mati.
81 KAJUHOVE PESMI
Dekle v zaporu
Moj dragi fant
leÏi ubit nekje v dolenjskih hribih,
jaz sama za re‰etkami strmim ubita;
rodila bom, postala mati otroku
nekega bandita.
Moj dragi fant,
ne ve‰, kaj vse poãeli so z menoj . . .
Kako lepo bilo bi iti za teboj,
v dolenjskih hribih pasti kakor ti . . .
Umrla bi . . .
A jaz Ïivim, Ïivim
in naj rodim otroka njim,
ki naju so ubili,
otroka njim,
ki materam otroke so morili?
Moj dragi fant,
tako mi je, ko da bi kdo ãez mé oral;
ãe zdaj bi me pogledal,
82 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
me ne bi veã spoznal.
A tebe otrok bo poznal,
poznal ne bo bandita,
in vedel bo, zakaj si pal,
zakaj je tvoja kri prelita.
83 KAJUHOVE PESMI
Pesem talcev
Le nikar ne joãite za nami,
Ïene, matere, dekleta;
jutri pademo v gramozni jami
kakor dobra, zvesta ãeta.
Le nikar ne joãite za nami,
laÏe nam bo pasti, ãe z rokami,
stisnjenimi v pest, Ïalujete za nami . . .
Le nikar ne joãite za nami,
Ïene, matere, dekleta;
jutri pademo v gramozni jami
kakor dobra, zvesta ãeta.
84 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Ne klonimo, tovari‰i
Govoré, da bo ‰e bolj hudo,
da bodo si klicali iz gore v goro:
»âlovek, ãlovek, si ostal?
Rad bi ti roko podal!«
Pa ne bo nikogar, da bi se odzval! . . .
Pravijo, da bo tako . . .
Mi ne vérujemo v to!
Jaz bom ‰e ostal,
ti bo‰ ‰e Ïivel,
ker ne more misel
spremeniti se v pepel.
Prav zato, tovari‰, bo‰ ostal,
in z gora po‰iljal bo‰ pozdrav!
Klical bo‰ ljudem,
mrtvim bo‰ roko podal,
Ïivim pa se bo‰ odzval!
Z njimi bo‰ tovari‰ev ubitih
njive preoral!
85 KAJUHOVE PESMI
Poglobimo boja struge
Ne eno —
dvoje,
troje src bi morali imeti,
da ne biló bi nam teÏko Ïiveti,
da mogli bi vso mrÏnjo razodeti,
ki ãutimo jo v prsih vreti
zdaj,
ko ni bratu brat veã brat,
ko sestra sestri je vlaãuga
in je izdajstvo kakor kuga . . .
Zato upri, sodrug, oãi v sodruga!
Preplitva je ‰e boja struga,
naj izdajalska kri do vrha jo zalije,
da se ãolnarjem prej pristan odkrije.
86 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Matere, matere na‰e trpeãe
Matere, matere na‰e trpeãe,
laãne in blede,
Ïene noseãe,
v mesecu zadnjem zajete v barake,
nosijo v sebi mrtvake, mrtvake .. .
Trupelca plava,
mrzla — krvava
bodo rodile
in omahnile . . .
Matere, matere,
Ïene noseãe,
laãne in blede,
grozno trpeãe,
nosijo v sebi mrtvake, mrtvake,
vse bolj je ãuti svobode korake . . .
87 KAJUHOVE PESMI
Nenapisano pismo iz jeãe
Pozno je Ïe, a jaz ne morem spati.
Skoz majhno lino gledam v pusto noã,
zajeto, kakor jaz, v teman obroã,
in mislim nate, moja dobra mati!
Samo za en, en sam veãer
bi rad glavó na prsi ti poloÏil.
Spet kakor vãasih bi ti rad potoÏil,
razkril ti Ïalost vso in svoj nemir!
O, mama, ãe bi davi tu bilá —
ne ve‰, kaj vse so delali z menoj,
iz ust mi kri je bruhala na tla . . .
O, mama, ãe bi davi tu bila,
bi moj krvavi obraz v dlani zajela
in tiho, tiho pesem mi zapela.
88 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Kje si, mati
Ve‰, mama, rad bi ti napisal pismo,
poslal bi rad vsaj kak pozdrav.
Îe dolgo je, odkar veã skupaj nismo,
da bi le to lahko ti rekel, da sem zdrav.
A kam naj pi‰em? Ste doma ostali?
Jaz sem ‰e sreãen, ker sem jim u‰el;
le kaj s teboj je, so te kam pregnali,
te v ·leziji mordá je glad izÏel?
Kjer koli si, povsod sem jaz s teboj,
povsod je s tabo moj pozdrav,
in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj,
zato ne misli, da sem sam ostal.
Morda nikoli veã ne bova zrla si v obraz,
vendar nikdar ne bom pozabil nate.
A Ïelel bi, da ne utihne prej mi glas,
dokler ti ne poreãem: Glej, ta svet je tudi zate!
89 KAJUHOVE PESMI
BESeDA
Materi padlega partizana
Takrat, ko je prviã roãice razprl,
takrat si v radosti pla‰nó vztrepetala:
Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!
Takrat, ko na prsih je tvojih ‰e spal,
takrat si mu neÏno v solzàh ‰epetala:
Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.
Postal je tak fant, da bi gôre premikal,
nikdar se ni klicu svobode izmikal.
Tako si mu segla poslednjiã v roko,
in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!
Zdaj veter razna‰a besede njegove,
prisluhni natanko, da ãuje‰ glasove:
Lepo je, ve‰, mama, lepo je Ïiveti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel ‰e enkrat umreti!
90 BESeDA
KAJUHOVE PESMI
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-284-X
91 
`