Potenciali izboljšanja JPP v slovenskih občinah

Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Vsebina delavnice:
 Uvodni pregledni del (15 min, Lep)
 Študija primera Domžale (15 min, Đurić)
 Interaktivni del; teze & teme:
 Kako integrirati posebni in javni prevoz
 Kdaj in kako vzpostaviti mestni prevoz
 Ali ni bolj učinkovito vlagati v fleksibilne oblike prevoza; imamo
ideje in iskušnje?
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Uvodni pregledni del, namen:
 Pregled problematike in rešitev na področju javnih (in
kolektivnih) prevozov v slovenskih občinah.
 Strukturirati in tipizirati probleme in pristope k
reševanju...
 Diferencirati občine: majhne ... srednje ... mestne,
MOM in MOL ?
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Zakaj sploh javni prevoz ?
 Pribl. 50% prebivalcev ne more kot voznik dostopati do
aktivnosti (lokacij)*
 Nekaj (? %) želi potovati drugače, predvsem iz
ekonomskih razlogov...
 Mesta sicer želijo izvajati politike (redukcije parkirnih
mest, kapacitet cestnega omrežja, širjenje peš in
prijaznih con, vpeljevanje ekoloških con) a je objektivno
alternativa (JPP) povsem nekonkurenčna !
* Šoloobvezni otroci imajo “nadstandard”, osebe s posebnimi potrebami imajo relativno visok standard ?
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Zakaj (in komu) javna sredstva ?
 Zakonske zahteve (GJS/država, šoloobvezni
otroci/občine, mestni promet v Lj in Mb)
 Eksterni stroški cestnega prometa so visoki; vlaganje v
učinkovit JPP je investicija*
 Beneficiary-pays princip; uporabniki JPP sproščamo
kapacitete cestnega omrežja**
 Kateri so najbolj učinkoviti načini financiranja JPP ?
* Paradoks: mandati so netrajnostni, politike pa naj bi bile trajnostne ?
** Torej je družbeno pravično, da vozniki sofinancirajo JPP, da se del davkov (na vozila in goriva), cestnin, parkirnin... vrne
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Tipična majhna občina*
 Za šolske (posebne in občasne) na leto 150.000 €, kar je dobrih 10%
proračuna....
 Občine so poskusile nekatere svoje linije posebnega prevoza
prekvalificirati v redne, prihranek do 20%; strošek 120.000 €...
(? Teza : ali je potencial sploh objektivno prisoten)
 Prevoznik-koncesionar pritiska za ukinjanje rednih linij (GJS); občine
sofinancirajo (od 2011) naprej...
 Občine sofinancirajo dijaške vozovnice do bližnjega centra; z 2.000 €
ta strošek narastel na 4.000 € (!)
 50% otrok pride v šolo s šolskim avtobusom!
* Velikosti red številk velja za Podlehnik (tudi Selnico ob Dravi, npr.)
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
MO Maribor, mestni promet*
 2,5 mio vozilo-kilometrov na leto ali 150.000 voznorednih ur
 2,285 mio € s prodajo vozovnic , 1,0 mio proračunskih sredstev
 Število potnikov pada...
 Vozni park se stara...
Teza:
Iščejo se povsem nebistvene rešitve:




“malo drugače speljati linije”,
iztržiti nekaj dodatnega denarja z oglaševanjem npr.,
investirati v drag elektronski ticketing,
neskončno pravdanje s koncesionarjem
* Podatki za 2010
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
MOM: kaj je bistveno za izboljšanje mestnega JPP?


!
Dvig obsega ponudbe (krajšanje intervalov, podaljševanje obratovalnih časov,
integracija s primestnimi prevozi, ki potekajo po istih linijah in postajališčih )
Atraktivne tarife, terminske vozovnice
Povečati proračunska sredstva za zgoraj navedene aktivnosti
(? Teza: vsega potrebenega se hkrati ne da sfinancirati, kakšen je pravilni vrstni red)
Dejstva:
Voz-km ne more biti manj kot 2,00€/km ali 40€/uro (!)
 MOM ustanovi svoje podjetje (zanesljivo bistveno dražje poslovanje!)
( ? Teza:
ali res ne gre zaupati razpisom, iskanju prave cene, ...
ali je občinski prevoznik res smotrna rešitev ?)
 Nakup novih avtobusov je prioriteta
 Kot občan: nikakršnega novega odhoda/ponudbe, iste cene, nikjer prednosti za
avtobuse ... (nič)

Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
(Nekateri) primeri, kjer je prišlo do “analize vrednih” aktivnosti in praks:
 Dol pri Ljubljani (2006);
tripartitne pogodbe občina-DRSC-koncesionarji,
bistveno povečanje ponudbe in pocenitev vozovnic
Paradoks: dodatni potniki
 Murska Sobota; Sobočanec, začasno uvajanje novih primestnih linij
znotraj občinskih meja (sofinanciranje EU/REDECON).
Odziv ?
 Oblike usklajevanja voznih redov med železnico in avtobusom; ali je
to sploh smiselno na srednjih velikih postajah (Ljutomer, taksi) ?
(? Teza: ali ni bolje sofinancirati fleksibilnih oblik - namesto togih rednih JPP sploh v času povsem drugačnega načina elektronskega komuniciranja in
lociranja)
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
(Nekateri) primeri, kjer je prišlo do “analize vrednih” aktivnosti in praks:
 Grosuplje; poskusi integracije posebnih in rednih prevozov.
Paradoks:


kalkulacije pokažejo, če občina kupi mesečne vozovnice za uporabo rednih linij, je
to bistveno dražje, kot če naroči posebni prevoz (velja, kadar je “veliko otrok” oz.
veliko vozovnic);
od treh akterjev (občina, država, prevoznik) nihče ni bil “za”
 Podaljševanje mestnih linij čez meje naselja (Nova gorica, soglasja).
Dejstvo:


ni spora, če/ko gre za istega prevoznika
sporno, kadar gre za različne prevoznike koncesionarje oz. pogodbenike
(Teza: ali je res potreben tako tog dialog med državo in občinami, ali projekt
IJPP odpravlja to togost ?)
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
(Nekateri) primeri, kjer je prišlo do “analize vrednih” aktivnosti in praks:
 Škofja Loka;
namen uvajanja fleksibilne oblike prevozov (? Realizacija)
 Velenje;
uspešna (po odzivu) mestna linija (zastonj)
 Ljubljana;
podaljševanje mestnih linij “daleč” čez meje mesta
(? Teza: ali obstajajo enotna pravila in merila kaj v takšnih primerih sofinancira
država)
Potenciali izboljšanja JPP v
slovenskih občinah
Scenarij “bussines as usual”*:
 Novi viri financiranja prevozov:
 prevaliti del stroškov na državo,
 pridobiti nove potnike
 Boljša pogodbena cena:
 standardizirani razpisi, transparente cene
 odprava “koncesijskih blokad”
 Boljše planiranje prevozov:
 enaka ponudba z manj kilometri
 naročnik ni plačnik (!)
? Teza: izvedljvost, če akterji (občina, država, prevoznik, končni uporabnik) niso
nikdar vsi hkrati za
* Ne verjamemo v neke bistvene premike v količini javnega denarja, namenjenega JPP
Problematika financiranja
prevozov (akter: občina)
 Omejena sredstva občin za JPP
 Obvezno zagotavljanje sredstev za osnovnošolske
prevoze (posebni linijski prevoz)
Naloga:
! dvig učinka (klasične ali fleksibilne oblike); za isti denar
Problematika financiranja
prevozov (akter: občina)
 Posebni prevozi , ki
izpolnjujejo določene
pogoje –
javni linijski prevoz
 Posebni (osnovnošolski
prevozi) – dovoljenje za
prevoz vsakogar
* V nadaljevanju: “integracija”
 Država sofinancira
? Teza, to ni sistemska rešitev, saj je
količina državnega javnega denarja
omejena (konstanta)
 Prevoznik prodaja
vozovnice - dodatni potniki
? Teza, veliko neznank in tveganj za
majhen finančni učinek
Problematika razpisovanja
naročil prevozov
Problemi naročnikov:
 Nepoznavanje zakonodaje
 Razpisi in pogodbe o prevozih, tveganja pri naročniku
 Komunikacija med prevoznikom, občino in državo je pomanjkljiva
 Vsaka sprememba (vozni red, objektivne okoliščine...) je
konfliktna
Cilji:
 Za naročilo izpogajati boljšo, realnejšno (nižjo) ceno z višjimi
garancijami za kakovost storitve.
 Omogočiti resnično konkurenčen boj med ponudniki prevozov.
Problematika planiranja
prevozov
 Enako ponudbo bi bilo praviloma možno zagotoviti z




manj voz-km!
Naročnik (šola) praviloma ni plačnik.
Nepoznavanje različnih možnosti integracije prevozov.
Pravne zavore (koncesije, pogodbe, država, občina, šola)
Prometno-tehnične zahteve pogosto previsoke ?
`