1. PDF dokument

Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoinhorortersvetDrugotnosti
ISSN1855-6434|september
|september2013|letnik
|letnik6|š
|š tevilka28
POROČAMO




KSEVT, VITANJE, SLOVENIJA
9. GROSSMANN, LJUTOMER, SLOVENIJA
ZMAJ POD DRAGUĆEM, PAZIN, HRVAŠKA
NA MEJI NEVIDNEGA, LJUBLJANA, SLOVENIJA
ZF INTERVJU

BELUGE NISO BELI KITI (intervju Žiga Žigon)
POGLEDI


MOJA E-IZKUŠNJA
E-KNJIGE V DIGITALNI KUHINJI
KRATKE ZGODBE







Marko Vitas: ODJEK SIRENE (Motnja v permutaciji)
Majda Arhnauer Subašič: PREKLETSTVO SVETLOBE
Primož Jenko: KONEC IGRE
Bojan Ekselenski: ZMAJSKA PSIHIJATRIJA
Andrej Ivanuša: RAZPOKA
Vid Pečjak: GENETSKA SVETOVALNICA in NAJKRAJŠA VOJNA (Podobe iz prihodnosti)
Tatjana Malec: ACTIO IN DISTANS (zf poezija)
DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA – RAZPIS
Jašubeg en Jered
ISSN1855-6434
Fanzinzafantazijo,znanstvenofantastikoin
horortersvetDrugotnosti
Izdajatelj in urednik: BojanEkselenski
Ljubljanskacesta5A,3000Celje
Druš tvoZvezdniprahMaribor
Stritarjeva24,2000Maribor
GSM:+38640642356(Bojan)
E-poš ta:[email protected]
Internet:www.drugotnost.si
Preostalniki:
Oblikovanje:AndrejIvanuš a
Naslovnica:
KaraShyreandPawPaw
©2008KeremBeyit
Copyright©2013BojanEkselenski
Vsepravicepridrž ane.
Besedila,slikeinoblikovnereš itve
jeprepovedanokopiratinakakrš enkoli
nač inbrezdovoljenjaizdajatelja.
BEK=BojanEkselenski
JIV=JaniIvanuš a
ANI=AndrejIvanuš a
NOVOPEČENI
Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej
ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvenefantastikeinhororja,kiimajotudi
ustvarjalno energijo. Zal nimamo
nobenegaperiodičnegaglasila,kibiredno
objavljalo in s svetovanjem pomagalo
avtorjemprinjihovihprvihkorakihvsvet
ustvarjalnosti.PravJaš ubegenJeredtorej
orjeledino.
Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsako delo bo š lo skozi nekaj rok. Prvo
sito je pravopisno, torej skladnja in
pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak,
temvečkvaliteto.Objavilibomodvealitri
najkvalitetnejš e zgodbe. Objavili bomo
zgoš čeno oceno vsakega prispelega dela,
pričemerbomoavtorjemsvetovali,kako
naprej.
Kam poslati svoje umetnine?
Svojeumetninepoš ljitenae-naslov:
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...
Kotvednoprič enjamoš tevilkozuvodnikom,spekulativniminovicamiin
z rubriko O življenju, Vesolju in sploh Vsem. Seveda smo vse skupaj zač inili
š ezVesoljskim humorjem.
⇨Večnastranehod3do7.
Nato sledijo poroč ila s konvencij in dogodkov, ki so jih obiskali č lani
druš tvaZvezdniprah(berite:urednikitegafanzina).Bilismonaljubljanski,
slovenski konvenciji Na meji nevidnega, obiskali smo Kulturno središ če
evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, deveti Grossmannov
festivalvLjutomeruinpovabljenismobili,dazastopamoslovenskebarve
nadvanajstemfestivalufantastič neknjiž evnostivPazinunaHrvaš kem.
⇨Večnastranehod8do17.
Beraocenjenih ilmovvkinuinnaDVDjenaslednja:WorldWarZ,Cloud
Atlas,Skyline,JacktheGiantSlayer,Paci icRiminElysium.Zalninobenega
slovenskegamednjimi.Eh,padrugič !
⇨Večnastranehod15do23.
Tokratni intervjujanec je mlad slovenski ZF avtor Ziga Zigon s svojim
prvencemBeluge.
⇨Večnastranehod24do25.
V rubriki Pogledi je Bojan spregovoril svoji e-izkuš nji. V nadaljevanju
smododalivrubrikiIzobraževanješ eE-knjigevdigitalnikuhinji.Zatemse
lahkoseznanitespojmi,kisopriš liizZFknjigin ilmovvvsakdanjež ivljenje,tero'pravljič nihhiš ah'.Poglejteš erazpiszadelavnicokreativnegapisanja.
⇨Večnastranehod26do31instrani53.
Literarni del obsega 20 strani. Tako lahko preberete zgodbe kar š estih
avtorjev.TosoMarkoVitas:ODJEKSIRENE(Motnjavpermutaciji);Majda
ArhnauerSubaš ič :PREKLETSTVOSVETLOBE;Primož Jenko:KONECIGRE;
Bojan Ekselenski: ZMAJSKA PSIHIJATRIJA; Andrej Ivanuš a: RAZPOKA ter
Vid Peč jak: GENETSKA SVETOVALNICA in NAJKRAJSA VOJNA (Podobe iz
prihodnosti).Inš eZFpoezijaizpodperesaTatjaneMalec.
⇨Večnastranehod32do55.
Zakonecpaš eotem,kajsedogajazletoš njimSI.CONvMariboru.
OCENJEVALNI STANDARDI
Zaocenjevanje ilmovvkinuinnaDVDterknjiguporabljamonaslednjamerila:




FILMVKINU:
2,0-zgodba(njenaizvirnost,izvedbavscenaristič nempomenu,ipd.),
1,5-izvedba(glasba,rež iserskiprijemi,kamera,posebniuč inki),
1,0-igra(verodostojnostigre,vž ivetostvvlogo,preprič ljivost,ipd.),
0,5-tehnič nakvalitetaizvedbe(3D,kvalitetaslike,zvoka).





DVDFILM:
2,0-zgodba(isto,kotpri ilmuvkinu),
1,0-igra(isto,kotprej),
0,5-opremaš katle(bonusi,kvalitetaovitka,dodatnevsebine),
0,5-razmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zazahtevandenar),
1,0-tehnič nakvalitetadobljenega(kvalitetaslike,zvoka).
[email protected]








KNJIGA:
VSEBINA(max.5,0)
3,0-zgodba(njenaizvirnostinnjenovodenjeodzač etkadozadnjestrani),
1,0-izvedbaideje(ž anrskaumeš čenost,preseganjealistapljanjež anrov)
1,0-podajanjezgodbe(jezikovnavš eč nost,izvirnost,jezikovnabarvitostv
skladuzzgodbo,ipd.),
OBLIKA(max.5,0)
2,0-oblikovanje(kakojeknjigaoblikovana,prelomknjige,ipd.),
2,0-spletnapodporainvsebinskidodatnibonbonč ki,
1,0-dobljenozadenaralirazmerjecena/kvaliteta(kajdobiš zasvojdenarv
primerjavisprimerljivokonkurenco).
Najviš jamož na ocenavvseh primerihje5! Tako, zdajvestekakš na somerila. Pri
vsakemopisuboanaliza,kjejeizdelekdobilinkjeizgubiltersevedaskupnaocena.
2
UVODNIK
UVODNOMODROVANJE
BojanEkselenski
Elektronske knjige so v Veliki Britaniji in zlasti ZDA
pomemben igralec na knjiž nem trgu. Kaj pa Evropa? Pri
nasž alobstajamočanknjigarniš kiintudizalož niš kilobi,
kiseupiranaravnemurazvoju.Ozadnegainteresanitež ko
spregledati.VZDAjedaveknaknjige0%,prinaspacelo
knjigarnarjiinzalož nikinisonavduš eninadnultostopnjo,
nitinadizenačitvijopapirnatihinelektronskihknjig.Seve,
čemu.Vsvetuokostenelemiselnostisovednomočnitrendipoohranjanjuobstoječegainzaviranjanovosti,kispreminjajoutečenotrž enje.
KajpavSloveniji?
Od1.julijadelujeplatformaBiblosStudenstkezalož be.
Platformosozasvojosprejeletudislovenskeknjiž nice,saj
omogočaenostavnoizposojoinnadzornadizvodi.Knjige
sinaBiblosulahkopreprostoizposodivsakdozveljavno
člansko izkaznico podprte knjiž nice (večina je zraven).
Gre za pohvale vreden projekt, saj v slovensko zatohlo
sceno prinaš a nujno svež ino. Omogočen je tudi preprost
nakupknjig.Ceneso,navkljubastronomskemuDDV,zelo
primerne.Vsajjaz,samozalož nik,imampozitivnobilanco.
TudiMladinskaknjigasetrudissvojoknjigarno,aješ e
precejvpovojih.Vidise,dajevseskupajš ezelonedodelano,vendarnapreduje.
Obe platformi sta daleč od spoliranosti Amazona ali
Kobo. Logično, saj gre za svež i platformi. Obe knjigarni
podpirata iOS in Android in kakovost aplikacij š e kaž e
porodne tež avice. Evropa tu itak kar močno zaostaja, za
karpajetrebaiskativzroketakovdavkunaelektronske
OBJAVA
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNIPRAH2012-letni
zbirslovenske ikcije.
knjige,viš jiceniprevodov insevedazavestnemu zadrž evanju najpomembnejš ih igralcev na trgu. Tudi pri nas so
elektronskeizdajepolegpapirnatihboljizjema,kotpravilo.
Velikim knjigarnarjem, ki so večkrat tudi založ niki, je
elektronskaknjigavokoljihsselektivnosubvencionirano
knjiž noprodukcijostrelvkoleno.
Kako?Vsakaprodanaelektronskaknjigapomenimanj
drž avnihsubvencijzatiskanje.Tudiavtorji,kisepasejona
drž avnih jaslih, so v E-svetu naenkrat soočeni z zoprno
konkurenco tistih, ki pač ne pridejo v bliž ino javnega
denarja.Nadaljelahkoutečenizalož biuspeš nokonkurira
dovolj spreten posameznik. Z znanjem uporabe različnih
cenovno dostopnih (in tudi brezplačnih) orodij zlahka
eliminirapotrebopodragiinfrastrukturivelikihhiš .Veliki
sookornejš iinnjihovaračunicatemeljipredvsemnatradicionalnidistribuciji.Zlastiknjigarniš kidelposlaobznatniE-produkcijiobvisivzraku.Tujeprizadetravnomonopolist,sajodpadepotrebaponjegovihpredragihdistribucijskihkanalih.Vtakš nemsvetujezamajhnegasamozalož nika E-knjiga pravi blagor. Odpade potreba po dragem
tiskuindragidistribuciji.
V ZDA je davek na E-knjige 0%, a v Sloveniji
22,5%,karjebistvenovečkotzapapirnateknjige.
Po domače, v očeh državno-kulturniških institucij
sta E-knjiga in pornogra ija davčno izenačena.
Lepo,nikaj.
(Nadaljevanje na strani 4)
ZVEZDNI PRAH
2013
Letni zbir slovenske fikcije
RAZPISZALETO2013
Razpisjekonč an.Zahvaljujemosevsem,kisteposlalisvojadelananateč aj.Zlastinasveselivelikonovih
imen.Uredniš tvomoravaš adelaprebrati,jihprespati
in seveda verodostojno uvrstiti ali pa tudi ne. Vsekakorbomoouvrstitvivseobvestili,najkasnejedobož ič nihpraznikov.
KDAJBOZBIRKAPRIPRAVLJENA?
Zbirkaboskupajdanadopomladileta2014.Predstavilijobomona2ndSi.Con2014,kibovpomladanskihmesecih.
Vsak avtor bo dobil dovolj izvodov za deljenje z
najbliž jimi.
ZVEZDNIPRAH2014?
Natanko tako! Lahko zač nete s pripravami na
naslednjinateč aj.
3
UVODNIK
(Nadaljevanje s strani 3)
DrugproblemvSlovenijisoE-bralniki.VZDAsodostopni na vsakem koraku, pri nas pa je nabava prava
misija. Zaradi Amazonovih omejitev so Kindli pri nas
manjuporabni.Podomač e,slovenskeknjigenemorete
preprostonalož itiizAmazonovetrgovine.Dajestvarš e
zabavnejš a, tudi Biblos ne podpira kindlovega mobi
formata, kar je razumljivo, saj je handlanje s Kindli v
naš i podsaharski dež eli (tja nas uvrš ča veliki A) zelo
neergonomič no poč etje. Resnici na ljubo, je ž ogica na
Amazonovistrani.
DrugpomembenigralecjeKobo.Njegovibralnikiso
sicerdosegljivitudiprinas,lahkojihkupite,vendarjih
iz bog ve, kakš nih razlogov, ni v trgovinah z zabavno
elektroniko ali vsaj več jih knjigarnah v več jih mestih.
Cigavinteresje,daganivtrgovinah,kjerbigapologiki
iskali?
Kobo Glo, ki ima osvetljen zaslon, stane 160 €, a
navaden Kobo stane 80 €. To je primerljivo s Kindli.
Tudi kvaliteta in ergonomija naprave je podobna Kindlovi in je svetlobna leta daleč od cenenih kitajskih
igrač k.KobopodpiraePub2,torejistiformat,kotBiblos.Koboimasvojoknjigarno,spodporoslovenš činiin
Sloveniji, kjer je mož no enako udobno nalaganje, kot
priAmazonu.
Sevedapaobstajajotuditablice.Tesoodlič nezlasti
zabranjebarvnihpublikacij,azaknjigeznajobitivč asih malce naporne. Po mojih izkuš njah je branje č isto
OK,č ejesvetilnostzaslonanastavljenanaminimumin
neberetenaodprtemsoncu.Kljubvsemuvamzabranjeizključ noknjigtoplopriporoč amKobota.
Kaj pa knjiž na ponudba? Slovenski založ niki so se
presenetljivo slabo odzvali. Tako Biblos, kot eknjiga.emkastaprecejrevna,sajjedigitaliziransamomanjš i del knjiž nega bogastva. Zlasti je zaskrbljujoč e, ker
noveknjigeneizidejovpapirniinelektronskiobliki.Se
vedno vlada papir. Vzroke sem ž e navedel. V E-svetu
smo naenkrat vsi izenač eni, to pa mnogim na slovenskem kulturniš kem, knjigarniš kem in založ niš kem
olimpuneodgovarja,sajizgubijosvojprevladujoč polož aj. V Sloveniji za samozalož nika predstavlja glavno
coklo predvsem visok delež stroš kov tiska v celokupnemstroš kuknjige.Kotaodpade,stamajhensamozalož nikinvelikazalož ba,č epravjetaobilnonapojenaod
drž avnihjasli,venakempolož aju.
Pravzapravjemajhenvboljš empolož aju.Cemu?
Najprejrealnostslovenskegaknjiž negatrga.Slovenskezalož beneplač ujejohonorarjev.Knjigesonamenjenezasluž kuzalož nikainneavtorja.Avtorjipiš ejo,založ be izdajajo. Nekako se vsem, tako velikim, kot malim
zdi, da mora avtor delati brezplač no, za svojo duš o.
Skratka,založ baavtorjunič esarneplač a,č eknjigasluč ajno ni drž avno izdatno podprta (beri: pokriti skoraj
vsi materialni in drugi stroš ki). Malce manj spreten
avtor lahko nultega honorarja ostane tudi brez avtorskihpravicdolastnegadela.Karvelikozalož btakoož ema avtorje. Založ be plač ajo tisk, vč asih tudi lektorja
4
(drobiž mimo davkarjev v primeru manjš ih založ b), a
oblikovalcaboljredko(več inanaslovnicsoboljalimanj
fotokopiraniizdelkinekoga,kijepač priroki).Knjigaje
natisnjena, več ina se proda v knjiž nice, založ ba potem
kasira, kolikor se pač pokasira za 100 – 150 prodanih
izvodov.
V E-svetu ta suž njelastniš ki sistem odpade. Avtor
lahko založ bi reč e adijo. Kako? Ce je dovolj spreten,
lahkosampripravielektronskoizdajoinjoponuditrgu.
Ceprav ne bo obogatel, pa bo dobil vsaj nekaj, kar je
boljeodnič ,karlahkoprič akujeodzalož be.Sevedapa
modelE-knjigenediš idrž avnopodprtimakterjem,saj
naenkrat niso več v prednosti glede stroš kov in tudi
kvalitete. Iznajdljiv in spreten samozalož nik lahko s
primernimi orodji izdela profesionalne izdelke. Ta
namenskaorodjasosorazmernopoceni,vendarnaredijoprofesionalneizdelke.Vsejevveš čini.
Biblosjedokaz,kakoje,č esovsiakterjinaistiš tartnič rti.Samozalož niš kiprojektViteziinCarovniki:Votlina skrivnosti je ž e od zač etka med prvimi petimi z
največ izposoje(izmenjasi3.in4.mesto).
Majhniimamotudiprednost,kerselahkohitroprilagajamo. Neobremenjeni smo s kalkulacijami velikih in
nismoeksistenč noodvisnioddrž avnegavbogme.
Elektronske knjigarne pa imajo seveda od nas majhnih korist. Ker ne kalkuliramo, lahko ponudimo vse,
kar imamo. S tem bogatimo ponudbo elektronskega
knjigarnarjainkoristimamovsiudelež enci.
Zakajpolegobehsvež ihE-knjigarnneomenjamRuslice,pionirjanatempodroč ju?Znjiminimamizkuš enj.
Vč lankuMojaE-izkušnjavampodajamsvojosamozalož niš koizkuš njo.
Senekaterispletninaslovi:
 ElektronskaknjižnicainknjigarnaBiblos
http://biblos.si
 ElektronskaknjigarnaE-knjiga.Emka
http://eknjiga.emka.si
NOVICE SPEKULATIVNE
DREJČKOVIHNAGRAD
ZALETO2013
NEBODOPODELILI
Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah iz
Maribora je v lanskem letu prič elo
s podeljevanjem nagrad DREJCEK
IN TRIJE MAROVCKI za dela na
področ ju spekulativnih umetnosti
(fantazija, znanstvena fantastika in
horor).
Zaldokoncamesecajulija2013,
ko se je iztekel rok za nominacije,
druš tvo ni prejelo niti enega(!)
samega predloga. Zato se je odbor
odloč il, dazaleto 2013 te nagrade
napodeli.Vsaprodukcijanaspekulativnempodroč juvletoš njemletu
pa bo upoš tevana pri podelitvi
nagradzaleto2014.
IRONSKY–
THECOMINGRACE
Opraviti imamo z nadaljevanjem
ilmaIronSky(Jeklenonebo) inskega rež iserja Timo Vuorensola. Producenti ilmaž elijobitiš eboljneodvisni od inancerjev in so sprož ili
nabiralnoakcijo,kijebilauspeš na.V
57 dneh so zbrali nekaj več kakor
182.000$. Kakor pri prvem ilmu,
tuditukajvelja,daselahkopridruž ite ustvarjalcem ilma. Predvidevajo,
da bodo potrebovali okoli dve leti,
da ilmnaredijo.(Vir:sci iportal.eu)
KRATKEIZEVROPE
Novic iz naš e Kokoš ke ni kaj
veliko in vč asih se spraš ujem, č e
spimo sredi poletja zimsko spanje.
A ker smo del Evrope, je prav, da
kakš na novica pricurlja tudi izza
meja.(Vir:sci iportal.eu)
NOVASTRANESFS
European
Science
Fiction
Society je prenovila svojo domač o
stran, tako vsebinsko kakor tudi
oblikovno. S tem skuš ajo doseč i š e
več ješ teviloljubiteljevinpodpirati
Evropskifandom.
UTOPIALES,NANTES
Med 30. oktobrom in 4. novembrom bodo Francozi organizirali
svojo letno konvencijo Utopiales v
NantesuvKongresnemcentru.GostjebodoWilliamGibson,OrsonScott
Card, Max Brooks, Peter Curling,
SaraDoke,MichelSerres,AlainMusset,EricPicholleinš evečfrancoskih
avtorjev, ki so nam neznani. Pripravili bodo okrogle mize in podelili
francoskenagrade.
DUTCHEUROPEAN
STEAMPUNKCONVENTION
Ljubiteljitovrstneliterarnesmeri,
mode,designa,itd.,staž alž ezamudili največjo evropsko prireditev.
Bilajemed26.in28.julijem2013v
mestecuMeppelnaNizozemskem.
EFFFF
The European Fantastic Film
Festivals Federation (the Federation) sestavlja22 ilmskih festivalov
v 15 drž avah. Ocenjujejo, da so v
zadnjem letu tako nabrali skupno
več kakor450.000obiskovalcev.Iz
Slovenije je zraven Grossmannov
festivalizLjutomera.
Zveza podeljuje nagrado Mé liè s
d’Or za najboljš i fantastič ni ilm
(dolgo-inkratko-metraž ni).Nagrada je poimenovana po Georgesu
Mé liè su, francoskem cineastu, ki je
prvinaredilznanstvenofantastič ni
ilmvkateremjeuporabiltehnič ne
trike,kisoš edanesvuporabi.
Nagrado so prvič podelili leta
1995vBrusljunaInternationalFantastic Film Festival. Prejel jo je Alex
delaIglesiaza ilm TheDayofthe
Beast(ElDíadelaBestia). Nato so
nagrado dobili š e Michael
Winterbottomza ilm Code46leta
2004, ThomasAlfredsonza Letthe
Right One In (Låt den Rätte KommaIn)leta 2008, RodrigoCortesza
ilm Buried leta 2011 in Kristina
Buozyte za mojstrovino Vanishing
Waves(Aurora)leta2012.
Letoš nja, ž e sedemnajsta Mé liè s
d’Or Ceremony bo 13. oktobra na
Sitges Internacional de Cinema v
KatalonijivSpaniji.Več informacij
jemogoč enajtinawww.melies.org.
Vse ANI <>
5
NOVICE – RAZNO
OŽIVLJENJU,VESOLJUINSPLOHVSEM
ROJENAJENOVAZVEZDA
20.avgust2013
Ampak ne ilmska ali glasbena,
temveč čisto prava, vesoljska. Novo
soncesejepriž galo1400svetlobnih
let stran od Zemlje. Skratka skoraj
nanaš emdvoriš ču.Stemjepostala
idealennebesniobjektzaproučevanje.
Rojevanje zvezde proučujejo s
pomočjoradijskegateleskopaALMA
vCiluvpuš čaviAtacama.Rojstvoso
zaznalitakrat,kososepliniobpriž igu zvezde razleteli na vse strani s
hitrostjo144.000km/hinzadeliob
pline, ki obkrož ajo zvezdo, da so
zaž areli. Odkritje priž iga nove zvezde bo znanstvenikom pomagalo, da
bodoboljerazumeliproceseobnastankuzvezd.Zvezdosopoimenovali
HH(Herbing-Haro)46/47.
ISKANJEALIENOVZLASERJEM
Avgust,september2013
Astrobilogisopriš linanovoidejo, kako poiskati tuje civilizacije.
Zamislilisosi,dajemogoč ezabelež iti laserske emisije izvenzemeljskihcivilizacij.Tojepostalomogoč e v zadnjem č asu, saj so razvite
naprave, ki zaznajo en sam foton
svetlobe v zelo majhnem delcu
sekunde.
Detektorja na Harvardu in Pricentonu zmoreta z 'enim pogledom' zaobjeti 10.000 zvezd in zaznati morebitni laserski blisk.
Walter Leeb z Dunajske univerze
zatehnologijopravi:
6
»Predpostavljamo,datujecivilizacije najbolj verjetno uporabljajo
svetlobo za komunikacijo. Tudi
Zemljani ž e od vsega zač etka uporabljamo svetilnike, ki utripajo in
opozarjajo na nevarnosti ali določ ajo smer. Iš čemo impulze, ki se
pojavljajo vsako nanosekundo ali
š e v krajš em intervalu. Tako kratkihintervalovnamreč nepovzroč a
nobenonebesnotelo.«
Prav tako menijo, da bi uporabljali infrardeč e laserje in druge
podobnih valovnih dolž in, saj v
naravi takš nega vira svetlobe š e
nismo odkrili. Ta vrsta laserjev je
tudi energetsko zelo moč na, kar je
nujno,č ež elimoposlatiinformacije
na velike daljave. Ob tem se osredotoč ajo na tiste zvezde, kjer bi
bilo mogoč e, da okrog njih krož ijo
zemljipodobniplaneti.
Z 80-centimetrskim teleskopom
Dunajske univerze so ž e preiskali
pred kratkim odkrit planet, ki je
zelo podoben Zemlji. Upanje polagajo prav na tiste planete, ki so v
zoni naseljivosti (zlatolaskina
zona). To so tisti, ki so na takš ni
razdalji od matič nega sonca, da je
na njih tekoč a voda. Najbolj
'zaž eleni'vtemtrenutkusoKepler22b, HD 33564b, HD 87883b in
eksoplaneti zvezde Gliese 581.
Felix Hormuth z Instituta maxa
Plancka za astronomijo v Heidelbergu,Nemč ija,pravi:
»Signalovstehciljanihplanetov
nismo prejeli. Vendar smodokazali,dasotehnologijainmetodepravilni.Takotoniznanstvenafantastika,temveč smelposkus,kijefascinanteninrealistič en.«
KOLONIZACIJAMARSA
September2013
Privatna organizacija Mars One
je aprila letos objavila, da zbira
prostovoljcezakolonizacijoMarsa.
V razpisu je navedla,da bodo udelež enci odš li leta 2023 na Mars in
tam ostali 'za vedno'. Nihč e ni prič akoval,dasebonaš lodovoljljudi
za takš no enosmerno potovanje.
Do konca avgusta se je javilo več kakor 165.000 udelež encev, ki so
celož eplač ali'aro'zatakš noepsko
potovanje.(vseANI)
PLANET HUMORJA
Eh,nehaj
stokati!
Sajjemoja
kraljica
samozaleglajajcav
tvojega
tekač a!
BREZBESED



Lekajjeto?



KAJ SI
USTVARIL
V SVOJEM
ŽIVLJENJU?

NEKAJRESNICORAČUNALNIKIHVZFFILMIH
Vsakračunalnik,kiož iviingrozičloveš tvuzuničenjem,jemogočepremagatitako,damupodtaknemonasprotujočesipodatke.
Veliko-ploskovniračunalnikizmnogimilučkamiin
vrtečimisekolutisonajsodobnejš istroji,samoso
jihretrodizajnirali.
Katerikolivirusnapisannakateremkoliračunalnikulahkouničidrugiračunalniknegledenanjegov
operacijskisistem.(He, verjetno je to zato, ker vsi
uporabljajo Mace!)
Največjiračunalnikisonajhitrejš i!
Nanajboljzavarovanemvohunskemračunalnikuni
tež konajtiskritihdatotek.Samojepotrebnovtipkati:»Najdivseskritedatoteke!«
Geslojevednomogočeuganitinajvečvdveh,pardon,vtrehposkusih.
Setakobutastinmiš ičastherojtakojrazumekako
delujeračunalnikIzvenzemeljcev.
Imam slabo in dobro novico za vas. Slaba je, da imate
napredujočobolezen'razvojčloveš kevrste'.Dobrapaje,
dabodozelohitrouničilisamisebe.Takobostekmalu
zdravi!
Alinisibral
mojih
tweetov?
7
POROČAMO
KSEVT
VITANJE–SLOVENIJA
13.JULIJ2013
PripravilAndrejIvanuša
Kulturno središ če evropskih vesoljskih tehnologij
(nakratkoKSEVT)vVitanjujebilodograjenovseptembru leta 2012. Otvoritveni govor so imeli: dr. Danilo
Tü rk,predsednikRS,dr.ZigaTurk,ministerzaizobraž evanje, znanost, kulturo in š port RS, dr. Lojze Peterle, evropski poslanec, dr. Anton Mavretič , vesoljski
znanstvenik,terkozmonavt,dr.JurijBaturin.ZMednarodnevesoljskepostajejeudelež encepozdravilkozmonavt Jurij Malenč enko. Objekt sta uradno odprli bivš a
ministricazakulturoMajdaSircainkandidatkazaumetnico v vesolju Mateja Rebolj. Osrednji umetniš ki program je predstavljalo delo Pendulum Choir š vicarske
skupineCod.Act.
V tem trenutku (do konca septembra) je v središ ču
š e odprta otvoritvena razstava HERMAN POTOCNIK
NOORDUNG: 100 MONUMENTALNIH VPLIVOV. Posveč enaječ loveku,vimenukateregajeidejaoKSEVTpravzapravzrasla.RodPotoč nika,pionirjavesoljskihpoletov,izviraizVitanja.Tamž eodprejstojinjegovaspominskasoba.
Stavba Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju se
zdi kakor, da bi padel leteči krožnik sredi pičnega slovenskega trga.
Vsekakor je prvi v s 'izvenzemeljski'.
»Potoč nikovarazstavapredstavljapredvsemhumanizacijo tehnološ kega razvoja. Je seš tevek vplivov na
Potoč nikovo biogra ijo in vplivov njegovega dela na
desetletjarazvojavesoljskihtehnologij,kisoomogoč ile
polet prvega satelita in prvega č loveka v vesolje, polet
na Luno ter namestitev vesoljskih postaj v Zemljini
orbiti.«jedejalMihaTurš ič ,avtorrazstave.
Razstavo sem obiskal v mesecu juliju 2013. Bila je
toplapoletnasobotainpospustushladneRoglesvaz
ž eno'padla'vpoletjeinseustavilavVitanjupredstavbo, ki š e najbolj spominja na kakš en leteč i krož nik.
Delovala je prav nezemeljsko sredi klasič nih 'kmeč kih'
hiš Vitanja. Pridruž ila sva se vodenemu ogledu razstave.CepravvemoPotoč nikupraktič no'vse'inš eveč o
KSEVT je 24. maja 2013 obiskala
Sunita L. Williams, astronavtka
tudi s slovenskimi koreninami, ki je
bila doslej dvakrat člani a posadke Mednarodne vesoljske postaje,
drugič je bila poveljni a odprave.
č loveš kem osvajanju vesolja, sem dobil š e nove informacije,kijihnisempoznal.Razlagajebilananivojuin
vodenjeodlič noopravljeno.
Po uvodni predstavitvi Potoč nikovega ž ivljenja smo
se posvetili njegovim idejam, ki jih je zapisal v knjigi
'DasProblemderBefahrungdesWeltraums-derRaketenmotor'injebilizdana1928.Knjigajevslovenskem
prevodu z naslovom 'Problem vož nje po Vesolju -
Raketni motor' izš la leta 1986. Vendar je mojo pozornost takoj pritegnil pod stropom 'lebdeč i' Sputnik.
Takoleodblizujebilvidetikotvelikaaluminijastaž oga
zantenami.Razstavljenjeedenodtreh,sajsoRusivednozgradilirezervnavesoljskaplovila.Prvinitiniuspel
poleteti v Vesolje. Drugi je bil sreč než , ki je obkrož al
Samo do septembra 2013 je mogoče v KSEVT vide 'originalni' SPUTNIK,
prvo vesoljsko plovilo, ki smo ga ljudje poslali izven naše atmosfere
v krožni o okrog Zemlje. Na platnu pod njim se vr projek ija vesoljske
postaje kot si jo je zamislil Herman Potočnik.
8
POROČAMO
Herman Potočnik Noordung se je rodil 22. de embra 1892 v Pulju.
Svoje otroštvo je preživel v Mariboru, šolal se je v Fis hauu, Hrani ah
in Mödlingu, ter se že v času prve svetovne vojne boril na različnih
frontah. Po vojni je bil invalidsko upokojen, kljub temu se je odločil
za nadaljnje šolanje na Dunaju, kjer je magistriral iz raketnih tehnologij. Od leta 1922 do svoje smr se je posve l vesoljski znanos .
Umrl je 27. avgusta 1929.
zemljoinvesč asnanjopoš iljalsignale–biiip,–biiip,ki
so jih med drugimi lahko uspeš no ulovili tudi radioamaterji.TretjipaZemljeninikolizapustilinjesedajkot
velikanskadragocenostrazstavljenvKSEVT.
Drugaatrakcijapasozagotovoruskevesoljskeobleke. Razstavljena je 'delovna' vesoljska obleka Sokol, ki
joastronavtiobleč ejomedpoletomvvesoljeinobpristanku na Zemlji ter ob posebnih prilož nostih, ko jim
morda grozi odpoved tesnosti postaje. Nato je naslednja lutka obleč ena v vesoljsko podobleko, ki vsrkava
znojinsoponjejrazpeljanecevkezaregulacijotemperature.Vanjosovš itetudikomunikacijskenaprave.Pod
stropom so obesili š e vesoljsko obleko za 'leoniranje',
torej za sprehod v vesolje. Pojem 'leoniranje' je nastal
zato,kerjebilprvič lovek,kisejepodalizvenvesoljske
kapsule,AleksejArhipovič Leonovmarca1965.Obleka
zimenomOreljepač 'č udo'tehnologijeinž etista,rabljena, ki je v KSEVT, je vredna toliko kolikor je stala
izgradnja središ ča.Vendar pa nudi astronavtukar največ jomož nozaš čitopredvseminevarnostmi,kiprež ijo
nanjvvesolju.Vendarjepotrebnoimetipredoč mi,da
jetoveč kakorobleka.Tojepravzapravmobilnaenoosebnavesoljskakapsula,kiomogoč adelovnajboljekstremnihpogojih.
Ostalo so fotografske predstavitve knjige naš ega
znanstvenika,kijeprvitehnič nospregovorilotež avah
bivanja v vesolju. Njegova vesoljska postaja je zelo
domiš ljena in mnoge njegove reš itve so uporabili tako
znanstveniki (Herman Oberth, Ciolkovski, von Braun,
idr.) kot pisci znanstvene fantastike (Arthur C. Clarke,
itd.).Samapostavitevrazstavejetehnič nozelodovrš ena in v uporabi so elektronski efekti, ki jih omogoč a
sodobna informacijska tehnologija. Ves center je ena
samaodasodobnivesoljskiininformacijskitehnologiji
kakortudiarhitekturi.
V kolikor si ž elite razstavo sami ogledati, potem
morate pohiteti, saj je odprta le do konca septembra
2013,potembodoRusiodpeljalioblekeinsatelit.
Več nainternetnihstraneh:
Slika zgoraj: Projek ija ski iz knjige Hermana Potočnika. Sodobna tehnologija riše na steno modre silhuete ljudi, ki stopajo mimo.
Slika v sredini: Vodička po KSEVT razlaga tehnologijo in uporabnost
ruskih vesoljskih oblek. Levo je obleka Sokol, ki jo astronav oblečejo ob
vzletu in pri pristanku. V sredini je podobleka, ki vsrkava znoj in regulira
toploto. Za njo pa 'lebdi' obleka za sprehod po vesolju Orel.
Sliki spodaj: Obleka Orel v elo ,
tudi rabljena je vredna toliko kot
vsa stavba KSEVT; in pake dehidriranih obrokov vesolj ev. Mene
je najbolj navdušila rdeča vsebina, saj je v vrečki tradi ionalni
ruski obrok - boršč. (Vse foto ANI)
http://www.ksevt.eu
http://noordung.vesolje.net
http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksej_Arhipovi%C4%8D_Leonov
9
POROČAMO
GROSSMANN9
LJUTOMER–SLOVENIJA
15.–20.JULIJ2013
PripravilAndrejIvanuša
Zombiji so znova korakali, tudi tokrat v Ljutomeru.
Ze devetič po vrsti. Napili so se dobrega, š tajerskega
vina in ne krvi! Ogledali so si najbolj grozljive ilme in
poč eli š e sto drugih stvari. Izvolili so kraljico krika in
najboljnoregakralja.Priš lisotakiizdomovineinonaki
izdrugihdež el.Bilojenoroinnepozabno!
Filmski program je bil bogat. V kategoriji HUDI
MACEK so se za nagrade potegovali Sawney: Flesh of
Man(UK)–gost:RickyWood;MayIKillU?(UK)–gost:
StuartUrban;Aurora(Lit)–gostja:JurgaJutaite;Frankenstein'sArmy(Nl)–gost:RichardRaaphorstinTulpa (Italija). V kategoriji SLAKOV HUDI MACEK smo
videli ilme Necrolovers (Cile), Luminaris (Argentina),
Castidermia,ViandeRouge,DeathChase,Pool,WeWill
CallHimBobby,FistofJesus,Alastor,TheCasteinThe
Cross (vse iz Spanije), Baby-Sitting, Antoine and the
Heroes,NostalgicZ(obeFrancija),Revolucijajedesvojudecu,Prič eizgroba(obeSrbija),Territory(Finska),
The Hopper (Danska/Nemč ija) in Bad Penny
(Romunija).VkategorijiMELIESD'ARGENTsobiliznova najš tevilč nejš i š panci z White Darkness, Hotel, PresenceRequiredinAlexisterFrancozizTheRevenantin
SrbizTheTaleoftheWallHabitants.
V glasbenem delu (glasbeni dokumentarci) so se za
nagrado HRUPNI MACEK potegovali Intimn frizurn:
padec, Drum’n’bass in your face in Otroci socializma –
zamenitemiglavoizSlovenije;Kakosmouš liuEuropu:
Sluč ajSexA,Monteparadiso20,GradIzobiljainPunč ke
iz Hrvaš ke, iz Srbije je bila Ljuljaš ka ter iz Makedonije
Kanal103–Ljubavnopismoalternativnojkulturi.
Otvoritveni ilm je bil BYZANTINUM iz Velike Britanije.Ta ilmsoprič eliodprvegaavgustapredvajatitudi
vnaš ihkinematogra ih.
Nakratkoovsebini ilma:Skrivnostniž enskisezateč etavneuglednoobmorskoletoviš če.ClaraspoznaosamljenegaNoela,kijimaponudizatoč iš čevzapuš čenem
gostiš ču Byzantium. Solarka Eleanor se spoprijatelji s
Frankom in mu zaupa njuno smrtonosno skrivnost.
Rodilistasepred200letiinsehranitasč loveš kokrvjo.
Obrazkritjunjuneskrivnostijepreteklost,kijujevselej preganjala, naposled moč nejš a in posledice so straš anske.
Polegprojekcij ilmovsonafestivalubileš erazlič ne
delavnice. Bila je delavnica posebnih uč inkov z Mad
Squirrel FX. Naslednja je bila igralska delavnica pod
vodstvom Zige Camernika (Method acting – igranje za
vsakogar), ki so temeljile na metodi Strasberga. Tretja
je bila š e MALA DELAVNICA GROZE, ki so posvetili
legendarnemu Rogerju Cormanu, dobitniku č astnega
10
“Hudega staregamač ka” na Grossmannu08. Eden njegovih bolj znanih in kultnih ilmov je Mala delavnica
groze (1960) - verjetno najboljš i primer vseh č asov,
kako brez prorač una posneti brezč asno ilmsko mojstrovino.FilmjezapisanvGuinnessovoknjigorekordov
kot ilm,kisogaposnelivnajkrajš emč asu.Cormanje
zasnemanjeporabilceladvadniinenonoč .
Vdelavnicijeletossnemalopetekip,kisojihvodili
Staš Milovanović , Zan Rode, Richie Ercolalo, Jerneja
JeleninBoš tjanSovec.
Letoš njegafestivalastasekotč astnagostaudelež ila
legendarni italijanski igralec Franco Nero in eden največ jih mojstrov evropskega akcijskega ilma Enzo G.
Castellari. Obema so podelili nagrado za ž ivljenjsko
delo.
Zal o vsem ni mogoč e povedati na straneh JEJ, zato
vas vabim, da si podrobnosti pogledate š e na straneh
festivalahttp://www.grossmann.si/.
Enzo G. Castellari in Fran o Nero
POROČAMO
FESTIVALSKENAGRADE
HUDIMAČEK
Nagrada za najboljši celovečerni ilm
Aurora(Litva,Francija,Belgija;2012)
režija:KristinaBuožyte
Obrazlož itev:Zafascinantnoestetiko ilma,kizdruž ujevizualno,
dramatič no in tudi poetič no vznemirjenje – fantastič ni litovski
triler.
Posebna omemba:
Vaslahkoubijem?(VelikaBritanija;2013;
režija:StuartUrban
Obrazlož itev: Za scenarij, ki je obenem zelo lahkoten in zelo
mrač en.
SLAKOVHUDIMAČEK
Nagrada za najboljši kratki ilm
Antoineinjunaka(Francija;2012)
režija:PatrickBagot
Obrazlož itev: Fantastič en primer ilmske nostalgije, ki popolno
ujamebistvokultnekinematogra ijeosemdesetih.
MELIESD'ARGENT
Nominacija za Melies d'Or, nagrado za najboljši
evropski fantastični kratki ilm, ki jo na koncu letnega festivalskega cikla podeli EFFFF
Zgodbaoprebivalcihzidov(Srbija;2012)
režija:AndrejBoka
Obrazlož itev:Mojstrski prikaz digitalnih efektov v zgodbi, ki bo
ujeladomiš ljijomlajš ihobč instevinjihobenempoduč ilaotegobahkon likta.
HRUPNIMAČEK
Nagrada za najboljši glasbeni dokumentarec
KakosmovstopilivEvropo:primerSexa
(Hrvaš ka;2012;rež ija:InesPletikos)
Obrazlož itev:KakosmovstopilivEvropo:primerSexa"govorio
pomembnemininovativnembendunadramatič nemprehoduiz
80h v 90ta. Dokumentarec odlič no uravnoveš a osebne zgodbe
č lanov,zgodbobendaindruž benikontekst.Osveš čenalterbend
ruš i stereotipne predstave o kreativnem emigrantstvu in begu
pred politič nimi dogodki. Zvesti samim sebi tudi v tujem okolju
so Sexa priš li v kon likt s politič no korektnostjo in predsodki
nizozemskealterscene,akljubtemuvztrajaliprisvojiustvarjalni in osebni integriteti. Vizualno moč an, odlič no zmontiran in
pripovednotekoč ilmbrezolepš avpovenjihovozgodbo.
ČASTNIHUDIMAČEK
Nagrada za življenjsko delo
FrancoNeroinEnzoG.Castellari
VINSKIŠAMPIONHUDIMAČEK
Nagrada za najboljše vino po izboru ilmskih gostov
Rumenimuškat2012-TurističnakmetijaHlebec
NAGRADAZANAJBOLJŠIFILM
MALEDELAVNICEGROZE
ŽIRIJE
HUDIMAČEK
GoranMarković
Rež iser, scenarist in dramski pisec. Dobitnik č astnega hudega
mač ka na Grossmannu 2012. Predavatelj na Fakulteti dramskih
umetnostivBeograduinč lanbruseljskeEvropskeakademijeza
ilmskoumetnost.Avtorkultnihkomedij,dramingrozljivk,kiso
postaledelpopularnekulturenapodroč junekdanjeJugoslavije,
veliko pozornosti pa so bile delež ne tudi v š irš em evropskem
prostoru.Zavsenjegove ilmejeznač ilnomoč nodruž benokritič nosporoč ilo,kiskozipogostohumornepripovedioneprilagojenihmalihljudeh,kisoledeldisfunkcionalne,razpadajoč edruž be,opozarjanadruž beneprobleme.Zasvojedelojeprejelš tevilne nagrade na domač ih in mednarodnih festivalih. Pred krakim
jeposnelkomedijoPonarejevalec,kipoodlič nihodzivihdomain
nafestivalihjeseniprihajatudivSlovenijo.
PhillipBergson
Ze kot š tudent je ustanovil ilmski festival v Oxfordu. Za BBC je
napisalinvodilmnogeoddajeo ilmuinobenemrednointervjuval ilmskeustvarjalceterporoč alsfestivalov.Primnogihfestivalihjebiludelež envvlogiprogramskegadirektorjaalisodelavca(IMAGFICvMadridu,ValenciaCineJove,LasPalmas,Ashdod,
Festroia,Islantilla).Jegostujoč ipredavateljnapraš ki ilmskiš oli
PCFE in je sodeloval v ž irijah FIPRESCI in drugih v Cannesu,
Berlinu,Hai i,Leipzigu,Thessalonikih,KarlovyhVaryh,Bratislavi,Cottbusu,Pulju,MladiBoleslavterZnojmu.Jenekadilec,zelo
radpasiprivoš čislovenskoslivovkoinbelovino.
RomainRoll
Romain Roll, rojen v »zibki Rosemaryjinega otroka«, je ž e od
rojstvafasciniranpredvsemzž anrskimi ilmi.Jebivš ikoordinatorEvropskefederacijefestivalov fantastič nega ilma,š evedno
je č lan upravnega odbora. V industriji fantastič nega ilma je ž e
približ no 25 let. 10 let je vodil mednarodni ilmski festival
Ciné nygmavLuksemburgu.IgraljevtrilerjuNatureMorterež iserjaPaulaBurrowainpredkratkimvTheStrangeColorofYour
Body’sTearsrež iserjevHé lè neCattetinBrunaForzanija.7letje
tudineodvisniizvrš niproducentinproducentvLuksemburgu.
SLAKOVHUDIMAČEK/MELIESD'ARGENT
MilanTodorović
JulianRichards
VelimirGrgić
HRUPNIMAČKEK
IgorVidmar
JureLongyka
MatjažManček
Na letoš njo malo delavnice groze sta se prijavili dve ekipi iz
Ormož ainGornjeRadgone.Obemač estitamozanjuntrud,pož rtvovalnost ter iznajdljivost, a ker je zmagovalec lahko le eden,
smosedoloč ili za ilmDevetoživljenjemladega ilmarja Staša
Milovanovića.
11
POROČAMO
ZMAJPODDRAGUĆEM
PAZIN,DRAGUĆ–HRVAŠKA
9.–11.AVGUST2013
PripravilAndrejIvanuša
Slovenska delegacija (Bojan, Andrej) je bila lani prvič
na Festivalu fantastične književnosti v Pazinu na
Hrvaškem.Vsakoletopripravijoobtemš eknjigofantastičnih zgodb, ki je povezana z določeno temo. Tako sva
izvedela,dazaletoš njidvanajstifestivalpripravljajotemo
ozmajih.Tonamajedalopogum,dasvajimposlalavsak
svojozgodboinsepritemmučilashrvaš čino.
Vendarnisvaimelamož nosti,sajjeprispelo55zgodb
insijihvknjigouvrstili25.Odkritopovedano,vsesobile
vsebinsko boljš e od teh dveh, ki sva jih poslala. A nič
hudega! Vsekakor sva dobila vabilo, da se udelež iva š e
letoš njegafestivala.
Na kratko smo tako predstavili slovensko produkcijo
na področju znanstvene fantastike in fantazije v preteklemletu.Začelosejevpetekstopredstavitvijo,kjerso
sodelovali š e Hrvati, Bosanci, Crnogorci in Srbi. Skupaj
nas je bilo okrog 30. Tako smo dobili vpogled v to, kaj
počnejo avtorji na področju SF&F&H na prostorih bivš e
Juge.Prireditevjevodilorganizator,enfantterriblehrvaš ke scene, DavorSisović. Znan je po uporabi električne
cigare,kijoneumornopuha24urnadan.Kersoseorganizatorjibalimorebitnenevihte(dejanskojebila,ampak
š ele ob treh zjutraj!), so pripravili vse skupaj v prelepi
viteš kidvoranivKaš telu,starimestnitrdnjavi,kikraljuje
nad100metrskimprepadominš epodvečjokraš kosteno,kisepneš enaslednjih100metrovnadtrdnjavo.Vsekakorfantastičnascena.
V soboto smo bili gosti občine Cerovlje in mesteca
Draguća,kjerseječasustavilpredveč kakordvestoleti.
Temajebilanamreč povezanapravstemmestecem,saj
jepodnjimvotlina,kjermendaš edanesspizmaj.Navaš kemtrgu,naploš čadivaš kecisternezavodosopripravili
predstavitevzgodbizknjigePričeoZmajevima(Zgodbeo
Zmajih). Vsak/a izmed avtorjev/avtoric je predstavil/a
idejo,kijepripeljaladozgodbe.Nekaterapojasnilasobila
zelo zanimiva, druga pa humoristična. Vsekakor je bilo
veselo, š e posebej, ker so v avtomat za vodo, ki pri nas
stojiskorajpredvsakopisarno,nalilimalvazijoinsmosi
lahkopostreglisprijetnoohlajenimvinompomilivoljni.
Popredstavitvismosiogledališ ekaš telinš tiricerkvice,kisovsestareveč kakor600let.Mestecejevidetiš e
vednozelosrednjeveš koinčebinebiloelektričnihž ic,bi
reslahkopomislil,dasmosepreselilisčasovnimstrojem
vsrednjivek.Znanojetudipotem,dasotukajposneliveč
kakor 20 različnih ilmov in meš čani pravijo, da so
»IstarskiHollywood«.
Po ogledu so nas popeljali do turistične kmetije. Po
dobreminobilnemkosilusmosiogledališ enjihovozelo
zanimivo dejavnost. So namreč od drž ave pooblaš čena
gojitvenakmetijazaprastaroistrskogovedo,imenovano
Slike na obeh straneh spodaj, od leve pro desni:
- Organizator Davor Sisović s svojo nepogrešljivo električno igareto, v
vrečki pa je nosil primerke knjige Zgodbe o Zmajih, ki jo je prejel vsak
udeležene brezplačno;
- Uli a meste a Draguć - če bi ne bilo električnih ži , bi mislili, da smo se
s časovnim strojem preselili 200 let v zgodovino;
- Avtohtono istrsko govedo boškarin, vse skupaj je na svetu samo še
okrog 1000 teh mogočnih živali;
- Znamenito brezno Pazinči e (198m) nad Pazinsko jamo;
- Pisatelj Jules Verne ima 'navdih' in njegovi liki so oživeli s filmsko projek ijo na trdnjavskem zidu;
- Pobeg iz kaštelske ječe v interpreta iji članov društva za prosto plezanje iz Pazina. (Vse foto ANI)
12
POROČAMO
boš karin.Tehprež vekovalcevjevvsejIstrimogočesamo
š eokrog1000insopodposebnozaš čito.Nekajjihgojimo
tudivSloveniji.
Večersmoprež iveliznovavkaš teluvPazinu.Nazelo
zanimivnačinsonamprikazalizgodboJulesaVerna.Da,
tuditaavtor,začetnikevropskeznanstvenefantastike,je
povezan s Pazinom! Zato so po njem poimenovali celo
ulico. Namreč, v svojem romanu Mathias Sandorf
(Slovenska izdaja, TZS, Ljubljana, 1972) opisuje pobeg
glavnegajunakaizPazinsketrdnjave.Vernesicernikolini
bil v Pazinu. Obstaja pa bogata korespondenca s takratnimž upanommesta,kimujenatančnoopisalgeografske
značilnosti.TejeJulespreneselvsvojroman.
Zbralismosenanotranjemdvoriš čutrdnjave,kjerso
naspričakalepogrnjenemizeingodalnikvartet,kijeigral
Straussovdunajskivalček.Kostumiranedamesonekateregostepovabile,dazapleš ejoznjimi.NaodrujeVerne
iskal navdih in poprosil svojo služ kinjo, da mu prinese
večerjo. Tudi gostje smo prejeli predjed. Ko je pisatelj
dobil'navdih',sonatrdnjavskizidprojiciralinemi ilms
prizori iz zgodbe s hrvaš kimi in angleš kimi podnapisi.
Tega so prekinjali z igranimi prizori začetka upora, lova
naupornike,sodbeinnakoncusočlanidruš tvazaprosto
plezanjeuprizoriliš epobegiztrdnjave.
Vnedeljodopoldanjebilapredvidenaposlovilnakava.
Vseskupajjetrajalood10:00do13:00ure.Tukajsonas
povabili, da za naslednji festival 2014 prispevamo
'samostanske' zgodbe. Odvijal se bo v samostanu Sveti
PetaruSumi.
Seto!VPazinuimajotudiValvazorjevoulico.Naš polihistorjevknjigiSlavavojvodinaKranjskepisaloIstri,š e
posebejoPazinu.Ampakvnjegovimberilusotoizpustili!
12.Festivalfantastičneknjiž evnostijepripravilodruš tvoALBUSizPazinaobobilnipomočiMuzejamestaPazinainObčineCerovlje.PokroviteljstvopasoprevzeliMinistrstvozakulturorepublikeHrvaš ke,občinaCerovljein
mestoPazin.Kakodrugačekotjetoprinas!<>
Zgoraj: portret Julesa Verna, naslovni a knjige in ulična tabla.
Spodaj: mogočni zidovi kaštela iz katerega pobegne junak zgodbe.
13
POROČAMO
NAMEJINEVIDNEGA
LJUBLJANA–SLOVENIJA
28.SEPTEMBER2013
PripravilBojanEkselenski
MATIINUOČENEVIDNEGA
28.septembrajebildankonvencijenamljubihž anrov z imenom Na meji nevidnega. Organizator je bilo
KUDSmaug.
Konvencijajebilaenodnevnidogodek,karsejeizkazalozazalopametnoodloč itev.Lokacija–prostoriPlesneš oleBoleronaDunajski49–znovapametnapoteza,
sajjerazporedinvelikostprostorovravnopravš njaza
dogodektakš negaobsega.
Glavno tež o organizacije sta nosila Mitja in Rebeka,
idejnaoč einmatiKUDSmaug.Venprostorstauspela
spravitipraktič novsadruš tva,delujoč anascenispekulativnih umetnosti. Pokazalo se je, da se velika več ina
njihnahajavLjubljaniinokolici.
Do10uresmosezbralisledeč adruš tvainskupnosti:
 KUD Ampus (izdelava fantazijskih kostumov in rekvizitov)
 SlovenskoTolkienovodruš tvoGilGalad
 LARPskupnost(ž ivoigranjedomiš ljijskihvlog)
 Planeswalker (slovenska skupnost igralcev Magic:
theGathering)
 Virtualna Bradavič arka (ne svinja, temveč skupnost
ljubiteljevsvetaHarryjaPotterja)
 Slovensko Warhammer druš tvo (Skupnost igralcev
14
namizneigreWarhammer40.000)
Druš tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti Zvezdniprah(naš eavtorskodruš tvo)
Od vseh v Sloveniji so manjkali samo člani druš tva
ZlatigoblinizMaribora.No,priš lisovsajkotobiskovalci.
TRGOVINAČRNALUKNJA
Seveda pa bi bila konvencija samo s sodelujoč imi
precejuborna.Praviritemjijedalaprecejš njamnož ica
obiskovalk in obiskovalcev. Teh je organizator naš tel
350 do 400, pri č emer je bilo na viš ku na prizoriš ču
tudi preko 100 ljudi. Glede na gneč o se kar strinjam s
temi š tevilkami. Po prizoriš ču se je sprehajalo veliko
ljubiteljskih mask. Imeli smo Gondorce, Witch Kinga,
MorganoizLeagueofLegends,Jedijskevitezeinvajenceitd.Skratka,pravapaš azaoč ivsakegapravegaljubiteljanamdragihž anrov.
Kajsejedogajalo?
PREDAVANJA
Bila so zanimiva predavanja in kar me je resnič no
razveselilo, dvorana je bila vedno skoraj popolnoma
polna. Tudi predstavitev naš ega druš tva je bila pred
skorajpolnodvorano.

POROČAMO
Kratkainjedrnataotvoritevbreznepotrebnihlitanij
je bila nekaj č ez 10 uro. Takoj zatem se je zač el program po urniku. Zaradi dež urstva na stojnici se ž al
nisemmogeludelež itinobenihpredavanj.
Glede na odzive lahko reč em, da so bila kvalitetno
izpeljana.Organizatorjepametnouredil,dasobilapredavanjainpredstavitvesamovenidvorani.Takonihč e
nibilvdilemiali,ali.Predavanjasobilavsledeč ihokusih:
 Predstavitve
 Predavanjaorazlič nihtemahnamljubihž anrih
BiljetudiGeekkviz.
MAŠKARADA
Kotjenatakš nihdogodkihobič aj,sejeizbiralnajboljš i kostum. Zasluž eno je zmagal Witch King, resnič no
velič astenizdelek.Vanjješ lopreko180urdela.Najboljš i trije kostumi so bili nagrajeni s praktič nimi nagradami.Sevedasobilivsikostumi»vkonkurenci«lepiin
spredanostjoustvarjeniizdelki.
STOJNICE
GilGalad–SlovenskoTolkienovodruš tvo
Malce sem pokukal po stojnicah. Gil Galad je poleg
svojihobič ajnostipokazaltudiPrizminoknjiž nico,kijo
jepodedovalodž alukinjenegaDruš tvaPrizma.Seveda
nesmempozabitinarekvizite,izdelanenaosnovinam
ljubega Gospodarjeve trilogije. Tudi nekaj lepih LOTR
kostumovsmovideli.Zanimivjetudibilpriroč nikkaligra ije, kajti za pisanje lepih LOTR napisov je treba
nekajveš čine.Navduš ilamejezanimivamaskaEntain
nekakš en kip ajda. Tudi č lanstvo Gil Galada je polno
rokodelskih aktivnosti. Imajo tudi najdlje izhajajoč druš tvenifanzinSijoč azvezda(since1998,karvtovrstnoobubož aniSlovenijipomeniš eodkamenedobe).
VirtualnaBradavič arka
Stojnicajeimelanekajrekvizitov,izmaknjenihnaravnost iz mogoč nega gradu Bradavič arke. V sluš atelje
Akademije odete prijazne deklice so vihtele č arovne
paliceinpredstavljalesvojzanimivhobi.Tudisamsem
v roke vzel č arobno palico. Nisem zmogel niti enega
poš tenegakurjenja.Najprejsempomislil,daminegre,
kerpalicanitemeljilazazmajevisrč nikiti.No,nakoncu
sejeizkazalo,dasempreveč izvaje.
SlovenskoWarhammerdruš tvo
Stojnica namiznice Warhammer je bila zanimiva
izkuš nja. Ljubitelji so prinesli kopico igralnih rekvizitov. Sol in poper te namiznice so igurice. Te je treba
roč nopobarvati.Nasplohjepritejigrivelikorokodelstva in zbirateljstva, kar je morebiti š e pomembneje od
samegaigranja.
15
POROČAMO
TrgovinaCrnaluknja
Trgovina Crna luknja je specializirana za prodajo
igralnih in ljubiteljskih rekvizitov. Razstavljali (in prodajali) so množ ico raznih namiznic, lego kompletov,
knjig in ostalega. Tako si lahko na stojnici kupil š katlo
Warhammer,skodelicoWarhammerinpotemtelahko
vsanjeonaslednjibitkiWarhammerjazapeljež epnica
z zgodbo v svetu Warhammerja. Seveda je pogoj za
aktivnosti(nesamovWarhammerju)spodobnoznanje
angleš čine. Ukvarjanje z namiznicami torej zahteva uk
angleš čine in druž abnost, kar je samo pozitivno. Meni
so se najbolj dogajale lego kocke LOTR, č elada stormtruperjainrekvizitizaLARP.
KUDAmbus
Moji neposredni sosedje so bile simpatič ne dame in
zabavni mož je Ambusa. Clanice in č lani druš tva se
posveč ajo izdelavi srednjeveš kih in fantazijskih kostumov, orodja in orož ja. Na stojnici so razstavili nekaj
izdelanihrekvizitov.Tudiobleč eniin,pravberete,obuti so bili v lastne izdelke. Ne morem reč i drugega, kot
fantastič ni izdelki. Posebej je seveda izstopal ž e prej
omenjeniWitchKing.Ceneveste,kdojeto,potemnajbrž beretenapač enmagazin.
Planeswalker
Skupnost ljubiteljev namizne igre s kartami Magic:
TheGatheringjerazpostavilaigralnemizeinpomagala
zač etnikompriprvihkorakihvfantastič nisvetstrateš -
16
kefantazijskekvartopirskenamiznice.Omenjenaskupnostskrbijozaslovenskomagič noscenoinonjihovem
trudulahkoreč emsamolepestvari.Tudipritejigrije
potrebnoznanjeangleš čine,druž abnostinsevedadoloč enapredanost.
LARP
LARP je nekakš no gledališ če – gre za ž ivo igranje
domiš ljijskih vlog. Ljudje se obleč ejo v kostume in se
igrajopodoloč enemscenariju.Torejnekakš niravbarji
inž andarjinasteroidih.Polegdomiš ljijejetudituobilica rokodelstva in s tem povezane predanosti. Ogledal
semsikostume,orož jeinostaleigralnerekvizite.Vednomepresenetiiznajdljivostindomiš ljijasodelujoč ih.
Druš tvoustvarjalcevspekulativnihumetnosti
Zvezdniprah
ZvezdniprahjebilboljalimanjvznamenjuVitezov
in Carovnikov Bojana Ekselenskega. Kako da ne, saj je
omenjenistrič ekizozadjaorganiziralstojnico,pripravil
predstavitevinmimogrednoš eprodajalkokice,š tapič e
i č ak Moravač ko colo. Hec na stran. Poleg Vitezov in
Carovnikov, fanzinov Jaš ubeg en Jered (trenutno edini
obč ifanzinvKokoš ki)jebilonastojnicinekajvizitk,iz
dna kaš če postrganih zlož enk in nekaj kosov novel
Clockworks Warrior od ESFS nagrajenca Martina Vavpotič a.BilajetudiNMNakcija,karsejeizkazalozadobropotezo.Izdelkovostalegač lanstvaž alnibilo,sajima
hrbetB.E.svojomejnonosilnost.
POROČAMO
VTISPRDCAMOJEGAKALIBRA
Sebelahkoimamzavsegavajenegaprdca.Porazvajanju na množ ici tujih konvencij, Euroconu in domač i
Konfuziji,lahkonaredimumestitevNMN.Poš tenopriznam,dasemprič akovalbistvenomanj.Vglavisemimel
pred konvencijo š tevilko 50 kot uspeh, a 100 kot zelo
velikuspeh.Vidite,vč asihjezmotadobrateta.Preseneč en sem bil nad predanostjo ljubiteljskih skupnosti.
Zadrgnjenaomejenapametbivigranjuinrokodelstvu
morebitividelanekoristnoizguboč asa.Temuodgovarjam:Ljudjebrezdomiš ljijeinpredanostinisoustvarjalni in niso sposobnič esa več od sledenjakalupom brez
dodane vrednosti. V tem svetu hitrih sprememb pa
uspehprinaš atapredvsemdomiš ljijainpredanost.
Sredidnevajebilanaprizoriš čaresnič noprecejš nja
gneč a.TudistojnicoZvezdnegaprahusokarkonkretno
obiskovaliinradsempokramljalzljubiteljicamiinljubitelji. Tudi kakš no o svojih knjigah sem razdrl, dobil
odziveincelopodpisalknjigo.Nakoncukarnapornega
dne sem Prizmini knjiž nici, za dobro sodelovanje š e v
bodoč e,podarilVotlinoskrivnosti.
BABILONSKABLODNICAKONKLUZIJAZAKLJUČIČ
Kajnajreč emvobjemuteteKonkluzije?Imelsemse
ino.Ugotovilsem,dajevsajvLjubljanizokolicož ivahnascena.Tascenasicernipodobnarecimohrvaš ki,saj
od ukinitve Prizme nimamo več ljubiteljskega druš tva
klasič neZF,vendarjeenakopredanainž ivahna.Scena
jepoletihmlada,sajredkipresegajo30let.Zaprimerjavo, na Euroconu več ino predstavljajo 40+, redkost
niso60+.Razmiš ljalsemtudiopreostalnikunaš eKokoš ke.SpomnilsemsenalanskiSiCon,kjerjebilzelouborenobisk.Tudiseznamsodelujoč ihinobstoječ ihdruš tevnamljubihž anrovrazkrivabridkoresnico.Slovenskascenajepraktič novsavLjubljaniinbliž njiokolici.
Izven smo samo redki lokalni posebnež i, ki nagovarjamonaenorokonaš tetopubliko.Kakotospremeniti?
Konvencija NMN lahko postane odlič no vezivo, luč nakoncutemač negapredoraslovenskescene.Slovenija
potrebujetakš endogodekinupam,dabopostalvsakoletnodruž enje.Potrebujemodruž enjeljubiteljskesrenje, saj samo tako lahko voz speljemo iz blata zastoja.
Pomislite,vč asusamostojneSlovenijejetokomajč etrtoboljobč edruž enjenakakš nidomač ikonvencijiKonfuzijivletih2007in2008,lanskiSiConinletoš njiNMN.
Ostalo Slovenijo lahko na zač etku obudimo samo z
lokalnimi popoldanskimi dogodki. Na teh dogodkih
lahko pokaž emo, kaj pomeni ž ivahna scena in mogoč e
sebodopoč asizbudilitudiostali.Nemoremverjeti,da
soljubiteljiceinljubiteljipolnoš tevilnisamovLjubljani,
adrugjesmosamoč udaš kiposebnež i.<>
17
FILMI, KINO, DVD
3,4/5
SVETOVNAVOJNAZ
WORLDWARZ
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
PlanBEntertainment,Apparatus
Productions,GKFilms
21.junij2013
Dolž ina:116minut*PG-13
Režiser:
MarcFoster
Scenarista:
MatthewMichaelCarnahan,Drew
Goddard
Igralci:
BradPitt,MireilleEnos,Daniella
Kertesz
Kratekopis
Naspidirani furijasti zombiji proti
ameriš ko druž insko pravovernemu
junaku.Zagotovosibozadevaprisluž ila kakš nega oskarja, č e si ga
nikakornimogelAvatar.
S svetovnimi vojnami je križ .
Ameriš ki izvozniki domoljubja, druž inskihvrednostinpravicesovscenariju tega ilma naleteli na svoj
pogledvogledalu.Pred ilmjeobetal
spodobno mesarijo, pomeš ano s
klasičnoameriš kodruž inskostjo.Na
srečo je ilm boljš i od 2012, s katerimimakarnekajskupnihpotez.Te
paso:
 Bojzadruž ino,
 Kataklizmasvetovnihrazsež nosti,
 Glavni junak se vedno izmaž e v
zadnjemtrenutku.
Vendar pa ima ilm nekaj skupnegatudizOkuž bo:
 Imamonekakš envirus,
 Vzadnjih5minutah ilmapokvarijo 2 uri grajenega tempa zgodbe.
Film je posnet po istoimenskem
romanu Maxa Brooksa, vendar si s
knjigo deli samo naslov in omembo
zombijev. Vse ostalo je drugače. Ce
ne veste, vampirji so »out«, zombiji
so»in«.
Le kdo ne bi vzljubil prisrčnih
nagnitež ev? Nagnitež i v knjigi so
klasika,torejpočasnetavčrnogorski
prestavi.V ilmuso,pačzaradiadre-
18
nalinskih potreb ameriš kih najstnikov,naspidiranefurije.
Knjiga prvoosebno opisuje izpovediprež ivelih.Neposvečasetoliko
začetku invazije. Film pa, ker mora
zadovoljitipotrebeciljneadolescenčnepublikepoeksplozijah,seposvečasamiinvazijignilobeintudinjene
napeljavedoodstranitve(vseskupaj
jenarejenovupanjunanadaljevanje,akobodovoljmočanvalutnitok).
Vsekakor se strinjam s sporočilom
ilma–nekajgnilegajevdež elitej.
Najvamtorejpovemnekajbesed
ovsebini.Vsesejelepozačelo.Klasičnaameriš kadruž inskaidila.Vzorni
druž inskioče,voljnasamicainsevedaobveznopotomstvo.Bivš iodstranjevalectež avOZN(ZDAsepač skoraj izenači z OZN – nova stopnica
prikaza ameriš ke kulturne in vojaš ke hegemonije) Gerry Lane (Brad
Pitt) sezdruž inopeljepoNY(toje
poalienih,zmrzaliinpotopuš eedinanadloga,kijevNYš enismovideli).Tedajsezačne.Pričasmoapokaliptičnemulovunaameriš kepotroš nike. Lane se mora, da bi obvaroval
druž ino (kaj pa drugega), znova
podati na stara OZN pota (seveda v
ameriš kem nacionalnem interesu).
Prež ivele evakuirajo z ladjami, kajti
zombijiš enisojemaliplavalnihtečajev. Seletedaj se začne pravopopotovanje od Koreje do Izraela in v
Wells.Pač internacionalanaameriš ki način. Naj se vidi – v ameriš kem
imperiju sonce nikoli ne zaide in
nikolinezmanjkasovraž nikov.
VmesubogegaLananavsenačine
pretepejo, prebodejo in š e kaj bi se
znaš lo.Sevedapasemoravsakdan
javitisvojiž eni.Cezatoogrozisvoje
tovariš e, komu mar? Ameriš ka druž ina je prva! Ves ta direndaj po
zemeljski obli je zato, da se najde
izvirokuž beinmorebitnazaš čita,če
ž enezdravilo.
Film je boljš i od 2012. Sicer je
nekaj nemogočih situacij, vendar
nisonanizanevtakobizarnemzaporedju.Tudidruž inskostkljubvsemu
ni tako brezzvezno neumna, kot v
2012 (tam pocepajo vsi nepotrebni
statisti). Vendar pa ima nekaj logičnih lukenj, ki pa kljub vsemu niso
tako pogoste in predvsem totalno
neumne (no ja, tista z izpraznjenim
mobijemjeenaboljmastnih).Prikaz
obnaš anja ljubkih gnilobkotov je
odličnoprikazanointadel jezasluž en, da ilm ni kup neumnosti. Tudi
njihova š ibka točka – izogibajo se
nezdravih ljudi, je dobro predstavljena.
Cesozombijisimbolbrezumnega
hiperpotroš niš tva in sledenju linije
najmanjš ega odpora, ima ilm š e
sporočilo – pred akcijskimi razproKonkluzijainocena
Zgodba
1,22
Izvedba
1,2/1,5
Igra
0,6/1
Tehničnaizvedba
0,4/0,5
SKUPAJ3,4/5
TolikosmostetoKonkluzijo
naškrabljaliskupaj.Filmjetorej
vredenogleda,zlastizaljubiteljenagnitihlakotnikov.WWZ
dokazuje,daboletošnjažetev
namljubih ilmovkardobra.
MastilismosežesPozabo,paz
Zvezdnimistezamiinzdajjetu
šeWWZ.Čepomislim,dame
čakatašeČaspoZemlji(o ilmu
sekrešejomnenja)inJekleni
mož,mibokar ino.
4,0/5
dajami nas ne more obvarovati
noben zid. Film dobro prikaž e razpaddruž beinčredninagonljudi.
O tehnični kvaliteti lahko povem
samodobro.Glasbasicerniepska,ni
pamoteča.Prikazkataklizmejeodličnoprikazan.Vidise,dagrezavisokoproračunskiprojekt,kjerniprostorazaneumnecenenosti.
FILMI, KINO, DVD
Problem ilma je, ker ima samo
enega glavnega igralca, vsi ostali so
daleč zadaj. Vidi se, da je ta ilm
nekakš na (samo)promocija Brada
Pitta.Skoda,daninamenilvlogetudi
svojiž eni–kotkraljicamaticazombijevbise inoobnesla.
Skratka,Bradovaigrajepovprečna,aostalisozadaj,kerjimscenarij
nedajenobenemož nostiizkazačesa
večjega od lepenkaste podobice. Na
srečopanihčenislabzaradilastnih
nesposobnosti.Pravzapravimaglavno vlogo rojenje brezmož ganskih
gnilobkotov. Nekateri primerki so
pravprisrčni.
<>
ATLASOBLAKOV
CLOUDATLAS
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
CloudAtlasProductions,X-Filme
CreativePool,AnarchosPictures
26.oktober2012
Dolž ina:172minut*R
Režiserji:
TomTykwer,AndyinLana
Wachowski
Scenarista:
DavidMitchell,LanaWachowski
Igralci:
TomHanks,HalleBerry,Hugh
Grant
Kratekopis
Glede na dolž ino ilma je zaplet
zapleten. Vsekakor pa potujemo
skozi č as in skozi duš o junaka in
morilca.
Atlasoblakovnizavsakogar.To
jekolaž zgodbizrazlič nihč asovnih
obdobijzistimiigralcizistimiznač aji v različ nih okoliš činah. Tako
namprikaž ejopotduš eodmorilca
do junaka v preteklosti, sedanjosti
inprihodnosti.
O vsebini skoraj ne bi kaj veliko
govoril, ker ni kaj za reči. gre za
kolaž zgodb,kisepoigravajosčloveš kimravnanjemvrazličnihokoliš činah.Tukajniakcije,još kovinostale
obvezne najstniš ke ilmske opreme.
Tudidomoljubjainizvozademokracijeni.Imamopazahtevnopodajanjesporočilainpoogledu ilmaboste
š e nekaj časa razmiš ljali o vsebinskih nitih. Morebiti si boste morali
ilm ogledati š e enkrat, kajti veliko
tega se vam zna izmuzniti. A drugi
ogledbo,verjemitemi,enakodobra
izkuš nja. Lahko bi vam nakladal o
vsebini, a vam ne bom, ker vam
nočemvzetiuž itka.
Tehničnoje ilmbrezhiben.Dobimo osupljivo vizijo bliž nje in zelo
daljneprihodnostiskupajspreteklostjo. Tudi po ogledu ilma se vam
bodo po miselnih meš ičkih valjali
odtisi ilmskegadož ivetja.
Film je nastal po knjiž ni predlogi
Davida Mitchella in je nastal pod
taktirko
Lane
in
Andya
Wachowskega (ta par ne potrebuje
predstavitve).Glavnivlogistasioprtala oskarjevca Hale Berry in Tom
Hanks.ZravenpasotudiSusanSaradon, Hugo Weaving, Hugh Grant in
š emnogiodličniigralci.
SkupajjetetaKonkluzijaizrekla
sodbo:4/5,torejimamoopravkaz
boljš o ilmskoizkuš njo.
SKUPAJ4,0/5
Nakupjedobrainvesticija,pa
najboDVD,BRaliBR3D.Cena
jenormalna,dasiravnoškatlani
prepolnadobrot.Filmjezavas,
čestesizaželelinečesadrugačnega,vendarkvalitetnegain
korektnoposnetega.Zagotavljamvam, ilmsibostečez
časponovnoogledali,sajsevam
jevprvemogleduizmuznilo
mnogopodrobnosti.Ocenana
IMDBjenižja,kerpačnijoškov,
eksplozij,demokracije,
družinskostiinvsebinani
žalitevzaljudstvozIQ100+
(oziroma150+preračunanona
ameriškoIQvaluto).
Konkluzijainocena
Zgodba
1,8/2
Igra
0,8/1
Tehničnaizvedba
0,8/1
Kvalitetapaketa
0,3/0,5
Vrednostzadenar
0,3/0,5
19
2,0/5
FILMI, KINO, DVD
NEBOTIČNIK
SKYLINE
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
RoguePictres,Hydraulx,TransmissionPicturesSee
12.november2010
Dolž ina:94minut*PG-13
Režiserja:
ColinStrause,GregStrause
Scenarista:
JoshuaCordes,LiamO'Donnell
Igralci:
EricBalfour,DonaldFaison,Scottie
Thompson,idr.
Kratekopis
Luč i na nebu, ki srkajo ljudeke v
svoje nedrje. 100x prež več eno in
videno!
Skyline je nastal na tej strani
kravatarskih blodenj in marketinš kega prodajanja bikovega kakca.
ta ilm ne bi obstajal, č e kravatarji
ne bi videli inanč nega izkupič ka
Območ ja 9, Dneva neodvisnosti in
»na roko« posnetih kvazi dokumentarcev.Tosemmoralreč i,predennadaljujemzobič ajnostmi!
Zgodbajež enekajkratprež več ena in videna. Mladi brezskrbnež i
imajofeš toinpresenetijojihluč ina
nebu.tesrkajoljudivsvojenedrje.
Nad mesti se pojavijo slabe kopije
ladijizDnevaneodvisnostiinsrkajo ljudi. To gre, ker je bil prorač un
omejen, na hecen nač in. najprej se
frisnesreč nika»pozombira«,nakar
odleti v nebesa. Spremljamo gruč ico ubež nikov, ki pa na koncu konč ajo v utrobi vesoljske ladje. Tam
alienipokradejoč loveš kemož gane
in jih sparijo s svojimi trupli. Bog
pomagaj, kam smo priš li – zdaj
namž ekradejomož gane.Dobesedno.Nasreč oigranipreglobokopod
povpreč jem.
Nebomvasnadlegovalspodrobnostmi.
SKUPAJ2,0/5
Vrednostzadenarjepodpovprečnakljubceniizpod5€.
SicerpajetetaKonkluzija
izpljunilacifro2/5–torejzadovoljivo,česenimatekamdatiin
ste ilmukradlisspleta.Nakup
seza5€izplačasamoresničnim
fanomugrabitev.Ostaliljubitelji
vesoljskegain&aliZFsiboste
ilmkupilinaDVD-ju,kobocena
padlapod3€.Takratbostepo
ogleduploščekuporabilikot
podstavekzakozarec,ozadje
ureipd.Dotakratpabostepiratiziralialinegledalisploh.
Konkluzijainocena
Zgodba
0,6/2
Igra
0,4/1
Tehničnaizvedba
0,5/1
Kvalitetapaketa
0,3/0,5
Vrednostzadenar
0,2/0,5
JACK,MORILECVELIKANOV
JACKTHEGIANTSLAYER
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
NewLineCinema,LegendaryPictures,OriginalFilm
1.marec2013
Dolž ina:114minut*PG-13
Mnogi najbrž poznate zgodbo o
č udež nih iž olč kih, velikanih, pastirč ku in princesi! Filmski ustvarjalcisonamdali ilmskopredelavo
tepravljice.
Cejevvasvsajmalootroka,ste
zastrigli z uš esi. Naš distributer je
zgodbo prodajal kot dramo, pustolovš čino in fantazijo. Gre za klasič nofantazijovsvojinajlepš imaniri.
Vloge so si razdelili Nicholas
Hoult (pastirč ek Jack), Eleanor
Tomlinson (princesa Isabelle),
Stanley Tucci (Roderick), Ian
20
McShane (kralj Brahmwell), Bill
Nighy(hecnigeneralFallon),Ewan
McGregor(poveljnikkraljevegarde
Elmont).
Za scenarij so poskrbeli Darren
Lemke, Christopher McQuarrie,
DanStudney,avseskupajjenastalo pod rež isersko palico Bryana
Singerja (torej vse skupaj poje kot
singerica, kot so rekle mame in
predvsembabice).
Zgodba je preprosta, da bolj ne
bimoglabiti.Naš katlipiš e,dagre
za zabavo za vso druž ino. Seveda,
Režiser:
BryanSinger
Scenarista:
DarrenLemke,
ChristopherMcQuarrie
Igralci:
NicholasHoult,StanleyTucci,Ewan
McGregor,idr.
Kratekopis
Prastara vojna med ljudmi in velikaniseznovarazplamtipodmeč em
kmetič aJacka,kiž eliosvojitikraljestvoinsrceprincese.
3,4/5
saj gre za pravljico. Najprej nam
natrosijouvodoč arobnih iž olč kih,
s katerimi zraste most do kraljestva nad oblaki, kjer ž ivijo zlobni
velikani. Tiso priš li vkraljestvo in
pomalicali vse, kar ima kosti z
mesom. Sef velikanov je dvoglavi
hipi z ž eljo po č loveš ki peč enki.
Ljudje s č rno magijo naredijo krono, ki ukroti velikane, posekajo
iž olastolojtrodokraljestvavelikanovinkraljharoldjenarodniheroj.
Fiž olč keinkronopokopljejoznjim.
FILMI, KINO, DVD
slabi embalaž i in brez kakš nih
dodatkov, č eprav jih prodajajo po
polniceni14€.
Od ilma ne prič akujte velič astnih metafor, alegorij in druž bene
kritike,kertoni.Grezasimpatič no
pravljico,povedanonadobernač in.
Na IMDB nima visoke ocene, saj v
njej ni izvoza demokracije, odprtih
dekoltejev in solzave druž inskosti.
Mi ilmedrugač eocenjujemo,zatorej naj vam predstavim teto Konkluzijo.
Vdanaš njemč asuimamopastirč kaJacka,princesoIsabelle,princesinega zaroč enca Rodericka in š e
nekaj malcetrč enih likov.Roderiscku ni dovolj, da bo postal kralj.
Hoč e š e več . Zato izkoplje iž olč ke
in krono. A se mu zalomi, ker mu
iž olč ke izmakne najbrž od gandž e
zapuhanmenih,kijihpotemzamenja za konja, uganite pri kom,
naš emkmetič kuJacku.
Sledi zmeš njava, ki vključ uje
reš evalnomisijovdež elivelikanov,
prič akovana spletka in seveda
ustrezen konec. Kaj več vam ne
povem.
Film je namenjen (tudi) osnovnoš olskimotrokom(oz.ameriš kim
podasdolescentnim najstnikom),
zato so vsi liki malce pretirano
poudarjeni, kliš ejski in seveda
zaradi tega tudi prisrč ni. Velikani
soorkovskozlobni,č epravjihzaradiobilosmeš nostinemoreš zasovraž iti. Kdo lahko zasovraž i malce
premaknjeneorjake?
Tehnič no je ilm na primerni
ravni.Glasbajeobič ajna,animoteč a. Vizualije so dobre, zato boste
už ivali. V š katli ni nič posebnega,
zatotadelnemoredobitipovpreč ne ocene. Vedno več je ilmov v
Konkluzijainocena
Zgodba
1,4/2
Igra
0,7/1
Tehničnaizvedba
0,8/1
Kvalitetapaketa
0,2/0,5
Vrednostzadenar
0,3/0,5
SKUPAJ3,5/5
Filmjevredenogledaintudi
nakupje,česteljubiteljtakšnih
ilmov,opravičljivizdatek.Češe
nistezaklaliotrokavsebi,se
bostenasplohimeli ino.
OGNJENIOBROČ
PACIFICRIM
ZavasgledalBojanEkselenski
Se pomnite stare japonske ilme
o godzili in podobnih megastič nih
ž ivalcah? Kar pogreš am malce te
japonske posebnosti, kajti zadnjo
Godzilo so posneli pred skoraj 15
leti. Mi, ki imamo kaj več od 2 križ ev na grbi, š e pomnimo recimo
TerorMehanogodzile,Godzilaproti
Megalonu ali Godzila, kralj poš asti.
Tosobililepič asihecnihposebnih
uč inkov in smeš nih ljudi. Potem je
priš la ameriš ka ž alitev v obliki
Godzile(zakriviljojeRonaldEmerich)inzdajsonamdostaviliš een
ilmokaji(japonskiizrazzamegastič no poš ast), imenovan Paci ic
rim(nerodnoprevedenovOgnjeni
obroč ).
Film je parada ameriš kega
junaš tva, domoljubja in druž inskosti.Tudizatojedobilkarspodobne
ocene.Glavnevlogenegredoljudekom,kisovskoč ilivtruplaglavnih
Podatkio ilmu
NewLineCinema,LegendaryPictures,OriginalFilm
12.julij2013
Dolž ina:131minut*PG-13
Režiser:
GuillermodelToro
Scenarista:
TravisBeacham,Guillermodel
Toro
Igralci:
IdrisElba,CharlieHunnam,Rinko
Kikuchi,idr.
Kratekopis
Ah, Mehagodzile na 'znucan' nač in.
Danereč emonič ospecialnihbadabum.
21
FILMI, KINO, DVD
igralcev in igralk, temveč mega
poš astim in njihovemu klofutanju.
Predensedetenasvojsedež vkino
centru, dajte na of vaš center za
logiko. Za laž je ž več enje parade
domoljubja in junaš tva si nabavite
š e vedro kokic, saj ves č as grmi,
zato z ž več enjem ne boste nikogar
motili.
Je tako slabo? No, ilm ni slab.
Posnetjekorektno,zlastibojipoš asti so res vrhunsko izvedeni
(seveda pozabite na logiko bojevanjasredimorja).Spremljamojunaka Charilja Hunnama, ki gre skozi
klasič no pot od junaka do bedaka
in potem vzpon na piedestal odreš enika.Zravenjetudiseksifrač a,ki
jeveč ,kotjevideti,pasevedaobveznaafroameriš kafacainRonPelermanvodlič noodigranivlogima ijskega š efa Hannibal Chaua. Skoda,
dajenjegovdeltakokratkoodmerjen. O drugih igralcih niti ne bom.
vsak od njih je korektno odplesal
2,9/5
svoj nabor kliš ejske koreogra ije.
Liki so kliš ejski in tega nihč e ne
skriva. Ker gre za ilm, namenjen
ameriš kim najstnikom in služ i za
EPP ameriš ke hegemonije, mora
biti tako. O vsebini vas ne bom
muč il, saj je tukaj zato, da pokaž e
razturinglori iciraameriš kevrednote.Kljubvsemunakratkoozgodbi.IzrazpokenadnuPaci ikaizletijovelikanskepoš asti,kiseodloč ijozaeliminiranjeameriš keganač ina ž ivljenja. Ljudstvo proti njim
postavivelikanskekovinskerobote
in fajt se lahko zač ne. Sicer poskuš ajo poudariti mednarodnost ipd,
vendar se ve – ves svet je združ en
pod ameriš kim dež nikom. Samo
Američ anisopravijunaš kivoditelji
invessvetjeZDA.
Film je posnet tudi v 3D in Z os
ne prinaš a neke posebne dodane
vrednosti. je ino, ni pa na ravni
Avatarja.Rajepojdimokspovedik
tetiKonkluziji.
Konkluzijainocena
Zgodba
0,9/1
Izvedba
1,0/1,5
Igra
0,7/1
Tehničnaizvedba
0,3/0,5
SKUPAJ2,9/5
Topomeni,da ilmnipopolni
bikovkakec,atudiniparada
vrhunskegapripovedništva.Do
višjeocene ilmumanjkanaprednejšazgodbainmalcemanj
klišejskiliki.Drugačepaje ilm,
česeželitepoletnoodklopiti,
prav inazabava.Vsebinenosi
nobenegaposebnegasporočila,
avamtudinezateži.Vedro
kokicbostepohrustali,venbostešliprijetnozadovoljni,zatem
bostedalisvojcenterzalogiko
nazajnaON.
ELIZIJ
ELYSIUM
ZavasgledalBojanEkselenski
Podatkio ilmu
TriStarPictures,AlphaCore,Media
RightsCapital
9.avgust2013
Dolž ina:109minut*R
Režiser:
NeillBlomkamp
Scenarist:
NeillBlomkamp
Igralci:
MattDamon,JodieFoster,Sharlto
Copley,idr.
Kratekopis
Temnaprihodnost,tiranskidelodajalec in delavec, ki umaž e rjuho -
vsetopovzroč i'vseslovensko'vstajo. Pa š e Potoč niku so ukradli
vesoljskopostajo!
Juž noafričana Neila Blomkampa
smo vzljubili »daljnega« 2009, ko
nam je s producentsko podporo
22
hobitaPetraJacksonadostavilOkrož je 9. Film je bil svojevrstna kritika
getizacijetujega.
Tokrat nam dostavi getizacijo
domačega. Leta 2154 je Zemlja en
velikanski prenaseljen odpad, poln
svinjarije,brezpravnerajeinsuž enjskedelovnesile.Gospodaseseveda
nočejo mazati, zato si omislijo
vesoljsko mesto, ki so ga pljunili iz
knjige Problemi vož nje v vesolju od
naš ega vrlega Hermana Noordunga
Potočnika.Sevedasotonaredilibrez
TM,®in©.Pač kravatarskapravniš kalogika-luknja!
Od Neila sem pričakoval zgodbo.
No, to nam tudi dostavi. O njej na
hitro,sajvamnočemskvaritiradosti
ogleda. Spremljamo Maxa (Matt
Damon), ki je običajni š ljaker bizarnegasmetiš čnegasveta.Maxječisto
običajenslehernik.Imamalcekriminalne preteklosti, kar pa v svetu
policijskeganasiljavsluž bibogatenjaprostaš kobogatihsplohničudno.
Vsa mineš tra dobi čuden priokus
nadan,koMaxazaradinultevarnosti pri delu dobi smrtonosno dozo
sevanja.Lastnikpodjetjanimaproblemov s ponesrečenim delavcem,
temveč zrjuho,kijolahkoranjenec
umaž e in s tem povzroč i
»nepotrebne« stroš ke. Skratka, svet
je mokre sanje slehernega neoliberalcategasveta.
Elizijimazdravilnekomore,kakrš ne smo videli v Zvezdnih vratih.
3,4/5
Kratek hip in straš ni trik – š e tako
polomljeno telo je ozdravljeno. Max
sespečastihotapcem ljudi inko za
tihotapca opravi nekaj poslov, se
lahko pridruž i poskusu vdora v Elizij. Tamkajš nja druž ba, alfa vladajočega razreda, s pribež niki kruto
obračuna. Nobenega azila, samo
brutalnipoboj.Gospodipačnihčene
smepohodititrave.
Posebej okrutna je sekretarka za
obrambo Delacourt (odlična Judie
Forster),kiimasvojeračune.
Maxu seveda uspe preboj v Elizij
in tam se njegovi računi srečajo z
zapitkomsekretarkeDelacourt.
Zgodbajeklasičnakritikavzhajajočeganeoliberalizma,kjerimapeš čicavseveč inpreveč,avečinatone
vse bliž je smetiš čnemu standardu.
Film so posneli na smetiš ču Mexico
Citya,kijezačasnoodigralvlogoLos
Angelesačezdobrostoletje.Gledena
trenutne trende ilmski scenarij
splohnitakonemogoč.Večino ilma
se malce kritičnejš a duš a ne bo
počutila už aljena, saj zgodba ni polnaeksplozijinmahedrajočihjoš kza
FILMI, KINO, DVD
rajcanjeameriš kihshormoniprenapolnjenihnajstnikov.
Ampaksoga ilmarjizabiksalina
drobnihneumnostih.Elizijjenaprimerbrezzaš čite,površ inajeprosto
odprta proti vesoljskemu vakuumu.
Nikjer ni razlož eno, kaj bogataš ko
drhal varuje pred kozmičnimi sevanji in pri tem zadrž uje zrak. Ce gre
za kakš no energijsko polje, je to
gotovosposobnoscvretiladjospribež niki. Druga neumnost je š irjenje
zvokavvakuumu.VojniZvezd,kije
vesoljska pravljica, to odpustimo,
malce resnejš emu izdelku pač ne.
Tretja neumnost je igra s kodami,
kajti vsak sposoben heker bi znal
tihotapsko ladjo zamaskirati. Tudi
hekanje je smeš no narejeno. Ob
nekajčudaš kihlogičnihlukenjpase
splohnebomobregnil,kerjihmanj
pozorengledalecnitineopazi.
Prikaz »ciganije« je Neil izmojstroval ž e v Okrož ju 9, torej je tu to
samo»nadgradil«.Vesoljskeladjeso
namejiuž itnega.Druž baprihodnosti je dobro prikazana in če bodo
stvaridejanskoš lepotrenutnozačr-
tani poti, nas dejansko čaka to, kar
nam riš e Neil-vizija. Seveda pa ilm
ni neka blazna izvirnost, temveč ž e
videno na už iten način. Zal gre v
paket videnosti tudi konec. Skoda,
kajtizačetekdopuš čavečpogumnejš ihmož nostikonca.
Likisož al,razenMaxainDelacourtove precej 2D. Scenarij pač ne
dovoli kakš nega posebnega razvoja
likov. Glasbena spremljava je nekaj,
karvamnebodolgoostalovspominu. Posebni učinki in ostale vizualitetesoOK,tuninobenepripombe.
Zdaj pa se sprehodimo do brloga
teteKonkluzije:
Konkluzijainocena
Zgodba
1,3/2
Izvedba
1,2/1,5
Igra
0,6/1
Tehničnaizvedba
0,3/0,5
SKUPAJ3,4/5
Filmjevredenogledavkinu.
GrezakvalitetnoZFdramo,kiji
dopresežnikamanjkamalceveč
scenarističnegapogumainiztrebljanjelogičnihhroščev.Pohvalimlahkovizijosmetiščarske
usode,kamornasvodijokapitalskeeliteinvlade,kupljeneod
tehelit.Grajampalogičneluknjeinkonec,kivamganeizdam.
ŽalvelikoZF ilmovpokvarijo
ravnokonci,kizaradiekonomskeračunicenočejopokazatikaj
alternativnejšega.InNeilBlomkampbošenaprejznanokot
»režiser ilmaOkrožje9«.
Zdajveste!
23
F INTERVJU
BELUGENISOBELIKITI
ŽIGAŽIGON
VprašanjazastavilAndrejIvanuša
Prosim,dasenakratkopredstavite.
Sempopolninovinecvpisateljskihvodah,sajjepisanje v moje ž ivljenje pravzaprav stopilo š ele pred kratkim.PoizobrazbisemdiplomantFakultetezavarnostne vede, karierno pa ž ongliram na področ ju marketinga,rač unalniš tvaintrž enja.
Semvelikljubiteljpotovanjtermotociklovinnajbolj
sreč en,kadarmiuspetodvojezdruž iti.Svojč assemse
ukvarjalzborilnimiš porti,dandanespaš enajveč č asa
namenim jogi. Obož ujem ilme, knjige in vse na temo
neznanega.
Klasič no vpraš anje: kje in kako ste dobili idejo za
Beluge?
Idejazapisanjenasploš nosejeporodilapopolnoma
ponaključ ju.Vš alisem,podvplivomtrenutneinspiracije in glasbe skupine Audioslave, pred č asom zapisal
precejkrvavoinsoč nozgodbicoorazoč aranemkupcu,
ki se je maš čeval avtomobilskim prekupč evalcem, ker
so ga nategnili pri nakupu, ter preseneč en naletel na
zelo dober odziv in spodbude, da naj zapiš em š e kaj
drugega.
Nekaj dni kasneje sem sedel za rač unalnik, odprl
prazenWordovdokumentinseodloč il,dabomsprostil
nekaj svoje kreativne energije skozi tipkovnico, brez
vsakihprič akovanj.Nisemimelnelikov,nezgodbe,ne
zapletov…skratkanič esar,ž elelsemsesamozabavati
obpisanjuinsetudisem.Kojezadevaprič eladobivati
obliko pa sem ugotovil, da le ne morem dopustiti, da
moji liki kar po svoje skač ejo po straneh in brezglavo
letajo naokrog, pa č eprav jih je bilo pri tem skrajno
zabavnoopazovati.
Natejtoč kipasejetudipoč asirazvilasamazgodba,
liki in Beluge ter njihov svet. Kratek odgovor bi torej
bil:Frenk(glavnijunak)mijepovedalsvojozgodbo,jaz
pasemjozapisal. Jetovaš prviroman?
To je moje prvo pisateljsko delo in korak v zame
popolnoma neznano področ je. Pravzaprav sem dolgo
tuhtal č e bi Beluge sploh spustil na trg ali bi jih raje
zadrž al zase. Na koncu je spodbuda prvih bralcev botrovalapogumu,daodpremš etopoglavjevsvojemž ivljenju.
Na kratko predstavite idejo romana in kaj vas je
napeljalo,daganapiš ete?
Roman Beluge govori o boju za prež ivetje in o boju
zasvoje pravice. Namiguje,da stvaripogosto niso takš ne,kotsosprvavidetiindaseveljaobč asnopostaviti
vkož onasprotnika,sajlahkoletakodejanskorazumemoodkodizhajainzakajjetakš en,kotje.Potihemtudi
24
opozarja na naš e napake in nevarnosti, ki nam grozijo
kotč loveš tvu.Prvenstvenopasevedaž elizabavatisvojebralceinpritemneizbirasredstev.
SkozizgodbospremljamonejevoljnegajunakaFrenka,kiseznajdevzelonezavidljivempolož aju,kateremu
niti pod razno ni kos. Najprej mora pobegniti svojim
ugrabiteljem, ki s svojim grozljivim videzom delujejo,
kakordasozdrugegaplanetaterreš itisvojeprijatelje.
Izpreprostegafanta,kijeveč inosvojihdniprež ivelza
rač unalnikom,semoraprelevitivneusmiljenegabojevnikaterugotoviti,kakš najepravzapravnjegovausoda.
Njegova pot ga popelje tudi do spoznanja o resnič ni
identiteti Belug in njihovi zgodbi. Po eni strani skuš a
obvarovatisvojeprijateljeinsevrnitidomov,podrugi
pajesooč enzgrozljivosituacijopolnokrivicinnepravič nosti, ki ji nikakor ne more obrniti hrbta in zgolj
zamiž atinaenooko.TakosezgodbazapleteinFrenka
potisnevš eboljnemogoč polož aj.
Kot sem ž e poprej omenil, je bila ideja za Beluge
spontanainsejerazvijalaskorajsamaodsebe.Vsekakorpanemoremskriti,dasammoč nostojimzadoloč enimi idejami, ki precej oč itno bodejo iz zgodbe ter
združ ujejofantastič nisvetpoš astiinjunakovssvetom,
kateregadelsmomivsi.
F INTERVJU
Nakakš ennač instenaš lizalož nika?
Založ boDigitpensemnaš elprekosocialnihmedijev.
Kdobisimislil,dejanskososlednjilahkokoristnoorodje. Zasledilsem njihovoobjavoter jimpisal.Zelo hitro
smoseujeliterselotitipriprav.
Alilahkoprič akujemoizdajoromanatudivpapirnati
obliki?
Zelja po tem vsekakor obstaja, nisem pa š e prič el
iskatizalož nika.Trenutnoboljrazmiš ljam,kakobiizvedel prevod v angleš ki jezik in Beluge popeljal v š irš i
svet-velektronskiobliki.Slednjivsekakordajemprednost, saj je tudi več ina knjig, ki jih sam preberem, v
elektronskiobliki.
Elektronskimedijtudiomogoč ahitrejš oinpreprostejš o internacionalizacijo knjig ter apelira na relativno
mlade bralce, za katere menim, da bi jih zgodba Belug
utegnilazanimati.
Kdo so vaš i literarni vzorniki in kateri ilm vam je
najboljvš eč ?
Semvelikljubiteljznanstvenefantastikeinposledič no so tudi moji najljubš i avtorji, knjige in ilmi s tega
področ ja.Izpostavitienegaalidva,kibijulahkookronalzanajljubš a,jezamemisijanemogoč e,zatotegane
bomnitiposkuš al.
Dapanebostetrdili,davamnisempovedalpopolnomanič ,lahkoomenim,dajebilaprvaknjiga,kisemjo
samkupilinmejepopeljalavsvetliterarne ikcije,knjigaKongoodMichaelCrichtona.Pribranjuteknjigesem
prvič v ž ivljenju resnič no už ival v pož iranju strani.
Odkril sem, da je lahko tudi branje sila zabavno in
napetodož ivetje.Zarazlikoodbranjaobvezneliterature,skaterosonastakratposiljevalivš olskihklopeh.
Kakš nasevamzdislovenskaZFscena?
Popravicipovedanosplohnisemvedel,dasetudipri
naskajdogaja,doklersenisemlotilBeluginprič elanalizirati stanje na slovenskem trgu. Najverjetneje je ž e
samo to dejstvo precejš en pokazatelj vpliva in dosega
domač e znanstvene fantastike pri nas. Z odprtimi usti
pobiramo tuje stvaritve, medtem ko domač ih sploh ne
opazimo.Karpanikakornepomeni,danikajzaopaziti
-daleč odtega!
Sedaj vidim, da je med domač imi ustvarjalci kar
nekaj drznih, kreativnih in dejavnih ljudi, na ž alost pa
manjkapodporaš irš ejavnostiinzalož niš kihhiš .Ljudje
danes poznamo, beremo, gledamo in kupujemo stvari,
ki imajo za seboj veliko medijsko in marketinš ko podporo.Obtempaseš evednonismoznebilistaremiselnosti,dajevse,karjetuje,boljš eoddomač ega.Področ je znanstvene fantastike pa ima ž e tako relativno majhnopodporo,š eposebejprinas,jepares,dajetatoliko
boljsrč na.
Menim,dabimoralislovenskiavtorjitovrstneliterature oči usmeriti v tujino. Slovenija je majhen trg in če ne
piš eš ravnoopolitičnihš kandalih,literaturezasamopomoč ali otroš ke literature, so tvoje mož nosti za uspeh
precej majhne. Pa četudi bi bilo ZF scena pri nas bolj
popularna,jetež kospregledatirazlikoalisvojoliteraturo
ponujaš 2milijonskemutrguali7milijardnemu.
Vaš inač rtinaliterarnempodroč ju?
Prioriteta je Beluge prevesti v angleš ki jezik in jih
plasirati na svetovni splet. Idej za nadaljnje zgodbe
imam ogromno, nekatere ž e precej razdelane, vendar
setrenutnoposveč amdrugim,boljeksistenč nimprojektom.Razmiš ljamtudiotem,dabiknjigevprihodnosti
pisalneposrednovangleš čini,sajbisetakoizognilprecejš njemustroš kuprevodovinopaž am,danisemedini.
Tež ko je biti motiviran in zagnan, ter vlagati ogromno
energije, č asa in truda v pisanje knjig, č e se zavedaš dejstva, da jo bo na koncu prebralo le nekaj deset, č e
imaš sreč opanekajstobralcev.<>
The Alien Interview © Luis Antonio 2013, ZDA
25
POGLEDI
MOJAE-IZKUŠNJA
PripravilBojanEkselenski
V poroč ilih in v Delu sem konec marca izvedel za
Biblos.Sevedasemsetakojpozanimal,kajtoje.Kontaktiralsemodgovorneinzelohitrososeodzvalizvsemi
potrebnimiinformacijami.
Ceznekajdnisemdobilpogodbozaposkusnoobdobje.
Ravnoposkusnoobdobjejebiloposvojeključnozanadaljevanje.Založ nik,kijedokoncaaprilanaplatformiobjavilvsaj2naslova,jezavekomajoproš čendoločenihstroš kov. Ravno prav! Nekako sem se naveličal stroš kov za
pripravo knjig, za katere ne dobim niti najosnovnejš ega
pokritja.TakratsemimelvognjuromanViteziinCarovniki: Votlina skrivnosti in novelo Vitezi in Carovniki:
DuhoviAldeverga,dočimjebilanovelaViteziinCarovniki:ZadnjibojZeolijetikpredzaključkom.
Imelsemnekajizkuš enjzbrezplač nimorodjemSigil,
vendarsemugotovil,daimaizdelekdrugač euč inkovitegaorodjanekajtež avznekaterimibralnikiePub.Kasneje sem odš tel denar za Yutoh in š e nekatera orodja,
spoznal sem se z elektronskim založ niš tvom in tudi
elektronskimavtorstvom.
NajprejsemizdelalePubdatoteko.Potemsemzaradi
zahtevNUK-a[1],kidodeljujeCIPinISBNoznake,naredil š e kolofon (v ePub formatu nač eloma ni potreben,
saj se ti podatki zapiš ejo v metapodatke), vse skupaj
izvozil v PDF in zaprosil za ISBN in CIP. Navedel sem
potrebo za vse tri pomembne formate (mobi, pdf,
epub).TakosemzavsakoknjigopridobilpotriISBN&
CIPoznake.Tesempotemnapredpisannač invneselv
kolofon,nanovokompajliral[2]ePubinmobiterdobil
ustreznedatoteke.
Od Biblosa sem po podpisu pogodbe za preizkusno
obdobjepridobiluporabniš koimeingeslo.Zatemsem
knjigevneselvsistem.Zatrg,oziromaknjiž nico,dobiš e
digitalnozaš čito,karpriskrbiStudentskazalož ba.PublikacijevBiblosusokompatibilnezAdobedigitalediti-
26
on[3] standardom (ePub 2.01). Taisti ePub standard
uporabljatudiKobo[4],kateregabralnikepokonkurenč nihcenahdobitetudiprinas.
Testnoobdobjesejekonč alos30.junijem,kosoBiblos posvojile skoraj vse slovenske knjiž nice. Knjige so
na prvi strani razporejene po ž anrih. Glavnino strani
zasedejo novosti, priporoč ila in najbolj brane. Dobil in
podpisal sem tudi pogodbo. Kot samozalož nik sem v
popolnoma enakem polož aju, kotostali igralci natrgu.
Podoloč ilihpogodbesmoizenač eniintojeedinoprav.
Mojdohodekbosestavljenizdvehkomponent–prodajeknjiginknjiž nič neganadomestila.Priprodajiknjig
je Studentska založ ba silno konkurenč na, saj je ugodnejš aodAmazona.Priknjiž nič nemnadomestilupagre
zanadomestilonaosnoviizposoj.Dane,kotopiš em,si
recimo Vitezi in Carovniki: Votlina skrivnosti s 110
izposojamideli3.in4.mestonajboljbranihE-knjig.
Sistem od konca avgusta omogoč a tudi preprost
nakup izbranih knjig. Na Biblosu vsaka knjiga ponuja
dvemož nosti–nakupaliizposojo.Vsepotekabrezposrednikov.Strankaizbere,plač a,kotsetopoč neprispletnihnakupih,nalož inasvojonapravoinuž iva.Cekinod
nakupagrevblagajno,kjersenadanobrač unarazdeli.
Več inodobi(samo)založ nik(torejjaz),č etrtinopasiza
stroš keodtrgalastnikplatforme.
Kakojevseskupajprijaznodouporabnika?Lastniki
namiznihrač unalnikovinprenosnikovimamonavoljo
bralnike (napr. brezplač ni Calibre). Uporabniki mobilnih naprav pa imate na voljo namenski aplikaciji za
AndroidiniOS.LastnikibralnikovKobonepotrebujete
namenskeaplikacije.Samonalož itesidatotekoinlahko
zač netezbranjem.
IZOBRAŽEVANJE
Kako pa kaj spletna knjigarna Ruslica in Mladinska
knjiga?ZMladinskoknjigosemvkontaktu,azRuslico
seš enisemresnejepozabaval.MKponujaaplikacijoza
iOSinAndroid,doč imteganaRuslicini.
SevedapaznalaganjemknjignaBiblosš enisemvsega
postoril.SpridobitvijoISBNinCIPsempostalzavezanec
portala SVAROG (http://svarog.si). Najprej sem naredil
svojračun.Pozaključkuvsehformalnostimoramnaportalnalož itipoenizvodsvojeknjige.Zabrezplačnepublikacije je smiselno, da so prosto razš irljive, a za plačljive
knjigesemsevedaizbralomejendostop.
Kajnajreč emzakonec?(Samo)založ niš tvovsvetuE
-knjig ponuja obilo prilož nosti, vendar poleg pisanja
zahtevatudidrugeveš čine.Morateseznajtizrazlič nimi programi, mnogi od njih imajo svojo ceno. Te programe se morate nauč iti uporabljati, dobiti obč utek za
oblikovanje,organizacijoinsevedadovoljč asazapreizkuš anje.Natrgnesmetedatipolizdelek.
Cenisteveš čizabavanjazorodjizaprodukcijo,lahko
todeloprepustitenekomu,kivamtonaredizaugoden
denar. Stroš ki izdelave bodo š e vedno niž ji od tiska in
ostalega.
Opombe:
1–NUK–slovenskiregistratorISBN.
2–pretvorbavsehdatotekprojektavenotnoePubdatoteko,kije
vbistvuposebnavrstaxmldatotekevzipobliki.
3–AdobovsistemzaDRMzaš čitoePubdatotekindatoteč niformat,kijevskladuzAdobeimplementacijoePubformataverzije2.xx.
4 – Kobo je poleg Amazona najpomembnejš i igralec na trgu Eknjig.Poleglastnihaplikacijzavseplatformeimatudilastnebralnike,
kisocenovnoinkakovostnoprimerljivisKindli.
E-KNJIGEVDIGITALNIKUHINJI
PripravilBojanEkselenski
Narazvitihtrgihprodajaelektronskihknjigž enekaj
letraste.Spohodomtablicindostopnostjonamenskih
bralnikovpostajajoelektronskeknjigevsepomembnejš e.Prednostidigitalnegasooč itne:
 Ekološ kavrednost,
 Odpadejostroš kitiskanja,skladiš čenja,zmanjš ajose
stroš ki distribucije, izloč en je izič ni knjigarnar s
svojimimuhami,
 Mož nostdoloč eneinteraktivnosti,
 Niž jacenazaradiniž jih iksnihmaterialnihindistribucijskihstroš kov,
 Ergonomijatransporta.
Seveda pa elektronske knjige ne morete potež kati v
rokah, ne morete vonjati svež e natisnjenega papirja in
nemoretejepolož itinaknjiž nopolico.
Problem v Sloveniji je pomanjkanje naslovov in
piratskanaravaslovenskihuporabnikov.Tibiradidigitalno dobili napol zastonj in potem veselo piratizirali.
Nadaljejedigitalnaknjigarniš kaponudbaš elevpovojih
(Biblos, Mladinska knjiga). Kot zadnji problem pa naj
dodamš enizkostopnjot.i.digitalnepenetracije.
SAMSVOJMOJSTER
Za avtorja in posledič no samozalož nika je digitalno
svojevrstna mana z nebes. Zlasti na naš em trgu, kjer
založ niki nimajo navade poš teno poplač ati avtorja.
Avtorjem je na voljo precej brezplač nih in plač ljivih
nač inovpripraveknjigezadigitalnoknjigarno.Vodilna
stadvaformata:
 ePubformat, ki ga podpirajo vsi bralniki Androidnega,AppleinWindowssveta;
 mobi format, ki ga podpira skoraj monopolist na
trgubralnikovAmazonssvojimKindlom.
PDF in drugiformati so omejene uporabnosti, zlasti
namanjš ihzaslonihpametnihtelefonov.
Vtemnaš emtestudigitalnedelavnicebomoprimerjalinekajorodij,kivamolajš ajoprenosvaš egaustvarjanjavdigitalnoknjigarno.
Orodjazaizdelavokonč negaizdelka–knjigovePub,
mobiintudiPDFsozelorazlič na.Vosnovijihrazdelimonaurejevalnainpretvorna.
UREJEVALNAORODJA
Urejevalnaorodjavamomogoč ajopisanjevurejevalniku besedila in zatem izdelavo metapodatkov, kazala,
indeksavsebineinnaslovnice.Konč niizdelekorodjaje
izdelanaknjiga,primernazabranjezbralnikom.Urejevalnaorodjasoplač ljivaalibrezplač na.Preizkusilismo:
 brezplačniSigil(verzija0.7.1.);
 plačljiviJutoh(verzija1.6zaWindows).
27
IZOBRAŽEVANJE
Poleg omenjenih dveh In š e kopice podobnih urejevalnikovrazlič nihcenovnihrazredov)ješ etuInDesign,
kipajezadomač edeloobupnopredraginsevedaprezapleten.
SIGIL0.7.X
Sigiljeodprtokodniprojekt.Programseleporazvija
inavtorjisvojč asinenergijovlagajozlastivizboljš ave
temeljnefunkcionalnosti–urejanjeinizdelavaknjige.V
tanamenimapreprostXHTMLurejevalnikzuč inkovitimi orodji za urejanje metapodatkov, indeksov in kazal
vsebine. Projekt shranjuje v ePub formatu. Vse kose
projektaleporazvrstivdrevonalevistraniokna.Glavnielementiprojektaso:
 datotekezvsebino(xhmldatoteke);
 datotekes*css(knjigolahkooblikujetesslogicss);
 slike–zanaslovnicoinmorebitneslikevpublikaciji;
 fonti–vpublikacijolahkouvozitež elenetipogra ije,
sajvnasprotnemuporabiprivzete;
 medijskedatoteke,tosovideoinzvoč niposnetki.
Uporabljalibostemapozadatotekevsebine(tamora
bitinajmanjena)inmapozaslike(č enež eliteprivzete
slikenaslovnice).Ostalemapemorebitinebostepotrebovali.
Urejevalnikomogoč adodajanjenaslovov,odstavkov,
loč il(horizontalnihč rt)inseznamov.Tabelnepodpira,
kerimajoznjimitež avenekateribralniki.
Urejatelahkovhtmlaliobič ajnemnač inu.Sevedapa
bostebesedilonapisalivkakš nemurejevalnikubesedila, ki podpira slovensko č rkovanje. V praksi prideta v
poš tevsamodva:
 WriterLibreOf iceali OpenOf ice(ima moč no slovenskopodporo);
 WordMSOf ice(formatdocx).
LibreOf ice je brezplač en paket, Writer omogoč a
dovoljspodobenizvozvhtml.Wordjeplač ljiv,vendarv
mnogoč em udobnejš i. Izvoz v HTML zna biti v Wordu
malce problematič en, vendar obstaja zdravilo - poseben makro, ki vam omogoč a 100 % nadzor nad tem,
kako se wordov dokument pretvori v č isti HTML. Od
vasjeodvisno,kajvamjebliž jeinprimerneje.
Oba urejevalnika lahko dopolnite z Amebis Besano,
odlič nim pomoč nikom za slovnico in druge napake v
besedilu.Osebnonenavijamzanobenegaodnavedenih
urejevalnikov,sajobaopravljatasvojedelo.
ZakajzanasniuporabenvSigilvgrajenurejevalnik?
Ta urejevalnik ne podpira slovenskega č rkovanja.
Sicerjemož novanjpopartizanskovnestič rkovalnik,a
gre za partizansko in nepopolno reš itev, polno omejitev.
V praksi bo vaš a digitalna tiskarna videti nekako
tako:
1. BesedilobostespisalivWordualiWriterju.
2. Vsebino boste izvozili v č isti HTML brez posebnih
HTMLoznakzaposebneznake.
3. HTMLdatotekobosteuvozilivSigil.
28
4. V Sigilovem urejevalniku boste oblikovali besedilo
po poglavjih, dodali kazalo vsebine, morebitni
indeksinmedijskevsebine(slike,videoinzvok).
Zatembostedoločilinaslovnico,kibonekakš napredstavitevvaš eknjigevdigitalniknjiž nici,namestogenerične slike. Sigilu ta del ne gre najbolje od rok, saj mnogi
bralnikinepodpirajoSigilovepredstavitvegra ike.
Nakoncu, koso vse sestavine in zač imbe zmiksane,
vse skupaj shranite in preverite vsaj z nekaj bralniki.
Sigilvamnaredijedskonč nicoePub.
Za prenos v Kindle potrebujete š e pretvornik. Na
spletu se valja nekaj njih, a Amazonovo orodje za to
poč etje je zastonj. A cena brezplač nosti je sledeč a –
KindleGendelujeizukaznevrsticeinš ež ebeljnanjegovo krsto – odpove posluš nost, ko zazna nepodprt
jezik. Slovenš čina ž al sodi med podsaharske eksotič ne
jezike dež ele brez elektrike in komunikacij, zato nas
Amazoneliminira.Nasreč oobstajabrezplač niincelov
slovenš čino prevedeni Calibre,ki naredi pretvorbo iz
veljavnega ePub v mobi in to brez prebavnih motenj
nepodprtegajezika.
JUTOH1.6
Jutoh je plač ljivi program. Za nove uporabnike je
okoli30€,uporabnikistareverzijealiWriter'sCaffepa
sodelež nicenejš eprisvojitve.Lepotaprogramajetudi,
da v maniri »malce piratstva koristi poslu« ne tež i s
š tevilomnamestitev.
Jutohjemalcedrugač enprogramodSigila.Neomogoč aneposrednegabrskanjapoHTMLizvornikodi,kar
nitinitakoboleč enarobe.Jutohomogoč apisanjevlastnem urejevalniku, ki temelji na tehnologiji OpenOf ice
(LibreOf ice).Slovenskič rkovalnikenostavnouvoziteiz
enegaodtehdvehprogramovinnarediteustreznenastavitve.Jutohpodpiratudiuvoz*docx(nepa*doc!!!)in
*odt(Word,Writer)dokumentov,karprinaš anekajveč mož nostioblikovanjapredpretvorbovePub.
Vsebujeurejevalnikzavseelementeknjige–naslovnico,indeks,kazalovsebineipd.Udobnejepodpirarazlič neslogeinponujanekajveč mož nostiodbrezplač nega konkurenta. Zraven prilagajo obš iren uporabniš ki
priroč nikinturtoriale.
Pri pripravi v zunanjem urejevalniku odpade pretvorba v HTML, ker je zaradi neposredne podpore
Wordu in Writerju nepotrebna. Ce ž elite tudi pisati v
Jutohu, priporoč am uvoz Writerjevega č rkovalnika. Ta
imakonč nico*dic.
Jutoh omogoč a tudi delo na več rač unalnikih in
ustreznosinhronizacijo,č esijonastavite.š eveč ,avtorji
Jutoha omogoč ajo delo na Mac OS, Windows, Linux in
š e kje, gre za več -platformski program in istoč asno ga
lahkouporabljatenaveč rač unalnikih,tudivoblikiUSB
ključ ka.
TETAKONKLUZIJA
Primerjavaobehorodijjemorebitimalceneprimerna,vendarposkusimo!
IZOBRAŽEVANJE
Funkcijaprograma
Jutoh
Sigil
HTMLizvornakoda
*
****
CrkovalnikSI
****
*
Delosslogi
***
**
Deloskazalom
*****
****
Delozindeksi
****
***
Urejevalnik
***
**
Mož nostiurejanje
****
***
Uporabniš kipriroč nik
*****
***
Uvozdokumentov
*****
*
IzvozvKindle
***
ni
Predogled
***
***
*****
****
Konč niizdelek
Jutohjeskupnovzetokvalitetnejš iizdelovalnikelektronskihknjig.Njegovinajpomembnejš iadutivprimerjavisSigilomso:
 Mož nosturejanjasslovenskimč rkovalnikom,
 Manjtež avskompatibilnostjo,
 Preprostodelozvsebinami,
 TudizaLinux,Unixinš enekatereOS,
 Zglednapodpora,
 Preverjanjeskladnostisstandardom.
SevedatudiSigilnibrezmož nosti:
 CistiHTML5,
 Laž jedelozmetadpodatki,
 Popolnomabrezplač enzizvornokodo,
 TudizaMac.
Oba programa delata ePub datoteke. Jutoh ima več mož nosti, je preprostejš i za nepoznavalce mehanike
ePub formata in izdelek je š irš e kompatibilen. Sigil na
drugistranipodpiravnosvč istemHTML5,jebrezplač en in delo z metapodatki je malce preprostejš e (za
cenomanjmož nosti).Obasenaslanjatanaodprtokodnestandardeinodprtokodneprogramskereš itve.Toje
dobro.
PRETVORBAMEDFORMATI
Pripretvorbimedformatiobstajanekajreš itev.UporabnapretvorbaizePubvPDFinnazajjež aluporabna
samo s pomoč jo plač ljivih reš itev. Dal sem skozi kar
nekajbrezplač nihprogramov,vendarnobedendelane
opravi, kot je treba. Vedno ostanejo kakš ne nedoslednostializmeš njava.
Pri pretvorbi vsi najprej pomislimo na ž e omenjeni
multipraktikCalibre.Tabrezplač než seizvrstnoobnese
pripretvorbiePubvmobi.ZalpasemuzatakneePubv
PDF in š e huje iz PDF v ePub. Kljub vsemu je Calibre
nepogreš ljivoorodjedomač edigitalnezalož be.Brezhibnopreberepraktič novseformateimaš irokopodporo
in nekaterepretvorbe dobro opravi(zlasti v mobi). Za
okoljasklasič nimioperacijskimisistemijeCalibrenajbrž najboljš a izbira (je brezplač en, enostaven in v slovenš čini).
Orodijzadrobiž jeveliko.PretvornikaizPDFvePub
vamnemorempriporoč ati,sajdobljenaePubdatoteka
ni tako leksibilna od datoteke, dobljene z namenskim
orodjem.
Vsekakor se pred nabavo ustreznega orodja dobro
seznanite z vaš imi potrebami. Ne zakoljite se z preveč
omejenim pretvornikom, a tudi po nepotrebnem ne
podvajajtefunkcionalnosti.Vednopomislitenaergonomijobranjavaš ihstrank.Najprejmorateprisebisprejetinekajodloč itevgledeDRMzaš čite,stopnjozaklenjenostivaš epublikacijeinsevedanač inadistribucije.
Najvasmalcerazdraž im,dabostelaž jedoč akalinaslednjo š tevilko. V civiliziranih drž avah obstaja precej
programskeopreme,kivampomagapripisanjuleposlovja. Ti programi vam omogoč ijo, da imate na enem
mestu shranjeno vse, kar potrebujete za vaš roman.
Takovamprogramskaevidencaomogoč avodenjenastopajoč ihlikov,lokacijdogajanja,zgodovinskihinostalih okoliš čin, seznam poglavij, zapiske in š e kaj. Prednost tega je organiziranost in več ja uč inkovitost. 90%
dobrega leposlovnega dela sestoji iz pazljive priprave
inizvedbe,a10%jetalent.
Naslednjič: Majhne skrivnosti digitalnega kuharja.
29
IZOBRAŽEVANJE
POJMI,KISOPRIŠLIIZZF
PripravilAndrejIvanuša
V vsakdanjem ž ivljenju, v znanstvenih krogih in š e
kjeuporabljamobesede,kinisozraslevglavahznanstvenikov temveč so si jih izmislili scenaristi ilmov in
avtorji knjiž nih uspeš nic. Nekatere so nam tako blizu,
da skoraj ne moremo verjeti, da so si jih izmislili
'neresni'fantastiinne'resni'znanstveniki.
ROBOTjeprvaizmedbesed,kimipridejonamisel.
Uporabiljoječ eš kipisateljKarelCapekvsvojigledališ ki drami R.U.R (Rossumovi Univerzalni Roboti) leta
1921.BesedoROBOTIKApaje'izumil'IsaacAsimov,ki
jeznanpredvsempotrehzakonihrobotike.Tasepojavivnjegoviknjigi'Liar'(Laž nivec)izleta1941.
GENETSKOINŽENIRSTVOje kot pojem prvi uporabil Jack Williamson v svoji noveli 'Dragon's
Land' (Zmajska dež ela), ki je bila prav tako objavljena
leta 1941. Pojem GENETSKI INŽENIR pa je deset let
kasnejeprvivsvojiknjigiuporabilPoulAnderson.
NIČELNAGRAVITACIJA(ZERO-G)je domislica JackaBinderjaizleta1938.Pojemjepotreboval,dajeopisalstanje,kivladavsrediš čuZemlje.Danessicerpojem
povezujemo s stanjem v vesoljskem plovilu, za kar se
imamo zahvaliti pisatelju Arthurju C. Clarku. Tapojem
je leta 1952 zapisal in pojasnil v noveli Islands in the
Sky(Otokinanebu).
GLOBOKO VESOLJE (DEEP SPACE) je beseda, ki
opisuje vesolje, kjer ni nič drugega kakor njegova
'praznina', torej je brez vplivov kakrš nihkoli nebesnih
teles. V ilmih in v literaturi s tem pojmom predvsem
opisujejo prostor, ki je najbolj oddaljen od nebesnih
objektov. V znanosti pa to pomeni vesolje, ki je več kakor 12 milijard let svetlobnih let oddaljeno od Zemlje.IzmislilsijojeE.E.'Doc'Smithž eleta1934.
IONSKIPOGONnisopoimenovalivNASAlaboratorijih, temveč je ta pojem prvič uporabil Jack Williamson
leta1947vsvojizbirkizgodbBraveNewWorlds–The
Equalizer (Cudoviti novi svetovi – Izenač evalec). Ta
nač inpogonavesoljskihplovilsopriNASAprvič uporabiliš eleleta1970.
VESOLJSKOOBLEKOjesvojemujunakuoblekelleta
1934ž eprejomenjeniE.E.Smith.Njegovajebila,pre-
30
senetljivo,prekritaskrznom.ZalteinovacijepriRoskozmosualipriNASAš enisouporabili.
RAČUNALNIŠKIVIRUSima svoj izvor v sicer znani
strokovni besedi 'virus', ki jo biologi uporabljajo za
oblikozemeljskegaž ivljenja.Ampak,dabitakopoimenovali'zlobne'rač unalniš keprograme,nizaslugarač unalniš kih strokovnjakov,temveč Dava Gerrolda. Pojem
je zapisla vsvoji zgodbi 'When Harlie Was One' (Ko je
bilHarlieden)leta1972.
RAČUNALNIŠKIČRVjedomislicaJohnaBrunnerjav
romanuShockwaveRider(Jahač udarnegavala)izleta
1975.
PLINASTI VELIKAN je velik planet sestavljen le iz
plinov. V naš em sonč nem sistemu so takš ni Jupiter,
Saturn,UraninNeptun.Prič akovalibi,dabiastronomi
takš nimplanetomprvinadeliskupnoime.Vendarjihje
prehitel James Blish v romanu 'Solar Plexus' (Sonč ni
pleksus)izdanemleta1952.
ČASOVNI STROJ si je zamislil H. G. Wells v noveli
The Time Machine (Casovni stroj) ž e leta 1895. To bi
naj bil stroj, ki prestavlja osebe skozi č as. Ob tem je
'izumil' š e POTNIKE SKOZI ČAS in ČASOVNO POTOVANJE. Zdi se, da je s tem odprl 'pandorino skrinjico'
znanstvenefantastikeš ezanaslednjadesetletja.
WARP(WARPSPEED).Pojem'warp'sicervangleš č inipomenizvoj,zvin,obrat.Vnavtikistobesedoopisujejopoplesavanjeladjenavrviokrogsidra.VTVseriji
so v eni izmed epizod leta 1968 pojem uporabili za
skrajš anje dolge fraze: »Uredi, da bo ta vesoljska ladja
potovala hitreje od svetlobe, Scotty!« Tako je pojem
'warp'dobilnovpomen'potovanjahitrejeodsvetlobe'.
Slovensko bi 'warp speed' lahko prevedli tudi kot
'zvojna hitrost', saj po izikalni teoriji lahko dosež emo
hitrost več jo od svetlobne samo, č e nekako 'zvijemo'
č as-prostorVesolja.
TERAFORMIRANJE pomeni oblikovanje tujega planetavZemljipodobnega,torejprimernegazaž ivljenje
inbivanjebrezzaš čitnihpripomoč kov.Pojeminpostopek je prvi opisal Jack Williamson leta 1942 v zgodbi
CollisionOrbit(Orbitatrka).
IZOBRAŽEVANJE
PRAVLJIČNEHIŠE
PripravilAndrejIvanuša
HOBITADALEAHIŠA
SimoninJasmineDalestaleta2009
v juž nem Walesu v Veliki Britaniji
dokončalapravljično,hobitovskohiš o.
RAZLIČNEPRAVLJIČNEHIŠE
V njej dejansko ž ivi vsa druž ina.
ZgradilastajoDaleinnjegovočeob
pomoči prijateljev in naključnih
mimoidočih v rekordnih 4 mesecih.
Zanjostaporabilaokrog1500delovnihurin3.000funtov(~3.500€)za
material. Sicer sta poskuš ala uporabiti čim več naravnih materialov, ki
sta jih naš la v okolici. V kolikor vas
zanimajo njune izkuš nje ob gradnji
inbivanju,pokukajtena:
www.beingsomewhere.net
Zanekaterehiš enisemnaš el,kje
so postavljene. Prva, z belo streho,
jeverjetnopostavljenanekjevSpaniji, saj je mogoč e v ozadju videti
palme.Stilpavmnogoč emspominjanamavrskega.
Spodnja hiš a spominja na majhenbarvitigradič injepostavljena
nekjevZDA.
vilustracijahbritanskegaumetnika
Arthurja Rackhama. Zazidal je hiš ko, ki pa ni imela nobene stene
popolnoma ravne. A prav to ji je
daloposebenč ar.Prebivalcimesteca so bili navduš eni nad hiš ico in
proglasili Hugha za genija. Navalili
sonanj,daš enjimnaredipravljič ne hiš ice. Med njimi so bili Jack
London, Mary Austin, Sinclair
Lewis, Upton Sinclair and George
Sterling. Tako je danes v tem mestecu š e veliko takš nih 'lutkastih'
hiš ic, ki jih lastniki skrbno vzdrž ujejo.Seveč na:
mental loss.com/article/28694/
town-storybook-houses-and-howthey-came-be
HIŠAKREMENČKOVIH
Talenenavadnakamnitahiš a,ki
je videti kakor, da v njej prebiva
FredFlinstone(Kremenč ek)jepostavljena vkraju Nas Montanhasde
Fafe na Portugalskem. Lastnik je
izkoristil dve velikanski naravni
skali, ki sta ostali po pradavnem
vulkanskem izbruhu sredi planjave,kotstranskistenihiš e.
HIŠICAZAPUNČKE
TheDollHousejeuradnoimete
hiš e. Vse se je zač elo leta 1924, ko
jeHughComstockpriš elvkrajCarmel-by-the-Sea, Kalifornija, na
obisk k sestri in svaku. Mestece je
ž e takrat slovelo kot umetniš ko
kreativno središ če. Tukaj je sreč al
izdelovalko lutk Mayotto Brown in
v nekaj mesecih sta se poroč ila.
Njena kreacija oblač il za lutke je
postalahitinMayottasijezaž elela
razstavnisalonzalutkeinzaoblač ila.Hughnibilnegradbenikinne
arhitekt.Iskaljenavdihingaodkril
ČEVLJEVAHIŠA
Biž ivelivč evlju?VZDAsodoslej postavili š tiri podobne hiš e v
oblikič evlja.NaslikijeHainesShoe
House, Lincoln Highway, Hallam,
Pensilvanija, ki je bila prva. Dal jo
jepostavititrgovecsč evljiMahlon
Hainesleta1948vreklamnenamene.Anekaterimjebilatakovš eč ,da
sosipostaviliš esvojč evelj.Nekdo
celovJuž niAfriki.Več na:
en.wikipedia.org/wiki/
Haines_Shoe_House
31
(F) ZGODBA
ODJEKSIRENE
(MOTNJAVPERMUTACIJI)
MarkoVitas
Besedilo je plod avtorjeve domišljije. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj naključna.
Dostojnim ljudem!
POZEJDON
Nezanimamesvetznotrajtvojegaočesa,
hočempitisladtvojegaodrevenelegatelesa.
Odletivaljubica!
Ksoncunanebesnisvod,
naobalosanjodlož imtvojž ivot,
akosrcetvojenebovečtakootrplo,
zmenojpojdeš vmrzlomorjá globino.
(Iz kulturno – umetniškega programa Radia Ljubljana)
»Alibokmalupriš el?«semvpraš alamamo,kijesedela
polegmenenastarinskimehkooblazinjenizo ivdnevni
sobi. Tiktakanje velike stenske ure z nihalom, ki je bila
videtikotnarobeobrnjenimetronom,jeenoličnoprekinjalotiš inoinodmerjaločas.
»Seveda,vsakčasbotu,«jemirnoodvrnilamatiinme
obtemhkratinež noprijelazazapestje.Kljubmaminemu
dotikusemijedlanš enaprejznojilainkomajčutnolahnodrhtela.
Skrbelomeje,danebopriš el.Dabisinekolikoskrajš ala mučno tesnobno pričakovanje, sem se ozirala in s
pogledomsprehajalapovelikihomarahinkredencah,ki
so zapolnjevale naš o dnevno sobo. Odkar pomnim, smo
jihimeli.Sevednosemizdijoogromneinmasivne,kljub
temudasemsedajž eodraslainjemojapostavazdajvelikoviš ja.Navrhutehomarsenabiraprah,kipolnidnevno
soboznekakš nimnedoločenimvonjempostarinah.Vsakič znovagazačutim,kosevrnemdomov.Skorajdaenak
vonjjemogočečutiti,kovstopiš vkaterokolistarinarnico
vmestu.
»Alimisliš ,dasebovaimelaleponamorju?«
»Otemnedvomim,«jedejalamatiinmeponovnopotrepljala po zapestju. Nato je v mojo dlan polož ila rož ni
veneczjeklenočrnimrazpelomzJezuš čkom,pripetimna
ogrlicoizčrnihjagod,kateresoimelemestomakovinsko
sivoobrobo:
»Naj te spremlja in ti daje uteho,« je pomirjujoče
pomenljivopristavila.
»Takolepglasimaporadiuinkakojezaljubljenvame!
Amisliš ,davelikopije?«
»Kjepa,dajno.Marmisliš ,dabitezočetompustilana
počitnicezmoš kim,obsedenimzgrehom?«
Predhiš osemzasliš alaavtomobilskihrum.»Tomora
bition!Končnogabomlahkovidela,njega,kitakočudovito milozveneče bere pesmi po radijskem programu,«
sem vsa radostna pomislila in planila proti oknu s tako
naglico,dabiseskorajspotaknilaobpotovalko.Odgrnila
sembelozaveso.Skozioknosemvidelabelkombisš esti-
32
mikolesi,kisejeustavilprednaš ohiš o.Videtijebilčisto
navadenkombi,takš enkotmnogidrugi,kiimajospredaj
napokrovuznakskraticoIMV.Izkombijastaurnoizstopiladvamoš kavbelem.Najprejsemzahippomislila,da
sta kuharja. A rdečega križ a na belo matiranih okenskih
steklih kombija in modre luči na strehi vozila ni bilo
mogoče prezreti. Globoko v meni se je oglasil sum, da
morabitinekajzelonarobe.
»Bolničarji,«semvpraš ujočevzkliknilaprotimami,»le
po koga so priš li,« in si ob tem hkrati z dlanjo prekrila
osuplo odprta usta. Mati je vstala s kavča in me než no
oklenilaokolipasu:
»Nebojse,otrokmoj.Vseboš evredu.«
Nahodnikujerezkozazvonilzvonec.Mamasejeresnobnozodločnimikorakiodpravilaodpretvhodnavrata.
Zatemsosele-tasš kripanjemodprla.Zasliš alasemmoš kiglas,kinekajspraš evalinmaterinož ivčnopritrjevanje.
Kosemzagledalabolničarja navratihdnevnesobe, sem
pričelakričati.Hotelasemzbež ati.Krililainotepalasemz
rokamiindivjebrcalaznogami,vendarmejeplečatibolničar z izkuš enim strokovnim prijemom umiril. Nobene
mož nosti nisem imela, da bi mu lahko ubež ala. Odvedla
stameprotireš ilnemukombiju.Oziralasemsenazajproti vratom domače hiš e, kjer je stala moja mati, in mi z
vrha stopniš ča mahala v slovo. Njeno drobno postavo
semš eleizgubilaspogleda,kostamebolničarjapotisnila
vreš ilnikombi.
Bolničarja sta me odpeljala v bolniš nico. Odvedla sta
me skozi vrata bolniš nice. Dih mi je zapahnil tež ak vonj
pokuhanemkrompirjuinponekakš nikomajprebavljivi
hrani. Ob nadzorstvu neke starejš e medicinske sestre
semsemoralapreoblečivpiž amoinbolniš kohaljo.Nato
someprivedlipredzdravnika,zajetnegakrepkegačrnolasega moš kega z debelimi naočniki, ki si jih je stalno s
kazalcem popravljal, da mu niso zdrknila z nosu. Pogovarjalasvaseovsemmogočem.Spraš evalmejeodogodkih po svetu, o mojem š tudiju, o moji materi, o mojem
odnosudomoš kihintakonaprej.Odgovarjalasempočasi
in na kratko. Skuš ala sem biti čimbolj preudarna, kajti
pazila sem, da ne bi dejala česa neumnega in mu s tem
dalapovod,dabimelahkozadrž alvbolniš nici.Zatosem
vsakodgovor,predensemgaizrekla,previdnopretehtala.Zenazačetkupasemmubilarazlož ila,dajevmojem
primeru posredi zagotovo neverjeten nesporazum in
strahovitapomota,sajbivendarmoraladanesodpotovati
z radijskim voditeljem na dopust. Videti je bilo, da me
zdravnikpozornoposluš a.Komolecjeimelnaslonjenna
mizoinsizdlanjoisterokepodpiralbrado.Naveličanosi
jevkartotekozzdravniš kimikracamibelež ilsvojamnenjaomojihodgovorihinvsakič,kadarjehotelkajnapisati,
je pritisnil na gumb na vrhu kemičnega svinčnika, ki je
potem stisnil majhno vzmet pod njim, da se je lahko
(F) ZGODBA
potem spodaj skozi luknjico prikazala konica strž ena, ki
je vseboval kemično barvilo. Ko sem začutila, da je bil
pogovor zaključen, sem se proseče in preplaš eno zazrla
vanj.Anjegovresnobniizraznaobrazuniobetalničesar
dobrega.
Potemsemmoralavzetizdravila.
»Pasajmininič.Jazsemvendarzdrava!«semkriknila.
Medicinskasestra,kimijeprineslazdravila,jeresnobnospodvilaustniceinmiskuš alapomirjujočeobrazlož iti,
dapačpotrebujemzdravila.Todanisemsepustilaprepričati. Ponovno sem ji skuš ala dopovedati, da mi ni nič. A
bolničarka je bila nepopustljivo vztrajna in se ni dala
motitivsvojinameri:
»Seveda,seveda,samonekolikosiž ivčna.Vzemi,odleglotibo.«
Sledil je prvi elektroš ok. Ne spominjam se dosti. Vem
pa, da mi je srce razbijalo kot stroj parne lokomotive,
katereparajočipiskmijeprebijalmož ganskoopno.Stroj
je š umeče sopihal in mi divje poganjal kri po vseh mož ganskihž ilah.Sliš alasemplahutanjeptičjihperutiinrezkogolobjegruljenje.Inkosemsezbudilaiznarkoze,sem
bilanegibnakotangelvcerkvi.Počutilasemsekotvoš čena lutka v muzeju, ali pa kot gola plastična postava, na
katere obeš ajo obleke v izlož bah. Osebje in bolniki so si
me ogledovali in s počasnimi gibi nemo hodili mimo
mene.Vdnevnemprostoruzabolnikejebrlelzaslončrno
-belegatelevizorja,nakateremsejepredvajalonekakš no
političnoomizje.
Ponočisemsanjala.Sencevvotlinahizgubljenihusod.
Zasanjamiobičajnopridejoprebliskiinzanjimipogosto
prikazni.Bež alasem,inčejebiloneizogibno,semsetudi
borila.Odtogotesemnekenoči,kernisemvedela,aliso
poš astiresničnealine,razparalaposteljnoblazino.Medtemkojebeloperjefrčaloposobi,somezvezalivnekakš enjopič,dasenisemmoglapremikati,inmidalipomirjevala.
Kosemsinekolikoopomogla,semsezačelaspoznavatizbolnikinaoddelku.Tujebilslikar.Postalasempoleg
slike, ki jo je pravkar zaključeval, in zatem sedla poleg
njega.
»Kajprikazujetaslika?«semgavpraš ala.
»UporneTitanevTartarosu,«mijenakratkoodvrnil.
Prikimalasem.Zatemjenadaljeval:
»Bogovisomendasposobnisčutnostjopodajatidejstva
in ilozofskeresnice.Samteganeznaminnezmorem.Clovek sem. Lahko pa poustvarjam in izraž am resnico skozi
umetniš kolepoto.StariEgipčanisobajetoobvladali.«
»Bogovisovendarčistiinbrezmadež niidealilepote!«
semmuogorčenozabrusila.
Z dlanjo me je skozi razporek bolniš ke halje pogladil
pokolenu:
»Kje pa! Bogove vodijo nebrzdane strasti, in kjer je
strast,jetudibogovskanaslada,inkjerjenaslada,jetudi
trpljenje!«
Odskočilasemingagrobozdolgimizamahimlatilapo
zgornji strani njegove dlani. A roka, ki me je oš latala se
nekako kar ni in ni mogla odlepiti od notranje strani
mojih bedres. Ko sem se naposled bila le izvila, sem ga
zapustila in sedla poleg skoraj popolnoma negibnega
mladeniča.
»Zivijo,«semgapozdravila.
»Zivijo,«mijeodvrnil.
»Kajpatipočneš vž ivljenju?«semgapobarala.
»Nič.«
»Mislim,predensipriš elsem.«
»Studiralsem iziko.Ukvarjalsemsesčasovnimpotekomentropijskihspremembinsstrukturoprostora.«
»Ničnerazumem.«
»Nekega dne boš ž e š e razumela. Samo dovolj dolgo
moraš bititukaj.«
»Inkakosisetiznaš eltukaj?«
»Ne vem natančno. Menda je bil je neki š tudentski
nemir.Splohnisemničesarrazumel,kajsejedogajaloin
zakajješ lo,pasomemiličniki,vsajtakopravijo,premlatili.Odtakrat,kosemjihdobilpoglavi,semijebojdačistosfrkljalo.Starš isoprepričani,dasemizgorelodš tudija.«
Približ alsenamajenekibolnikodsekanih,odločnihin
razoglavihgibov.Bolniš kiplaš č,vkateregajebilodet,je
imel nekoliko nemarno ogrnjen. Ujela sem njegov divji,
vročičen pogled in za njim začutila njegovo neukrotljivo
duš o.
»Tisipanovatukaj,punči!«mejeodločnoogovoril.
Prepoznalasemglas.»Tojelahkosamoon!Napovedovaleczradia!«Skozinasmehnaobrazusomisililesolze
naoči.Njegovglasjebilsicerzaodteneknekolikodrugačen kot po radiu. »Toda to je zagotovo zaradi tega, ker
transmisijaradijskegasignala,podobnokottelefon,popačibarvoinzvenčloveš kegaglasu,«semrazmiš ljala.
»Kakosimenaš eltukaj?Pamendajanisizbolel?«
»Zbolel?Jaz?Kjepa!Naučilsemsegoljufatiprijemanjuzdravil.«
»Kakosipapotemzaš elsemvbolniš nico?«
»Premestilisomeizzaporazamladoletne.«
»Izzapora?Asikajtakegazakrivil?«
»Ah, ž e celo ž ivljenje drugi krivijo mene. Mati me je
zavrgla, oče pa strahovito divje pretepal. Rejniki so bili
skrajnoneprijaznizmenoj,daopoboljš evalnicisplohne
izgubljambesed.«
»Innaradiu?«
»Naradiu?«sejenekolikozačudilinobtemnekoliko
gorindolzamajalzglavo.»Khe,he,tamsoš elepravikerlci.Onivsevedo.«
»Obljubilsi,dameboš peljalnamorje.«
»Namorje?Hm…,ja,zakajpane?«
Povečerjisemš laznjimvbolniš ničnopralnico.Biloje
temnoinprostorjezaudarjalpovlagi.
»Strež nicisemizmaknilključeodpralnice.Lahkoodidem,kadarhočem,«mijedejal.
Balasemse,amejemiril:
»Ničbat,punči,ničnebobolelo.Pravleponamabo.«
Takrat š e nisem vedela, o čem govori. Pomenil mi je
vse. Bila sva skupaj in to, da sem z njim, mi je bilo tisti
trenuteknajpomembnejš e.Potemjenenadomaplanilpo
meniinmepričelhlastnopoljubljati.Odviljemojobolniš kohaljoinmislekelspalnosrajco.Potemsimejenahitro
33
(F) ZGODBA
vzel.Vsasemdrhtelaintrepetala.Bilasemprevečrazdraž ena,dabisemulahkopredala.Nevemveč,aliodstrahu
aliodzdravilaliodobojega.Komejejemal,nibiloprav
nič lepo, kot je obljubljal. Motil se je. Bilo mi je skrajno
neprijetno.Bolelomejeinkrvavelasem.Natojemočnoz
dlanmitlesknilpomojizadnjici.Sprvasemodstrahuotrpnilainčistoonemela.Takojzatempasemznovadobila
močanudarecpozadnjiplati.
»Kajjezdajto?Zakajmetepeš ?«semglasnozahlipala.
»Tiš ina!« je zatulil. Njegove dlani so se lepile po moji
tolstikož i.
»Zato,kertehočemnaž gat!...nekaterejetrebaž gat!…
intizagotovosodiš mednje.«
»Pravmije,«semnahitropomislila,»zasluž imsiponiž anje…Prevečjeminsenaž iramshrano.Zatosemdebelainumazana,ogabnogrda.Nečistujemvmislih,vduhu
intelesu!Nečistujemtudizdaj,tatrenutek.«
Divjeinsilovitomeješ enaprejudarjalinmemlatilpo
vsemtelesu,doklernisemzačutila,kakoseječistopokrčil
insepopolnomaprivilobme.Nakoncumejeizpustilin
menekajčasazadovoljnomotril.Potempamijevzviš eno,skorajdaosorno,ukazal:
»Jutribodipripravljena!Pozajtrkugreva!«
»Kampa?«
Preš ernosejezasmejalinmidejalskozinasmeh:»Na
morjevendar,punči!«
»Kakojemočaninkakoseznaobvladovati.Lahkomu
popolnomazaupam.Zagotovominebistorilčesarzares
slabega. Lahko sem varna,« sem razmiš ljala kasneje, ko
semž elež alavpostelji.
Zjutrajsvaseskozipralnico,kjersvasilahkopriskrbelaobleke,odplazilanaprostost.Soncejebilož evisokoin
kazaloje,dasebonaredilvročsoparendan.TakojvsosednjiulicisejeCarlisprehodilobparkiranihavtomobilih
inspritiskomnakljukeodvratdovratpreizkuš al,česo
zaklenjena. Ko mu je naposled le uspelo odpreti vrata
enegaizmedparkiranihavtomobilov,mijepomignil,naj
prisedem.
»Sajganemoreš vž gati,«semmudejala,»nimaš ključa.«
»Stoenkopaž eš eznamvž gatibrezključa,«sejespostavljaš kimizrazomnaobrazuzarež al.
Prisedlasem.MedtemkosijeCarlidalopravkazodvijanjem stikal in kablov pod volanskim obročem, sem se
zazrlavnapisnatenkiletvi,kijerahlousločenopovezovalaenostranvolanazdrugo,nakaterijebiltudigumb
za trobljo, preko katerega je bilo napisano »Zastava«.
»Kakoneumnoimezaavtomobilskoznamko,«sempomislila. Motor je naposled zarohnel in Carli se je ponovno
zadovoljnozarež al.Naglosvaseodpeljala.
»Tomoravaproslaviti!«jedejal,»ustavivasenakavi!«
Hitrosvanaš lanekibife.Vlokalunibilonikogar,razen
točajke,oblečenevdelovnoobleko,kijenekolikospominjalanahaljebolniš kegaosebja.Nosilajenajlonskenogavice,prekkaterihjeimelaoblečenebele,kratke,bombaž nenogavice.Obutajebilavbele,visoke,ortopedskesandale.KojeCarlinaročilvinjakinpivo,jenatakaricapričelaogorčenonegodovatiingaopominjati,daješ eprezgo-
34
dajzatočenjealkoholnihpijač.ZatojeCarliodprldenarnicoinjiizročilnekajbankovcev,karjojeočitnopomirilo.Naročilasemkavo.
»Ekspresoaliturš ko?«mejezosornimglasomvpraš alainmepremerilazneprijaznimpogledom.
Namiselmijepriš elspominnaprijetenvonjposvež e
kuhanikavi,kijevsakičpreplavilnaš odnevnosobo,koje
mamapripravilakavoinpecivozaobiske:
»Turš ko prosim,« sem s prosečim pogledom pospremilanatakarico.
Na priročnem plinskem kuhalničku mi je natakarica
pripravilačrnokavoinmijopostreglaskupajzmajhnim
vrčkommleka.Cenebibiloprekokenzavesbelebarve,
ki so bile od tobačnega dima ž e močno, skorajda rjavo
porumenele,bibilovideti,kotdasCarlijemsedivavizlož bi velike prodajalne. Carli je medtem na duš ek zvrnil
svojvinjak.Vobrazjepostalnekolikozaripelinočisose
murahlosvetlozasteklile.Potemješ elzdlanjo,kotbijo
hotel obrisati, preko ustja vratu pivovske steklenice, se
obliznilinnaredilnekajdolgihpož irkovpivaizsteklenice.Mehurčkisoklokotaliinzizrazananjegovemobrazu
je bilo mogoče čutiti, da mu opojna odreš itev sladkogrenkepijačekotbalzampoopeklinipolzipogrlu.Koje
odlož il steklenico nazaj na mizo, se mu je komaj sliš no
spahnilo. Obrisal si je brke in se pogladil po bradici in
zatemsegelpozeleno-beli,nekolikopotlačeni,napolprazni š katlici cigaret, z majhno stilizirano ž abico na beli
stranizavojčka,kijestalaprednjim.Priž galsijecigareto
terglobokovdihnilinspočasnimizdihomizpuhnilmoder
dim predse. Nato je mirno z raskavim, počenim glasom
dejal:
»Tež ava je v tem, da nikdar ne moremo vedeti, kdaj
hudičevosemepoganjakalvnas.Vragjenajmočnejš iin
najbrezobzirnejš i takrat, ko niti ne vemo in kadar smo
prepričani,dadelamodobro.«
Nevem,zakajmijetopovedal.Zazrlasemsevkavo,v
katero sem bila ravno kanila nekaj mleka iz kovinskega
vrčka.Belioblačkimlekasosevrtinčilivvsesmeriinse
počasi razblinjali in na koncu so nekoliko pobelili kavo,
dajepostalasvetlorjavebarve.Ničesarnisemodvrnila.
Vozilasvaseprotiobali.Zanamajevozilbelkombi,za
kateregasemijezdelo,dasemgaž ebilavidevalavmestu.
»Carli, za nama je bel kombi. Ze ves čas nama sledi.
Videvalasemgatudivmestu.«
Carlijenemudomajepogledalvretrovizor:
»To ni služ beni kombi, a ne vidiš , da na strehi nima
modreluči.«
»Ne,ne,notrimorajobitimiličnikivciviluinbolničarji!«
PotemjeCarlimočnopritisnilnaplin.Motorjezarohnel in avto je začel divje pospeš evati. Cesta je izginjala
podnamainavtosejezaradineravninnavoziš čumočno
tresel. Carli se je ves čas nervozno oziral v retrovizor.
Otrpnilasemodstrahuinodmislinasmrt.Hvalaboguje
Carli kmalu zavil na stransko gozdno pot, kjer je moral
upočasnitivož njo.Kombinamanisledilvgozd.Ponekaj
minutah vož nje je ustavil avto in besno, ne da bi me
pogledal, izstopil iz avta ter togotno zaloputnil vrata za
seboj.
(F) ZGODBA
Tudi jaz sem izstopila. Napotil se je proti gozdu in se
brezbriž no,azvedavooziralokolisebe.Poniž noinpobož noprosečesemmusledila,doklerseniustavilobnekem
grmu,skateregajeodlomilinutrgalkrepkopalico:
»Zdajtibompokazal,avš atrapasta,kdajboš naslednjič
bluzila!«
Obstala sem brez besed in ga prestraš eno opazovala,
kakojenekajkratzamahnilspalicopozraku,dabijopreizkusil.Miš icenaobrazuinž ilenavratusomubileizstopile.Razločnosemlahkovidelanabrekloodebeljenož ilo
na njegovih sencih. Prvič sem lahko v celoti ugledala
podoboorla,kakodrž ikačovkljunu,kijebilavtetovirana
nanjegovipodlakti.Pričelasemnavsomočbež ati.Histeričnosemvreš čalainseoziralanazaj.Videlasemga,kako
spalicovrokitečezamenojinvijugameddrevesi.Abila
semhitrejš aodnjegainsemmuzategadeljlahkoubež ala.
Koganibiloveč zamenoj,sempriš ladomanjš egozdne
jase, kjer so bila mogočna stoletna drevesa posejana
nekolikoredkeje.Soncejesramež ljivokukaloizzakoš atih
drevesnihkroš enj.Vzrakuseječutilmiliduhpotrohnobi
lesa,kisejemeš alzvonjemgozdnegazelenjainzostrim
duhompodrevesnismoli.Bilojekotvsanjah.Prevelme
je nebeš ki mir. Zdelo se mi je, da ima v tej lepoti vsako
drevo,vsakabilkainvsakacveticasvojetočnodoločeno
mesto.Vsejeimelonekakš ensvojnedoločensmisel.Cebi
lahkokarkolipremaknilaalinaredilaposvoje,nebibilo
več takolepo.Lepotabibilaokrnjena.Potemsemnenadomapomislilananj:»Izgubilagabom!Zapustilmebo,č e
muneustrež eminsenepodredimnjegovimzahtevam.«
S hitrimi koraki sem se napotila nazaj proti avtu. Neka
nedoumljivasilaoziromanekonedoločenopož elenjeme
jevleklonazajknjemu.»Nebomečakal,«sempomislila
inpričelasemteči.Drevesasobrzelamimomene.
Kosemsevrnilakavtu,semganaš lasedetinaš toru.
Njegov obraz so obsijali sončni ž arki, ki so se prebijali
skozidrevesnekroš nje.Očitnojebilskruš eninpotrt.Njegova nesrečna pojava je bila skorajda svetniš ka. Nekaj
vmesnega,kotbizrlavobrazdobregozdnevileinhkrati
gledalanekajneskončnohudobnega,vnekakš nozloprikazen. Globoko v meni se je prebudilo sočutje: »Moram
gasprejetizvseminjegovimidemoni,«sempomislila.
»Pojdiva,«semmublagovoljnodejala.
Naveličanojedvignilpogled:»Kampa?«
»Vmestomepelji.«
»Alinisirekla,dohočeš namorje?«
»Pasajnimavaničesar:nekopalk,nebrisač,š otorain
vsegaostalega,karljudjevzamejossebojnamorje.«
»Aja,sajjeres,«jezačudenoprikimal.
Sedla sva v avto. Sence drevesnih kroš enj so letele
mimonaju.
»Danessemčistofuč,«mijepotož il.
»Panapiš ikakš nopesem.Laž jetibo,«semdejalainga
pogladilapozatilju.
»To sem počel v najstniš kih letih po osemletki. Ni se
obneslo.«
V tistem trenutku je iz gozda pred avto skočila čisto
preplaš ena srna. Carli je sunkovito zavrl. Nisva je udarila.
Pravočasnojezbež ala.Vuš esihsemijeponovnoprebudilo
sopihajočeš umenjeparnegastrojainpisklokomotivemije
predirnozavelskozizavest.Sprstisemsimočnopritisnila
nasenca.Peljalasvasedalje.Todaš umenjevmojiglavini
ponehalo. Postalo je samo nekoliko tiš je, bolj pritajeno.
Zaž elela sem si vonja njegovih demonov, ki ga obsedajo.
Hotelasemjihizruvatiinprevzetinase,jihzalitiinutopitiv
morjuljubezni.Slutilasem,dabinjihovapeklenskazellahkorazbistrilaš umvkaluž imojihmož ganov.
Priž ela sem se obenj in ga pričela vroče poljubljati.
Nekajčasamijevračalizrazenaklonjenostiinpož elenja,
doklermenistrogopogledal:
»Nezdaj.«
Odvrniljepogledodmene.Gledaljenaprej.Skuš alse
jezbratiinosredotočiti na vož njopo razbeljenem mestnemasfaltu.
V tistem trenutku se je sopihanje in š umenje v moji
glaviponovnomočnoojačilo.ZakadilasemsevCarlijain
gapričelazvsomočjospestmimlatiti:
»Nemaraš me,kertinisemdovoljprivlačna!«
Silovitomejeodrinil,dasemudarilaobvratanasvoji
straniavtomobila.
»Koza neumna! Ne moreva sredi belega dne fukat v
središ čumesta!«
Seboljogorčenosemsespravilananjingazvsoihto
divjeklofutala:
»Laž eš !…Grdasem!…Nitimarzame!«
Sprva se je Carli skuš al z rokami zaš čititi pred točo
mojihklofut.Potempajeustavilavtoinizstopiltersunkovitozaloputnilvratazaseboj.Obstalasemvavtusredi
križ iš čaenosmernihcest.Nekajsejepremaknilovmeni.
Sum je ponehal. Bila sem povsem mirna, dokler me ni
prebudilo nervozno hupanje avtomobilov, katerim sva
zaprlapot.Izstopilasem.Naključnimimoidočisopostajali. Nekateri pa so ž e postopali na mestu in teš ili svojo
radovednost.
»Kaj je, irbci? … Kaj tako gledate?« sem zakričala.
»Prodajatezijala,kaj?Prodajajtejihš enaprej!…Jazničesarneskrivam!Lahkosebrezsramurazgalim.«
Začela sem odmetavati oblačila s sebe. Majico, krilo,
nedrčekinspodnjehlačke.Metalasemjihvzrak.Vnjihovo tkanino se je bleš čeče upirala sončna svetloba. Z nog
semzbrcalačevljeinvročasfaltmejezapekelpopodplatih.Soferkamionazamenojjeizstopilizkabine,senasmehnilinpogladilpobrkih.Zbralasejež evelikamnož ica
radovednež ev.Odnekjesemzasliš alaopazko:
»…mapadobrejoš ke!«
Pogladilasemsepotrebuhuobpasunavzgorinprivzdignilagrudi:
»Ja,moralibimepokazatiTitu!«semodvrnilainseob
temzahahljala.
»Prekleta krava hudičeva! Ja, obleci se vendar!« sem
zasliš alanekož enicozrutonaglaviinscekarjem,obeš enimnapodlahti.Sovraž nojezrlavame.Zustsemjihlahko brala, da preklinja pri sebi in me zagotovo zmerja s
kurbojasnoaliprasico.Nekinamrgodenmoš kivoblekije
vlekelzarokosvojegasina,kisejeoziralzamenoj.Skuš al
gaječimhitrejespravitistranoddogajanja.Odnekjeseje
razlegel rezek ž viž g piš čalke, ki se je naglo približ eval.
35
(F) ZGODBA
Kmalusemzagledalamiličnika,kije,komezagledalstati
goloobparkiranemavtomobilusredikriž iš ča,odosuplosti obstal in izpustil piš čalko iz ust. Hotel me je prijeti.
Zahtevaljetudiključeodavtomobila,kijihsevedanisem
moglaimetiprisebi.Lovilasvasesemtertja,okoliavtomobila.Vendar je bila junijskapripekaza njegovozajetno, z leti oblož eno telo, prevelika nadloga. Zasopel je
omagalinseizmučenonaslanjalnaavtomobil.Sčelasije
zrobcemotiralpot.Belomiličniš kočepicozvelikopeterokrakozvezdonadš iltomjebilpotisnilčistonazajproti
temenuglave.Množ icaradovednež evsejegromkosmejala. Nekateri tako zelo, da so se ob krohotu grabili za
kolena.
Potemjeznasprotnestraniulicepridrvelkombi.Povsemenakkottisti,kimezdomaodpeljalvbolniš nico,le
da je bil modre barve. Kasneje sem izvedela, da se je za
takkombivž argonuudomačilsimpatičenizrazmarica.Iz
nje so poskakali miličniki. Ze iz njihovih samozavestnih
pogledov sem lahko takoj razbrala, da so iz drugačnega
testakotjebilmiličnik,kimejelovilokoliavtomobila.Bili
sovisokiinpostavni.Njihovečepicenisobilebele,temveč
sivo modre. Hladnokrvno so se milo smehljali. Niti na
misel mi ni priš lo, da bi pobegnila. Bilo bi nesmiselno.
Edenizmednjihsimejenahitrooprtalprekoramena.
»Pustiteme! ...Nisem nobenrobot!… Svobodnasem!
…Lahkogrem,kamorhočem!...Pustiteme!«semkričala.
Spestmisemgaudarjalapohrbtuinbrcalaznogami
po zraku. Vrgli so me v zadnji del kombija. Ravno ko so
zapahnilivratazamenoj,semujeladelčekpogovoramiličnikov:
»Anevidiš ,dajenora.Lekdojibopaverjel.Tipčkaž e
š enajdemo.Nemorepritidaleč.«
Bilasemprestraš ena.Besede,kisemjihujelanisoobetalenič dobrega.Zdelesosemizloveš česrhljive.Odgrozesemsepomokrila.Tistega,karjesledilo,senespominjamveč natanko.Vemsamo,dasemvidevalasence,veliko senc in silhuete. V sebi sem hotela vzbuditi občutek
gnusa, a mi ni uspelo. Nisem se več mogla gabiti sama
sebi.Oblež alasemizmučenainpomirjenazusodo.
Ko me je marica pripeljala v bolniš nico, je osebje kot
rojmraveljplanilopredkombi.Zresnobnimiinzaskrbljenimiobrazisozrlivameinmespraš evali,česemvredu.
Sledila je terapija, ki se je ne spominjam več natančno.
Toda kmalu sem si opomogla. V dnevnem prostoru
oddelkasempozdravilamladeniča,kijebilnekočš tudiral
iziko.Spoznavalskimnasmeš komnaobrazujeprikimal
inmespogledompremeril:
»Vrnilasise.Pajanisimislila,dalahkopremagaš matrikoinjiuideš ?Nemoreš nitivedetialisiničlaalienka.V
zaprtemsistemustopnjaneredasamonaraš ča.Niž jakoje
entropija...večjajeinformacija...Natemsvetuninaključij.«
S kazalcem je po zraku pred seboj s prstom naredil
kretnjo,skaterojenamiš ljenonarisalpentagram.Stako
kretnjosmorisalizvezdicenapapirinjihbarvali,kosmo
vpionirskidobiobdrž avnihpraznikihkrasiliš olskeučilnice.
»Norcenadzirajo,marne?«ješ epripomnil.
»Zakajpa?«semvpraš ala.
»Takoizbirajousode.«
Toplesolzesosemiusuleizočiinmipolzelepreklic:
»Blagorubogimnaduhu,kajtinjihovojenebeš kokraljestvo,«semzahlipala.
»Inkajsividelatamzunaj?«
»Senceinsilhuete.«
»Kadarzreš vsence,pozabinaprejinpotem.Rajerazmiš ljajoš tevilih.«
Kojeizgovarjalsvojebesede,sosemunakotičkihust
nabiraliinpenilimehurčkisline.
Zdaj, ko to piš em, sem zopet doma. Zdravniki so ž e
davnobilidvignilirokenadmenoj.Pravijo,dajezamojo
diagnozo, ki se glasi tako učeno: Shizoidna osebnostna
motnja z občasnimi psihotičnimi dekomenizacijami –
katatonija, najboljš a psihoterapija s pogovori. A jaz se z
nikomer ne ž elim pogovarjati. Pravzaprav nimam kaj
povedati.Tudiposluš amne,kajtinaveličalasemseposluš ativednoenoinisto.Nevemniti,čemusemsplohprijela
za pero in popisala svojo zgodbo. Morda zato, da bi mi
bilolaž je.ZdajprebiramJungovotolmačenjesanj.Tudito
počnem bolj za samopomoč. Na ž alost pa, bolj ko se
poglabljamv jeziksimbolov,globljetonemvblaznost in
semzatoš eboljzmedena.Nisemdovoljtrdnazatasvet
moš kih.Nevemkajbo.Pravzapravtonitinipomembno,
kajti,karseimazazgoditi,semorazgoditi.Carlijanisem
več videla.Bajesogapremestilivnekidrugzavod.Tudi
poradiuganikolivečnisemsliš ala.
www.drugotnost.si
Karnimogoč enajtivtejš tevilki,jezagotovonanaš ispletnistrani.Tudistareš tevilkeJaš ubegenJered
odprazgodovine(beri:odprveš tevilke)dodanesintovPDF!
36
ZF ZGODBA
PREKLETSTVOSVETLOBE
MajdaArhnauerSubašič
Cistosam,nebogljeninsključ enstojipredvelič astno
stekleno stavbo osrednjega drž avnega medicinskega
centra.Oč ikoturoč enezrejovlistpapirja.Bojiseprebrati diagnozo, ki jo sluti in ga navdaja s tesnobo. Crke
zapleš ejo pred njegovimi oč mi in nenadoma iz podzavestiprivregrozljivprizorž edavnodož ivetega.Usoden
dogodek, zakopan v globinah nezavednega, ož ivi … V
duhu se pred njim zariš e podoba starke. Nenavadna
pojava ga zaslepi, v uš esih mu odzvanja njen zvonki
grozeč iglas:
»Tudič eostaneš ž iv,vedi,dasotvojipotomcizaveč no,zaveč no,prekleti!«
»Moj mali sin,« nemoč no zaihti in se zgrbi vase. V
glavimuzadonijobobnipeklenskegaorkestra,kipriklič ejospominenadan,kotvzetizmorastihsanj.Otepase
jih,todaletigapogoltnejo,kajtiinjekcijapozabljenjaje
popustila…
Bilajeenatistihjasnihnoč i,kojenebosijalovsoju
zvezd in mu je nenavadno velika luna dajala mistič ni
pridih.Meseč inajeoblivalazalivinmorjesejesrebrnkasto lesketalo. Na vijugasti cesti nad peč inami je bila
vidnasledavtomobilskihluč i.Zaovinkomsoseizgubile
vgozd.Kmaluzatemjelimuzinaustavilapreddvorcem,
dokateregajevodilaslabooznač enacesta.Stiripostave
soizstopileinkrenileprotistarinskemuportalu,ovekoveč enim s kamnitim grbom. Stopale so tiho, zadrž ano,
kotbihoteleprikritisvojprihod.Vnjihovihpogledihje
bilorazbratinegotovost,skorajzaskrbljenost.Dvorecje
izgledalkotpozabljen.Debeliokruš enizidovi,ponekod
poraslizrastlinjem,majhnelinezzaprtimipolkni,ž eleznavrata.
Temač engozd,kijesegalskorajdovhoda,gajevarovalpredzunanjimsvetom.Vzbujaljeskrivnostenobč utek;posebnozdaj,kojebilzavitvplaš čnoč i.
Zelezna vrata so se poč asi odprla. Oč itno jih je ž e
prič akovala.Poč asisejeiztemeizluš čilapostava.Dvoje
ostrihoč inenavadnegaleskasejeusmerilovanje.Telo,
odetovsvetleč eoblač ilo,jedajalonenavadenvtis.Zde-
loseje,kotbisvetlobaprosevalaiznjegasamegainne
iztkanine.
»Vstopite!«, je velel rezek glas, ki je skuš al zveneti
prijazno.Obotavljajoč esostopilivnotranjostinpreseneč eno obstali. V nasprotju z mrakobno okolico niso
prič akovalivelikeavle,vkaterisejevsebleš čaloinlesketalo.Pohiš tvojebilonenavadnihoblikinprelivajoč ih
sebarv,kijihtež kosreč aš .Slutiliso,dabodonaletelina
č udaš ko staro ž ensko, ki je vselej veljala za ekstravagantno,atakš negaokoljavseenonisoprič akovali.
»Sedite,«jihjepozvala,kosovstopilivnaslednji,š e
bolj nenavadno ož arjeni prostor. Z drsajoč o hojo se je
napotila proti omarici, iz katere je vzela buteljko in
kozarce, katerih svetlikajoč i se rob je ob premikanju
risalsencenenavadnihodtenkovnableš čeč ebelisteni.
Z nelagodjem so posedli po razkoš nih foteljih luorescentnihodtenkov.
»Teta«,jezamencalprvi.»Veste,č asisespreminjajo.
Vsepostajanevarnejš e.Mislitimoramonajutri.Pomisliti,danaslahkokajdoleti…«
»Povejnaravnost,dragimojMark,«gajespodbudila
zosladnimglasom,medtemkojevkristalnekozarcez
vgraviranimisimbolisoncatoč ilavinoč astitljivegaletnika.
»Veste…vsisestaramo…vsakdansmobliž jesmrti…« Tudi drugi ni mogel nadaljevati. Svoj obisk in
govorsozastavilič istodrugač e,azdajsoiznjihovihust
prihajali plehki stavki, nametane fraze, ki so izpadli
povsem drugač e, kot so si predstavljali prej. Kot bi
nekaj zmedlo njihove misli in jim v usta polagalo povsemdrugač nebesedekotsojihnameravaliizgovoriti.
Vpraš ujoč pogled hladnihoč i, v katerem je bilo zaznatinekajpreteč ega,jeoplazildrugegazadrugim.
»Torejgrezamojepremož enje,kotopaž am,kajne?«
jih je pobarala. V zadregi so prikimali. Morda pa bo
razumela. Vzbudil se jim je kanč ek upanja in na tihem
so si skoraj oddahnili. Neprijetna naloga mogoč e le ne
botakotež ka,kotsosesprvabali.Mordapasibopremislila in preklicala oporoko, s katero vse premož enje
prepuš časkrivnostniustanovi.Takosibodoš evnaprej
zagotovililagodnož ivljenjeinobstanekvkrogih,kamor
najbigledenaporeklotudisodili.
Dolgmolkseprelijevmoreč otiš ino.Vprič akovanju
njenegaodzivaupirajooč iktlom.Napetostvnjihnaraš ča.
»Mladi, naivni, neumni,« naposled povzdigne glas,
»kotvsiRollwayi.Poglavijimbegaledenar,ugled,razgibanož ivljenjein–brezdelje.«
»Teta!«krikneprestraš englas.»Razumi,danimamo
slabihnamenov.Mivsitiž elimoš evelikoletuspeš nega
inzadovoljnegaž ivljenja.Mivendar…«
Dekle ne more dokonč ati misli. Kristal velič astnega
37
ZF ZGODBA
lestencajissvojosencomigljatikpredoč mi.Kakoč udnojirazblinimisli.Nikakorsenemorezbrati.
»Bodirazumna,sajsiodnekdajveljalazapametnoin
preudarno. Najuspeš nejš o v rodbini. Veljaš za vzgled,«
jiskuš alaskatineč ak.
»Teta!«skorajproseč evzklikneglastretjega.
»Teta,« se posmehne ona. »Nisem kriva, č e po sili
spadamvtoprekletodruž ino,kiž eodnekdajiš čepoti,
kakosesspletkarstvominpodlostjoobdrž atinarač un
drugih, si jih podrediti in se okoriš čati na tuj rač un.
Mnogosrdaponiž anihinogoljufanihsejetekomgeneracij nakopič ilo nad rodom, ki ni poznal milosti ter
usmiljenjainš emanjosnovneč loveš kemorale.Koliko
»Pravzapravme ne poznate. Mojaprofesura na univerzijelekrinka.Vresnicisemboljpredanaraziskovanjukotpouč evanju.Mojpsevdonimjelegendavznanstvenem in vojaš kem svetu. Leon Keney. Znane so mi
velike tajne NATO zveze in na sejah STO, organizacije,
ki predstavlja njegove mož gane, se to ime izgovarja s
spoš tovanjem.Mojarevolucionarnaformulainodkritje,
kiizhajaiznje,sopotencialZveze.DrugaMadameCurriesem.Aneiš čemradioaktivnihsnovi.Tojeprež iveto.
Vrgla sem se na ta č udoviti naravni pojav – svetlobo.
Valovanje,izkateregaizhajavse.«
»Ti si nora!« se zasliš i srdit glas. Osmero na smrt
prestraš enih oč i je uprtih vanjo. Konč no se en od njih
obubož anihž rtevpohlepavaš ihprednikovjenasmrtni
postelji preklelo vaš o kri. Meč maš čevanja je ž e dalj
č asanevarnorož ljal,avsakič gajezaustaviloupanje,da
bonaslednjageneracijazdrugač nimdelovanjempoplač aladolginsetakoodkupilazagreheinstorjenekrivice preteklosti. Tudi vi ste imeli prilož nost, a ste jo ž e
kotmladizaigralissvojimobsojanjavrednimpoč etjem,
ki je druž insko karmo š e bolj obremenilo. Zadnji č len
verige ste. Z vami bo konec te slavne rodbine nizkih
strasti, pogoltnosti ter izprijenosti. In to je moj davni
cilj.Pravzatosemnekoč premagalaodporinseporoč ilazvaš imstricem.Zgoljzato,dabimaš čevalasvojrod,
ki je bil davno tega poniž an in poteptan s strani
Rollwayev.«
Njenezadnjebesededobivajokovinskiprizvok,izoč i
jiš vigajodivjipogledi,lasjedobivajoč udenlesk.Svetlobavprostorunaraš čainslepi.
Doumejosituacijo.Spogledajoseinplanejopokonci.
Skuš ajoseprebitiskozivrata,toda–zaprtaso!Onapa
mirnosediinvnjenihrokahsesvetlikadaljinskiupravljalec,koposmehljivospregovori.
opogumi,planenanjoinjiskuš aiztrgatinapravoizrok.
Toda…
»Timmy!«prestraš enozakrič idekle.
ATimmypada,drž eč sezaglavo.Njegovlepiobrazz
otroš kimipotezamisespreminjavostudnospako.
»TakonajbimendaumrlAleksanderVeliki,ledanaj
bitakratusodniž areknaključ nopriš elizkristalakrone.
Sicerpagrezastaroorož je,kinajbiizviraloš eizč asov
Atlantide,«jihhladnopoduč i.
»Novi smrtonosni laser?« se zgrozijo. Preostane jim
le beg. Kam? V hipu se odloč ijo. Smer je oč itno prava.
Selezdajopazijo,dajedvorecensamogromenlabirint.
Vrataseavtomatskozapro.Bež ijobrezcilja.Svetlobav
prostoruutripa.Iznenadasepojaviprednjimibazen.
»Vodajekontaminirana,«jihopozorikdoveodkod
prihajajoč iglas.Anezadrž nasilaž enemladenič avglobino.Prividgavabi.Vnjejvidisonce…tisoč esonc…in
onimaradsoncetersvetlobo…ne,ne–sovraž iju!Njegovemislisedrobijovnepovezanefragmente.Vsmrtni
grož nji se vrž e v vodo, kjer vidi svetlobo, ta č udoviti
naravni pojav, ki se mu ne more upreti. Razpenjena
38
ZF ZGODBA
vodapogoltnetruplo.Nisledu…pač je!Nazopetmirni
gladinisepojaviglava.Vidnajevsakakost,miš ica,ž ila.
Prozornaje.Naraš čainoddajanenavadenodsev.
V smrtni grozi bež ita fant in dekle ter iš četa izhod.
Naenkrattema.Lesvetlikanjevode.Inkovinskizvok,ki
prodira v telo, do samih kosti. Mladenič hoč e prijeti
deklezaroko,azagrabivprazno.Nije!Kjeje?Klič ejo,
krilizrokami,zadevasevstene.Takotemnoje…ne,tu
jevirsvetlobe…kiponudiprizor,kotvzetizmorastih
sanj. Skloni glavo in zamiž i. Ne more gledati, kako se
njegovalastnasestraspreminjavmumijo.Lasjejisivijo,gubase,njenotruplopostajakotsuhlist,njeniudje
sosamoš eluskastitulci.Leizbuljeneoč i,polnenedoumljivegroze,bolš čijovanj.
»Prahsiinvprahsepovrneš !«velič astnozadoniglas
skovinskimprizvokom.
»O, Bog! Kdaj bo ž e konec teh moreč ih sanj? Naj se
zbudim!«roteč ezaš epetasamsebi.
Svetlobaspetnaraš ča.Postajamotna.Tiš inaganavdaja z grozo. Cez č as jo prekine ritmič no tiktakanje.
Zdajsespomni.Sliš aljež eoč etazaupnogovoritioč udnem odkritju skrivnostne znanstvenice, ki se skriva za
moš kim imenom. To je torej slovita ž arč na inverzija,
novoodkritje,kinajbiznanostpostavilonapopolnoma
novetemelje.
»Mark, reš i se iz tega pekla,« mu zaš epeta notranji
glas. Mrzlič no premiš ljuje. Mora obstajati reš itev! Nek
izhod mora biti nekje! Za vsako ceno ga mora najti!
Mora…
Intuitivno plane po stopnicah navzgor. Ni jim videti
konca. Kot brez uma dirja po njih in konč no zagleda
vrh.Ozreseinobvznož juzagledanjo.Stojivzravnanoz
orož jem v rokah. Vidi jo, kako skuš a naravnati smrtno
dozo.Bež iinkonč nodosež evrh,kjerobstanevzavetju
izvennjenegadometa.
Zmagalje!Lezalasjijeuš el.
Nemorezanjim.Zaradistarostijepoč asnainnogeji
nesluž ijoveč dobro.Ahoč egadobiti.Tudizacenož ivljenja.Povzpnesenaprvostopnico.
Svetloba v zgornji dvorani slepi in zrak postaja vse
tež ji.Stež avosevleč e.Spremljagavseglasnejš etiktakanje,zakateregasejezdelo,kotdaprihajaiznjegove
notranjosti. Vid mu peš a, sluh popuš ča. Toda bliž a se
vratom,kijihjemaloprejzagledalvdaljavi.Seimatolikomoč i,dajihodpre.Zdajve,dajedokonč nozmagal.
Padalinpadaljevglobino.Vsemanjsejezavedal.Z
zadnjimimoč misejepriplazildorobagozdainsezvalil
vzavetjegrmovja.Boljslutil,kotvidel,joje,vsosvetleč oingrozeč o,obograjibalkona.Njenglasjeodmevalv
temo:
»Tudič eostaneš ž iv,vedi,dasotvojipotomcizaveč no,zaveč no,prekleti!«
Ostra boleč ina mu je omrtvila mož gane in postopomazajelacelotelo.Ponikniljevtemo.Cutiljelehladen,
osvež ujoč vetrič ,kijevelizbliž njegagozda.Sliš alje,ali
pa si je samo predstavljal pljuskanje valov in pivkanje
galebov.Miseljezamrlainutoniljevglobok,osvež ujoč sen.
Bilojebelo,snež nobelo,dajebodlovoč i.Vse.Rjuhe,
postelja,omara,š ebolnič arkajeimelabledalica.Misel
mu je kot iskra preblisnila mož gane. Megla pred oč mi
sejerazblinjalainspomnilsejedolgevož njezavtomobilom,zaliva,gozdič a,č udovitemajskepokrajine.
Abiljedecember.
Zdravniš koosebjesijeglobokooddahnilo,kajtikonč ana je bila sedem-meseč na bitka za ž ivljenje. Mark
Rollwaysejeprebudilizkome.Zadnjiinediniprež iveli
potomec Rollwayevega rodu. Nikoli se ni izvedelo, kaj
se je tistega več era dogajalo v skrivnostnem dvorcu
nekjeobobali.Preiskavajebilanenavadnohitrozaključ ena in mediji so se ovili v tiš ino. Bila je velika zmaga
medicine,kojevdolgibitkiiztrgalasmrtiizrokmladega č loveka, ki je komaj prič el ž iveti. A zmaga ni bila
gotova.Nihč enimogelpredvideti,kakš neposledicese
bodopokazalenanjegovihpotomcihalinjemsamem.
In zaž ivel je znova. Brez spominov na preteklost,
kajtiinjekcijapozabljenjajeprič eladelovati…
Oživljenju,vesoljuinsplohvsem
www.andros.si/vesolje/







podrobenopisSoncainplanetovOsonč ja,
nastanekinmehanikagalaksij,
rojstvo,ž ivljenjeinsmrtzvezd,
bigbang,strukturavesoljainnjegovkonec,
omož nostihž ivljenjanarazlič nihplanetih,
potovanjanaMars,izzamejaOsonč jainš edlje,
pojmovnik,pojasnilomanjznanihpojmov,
formule.
39
ZF ZGODBA
KONECIGRE
PrimožJenko
Drobnikosmivatesotihotnopadaliprotitlom.
Njegovidnevisopostajalivsekrajš i,stisnjenivnekaj
ur, sprevrž eni v golo rutino. Casa, da bi konč no naš el
novauniverzalnaokusa,jebilovednomanj.
Tistegajutra,parminutpredš esto,sejelotilokuš anjasadnihsokovinmorskihrib.
Ssokoviniimelnobenegauspeha.Kljubtemusovsi
hvalilidvopož irknesteklenič kesadnihnapitkov,sokov,
mineralnihvod,belihinrdeč ihvin,ž ganihpijač -kakor
bi med vzorci obstajali le ti. Iz najstniš kih let, iz nekih
drugihč asov,sosemuprepletaleinformacijeopetpož irknih vzrocih, v okrancljanih prozornuh steklenič kah, ki jih je s č asoma izpodrinila plastika. S prvimi
nekajpož irkijeustaprivadilspremembi,znaslednjimi
komajdadoloč ilokus.
Kaj sta dva požirka? Zgolj namakanje jezika. Marakuja? Ananas? Črni ribez? Kivi? Hruška? Nobene spremembe. Še vedno stari okus vsega. - jepremlevalinformacije.
Njegovaprvajutranjanalogajebilaujetiavtobusin
pravoč asnoprispetivsluž bo.Sledilbosestanekzvodji
oddelkov. Kasneje prerekanje z vodjo prodaje na š tiri
oč i.Starecjeobtakihtrenutkihneprestanopogledoval
izpod koš atih, sivih obrvi, gubal č elo, kremž il usta in
tolkelspapirjiobmizo,dasosepoprostoruš irilivalovihladnegazraka.Vpremorih,potemkojesogovornika
spravilpopolnomanarob,pajeobič ajnomolč enegoval
kaktuse. Marsikomu so ob njegovm norenju popustili
ž ivci,marsikdojezapustil irmoinsključ enoodš eldrugam.Onjevztrajal.Zedolgo.Predolgo.
Izkopalnicejevduš eč em,ponavljajoč emsepiskanju
nase opozarjal brivski aparat, z napolnjenimi baterijami,kateregajepozabilizklopitiž eprejš njejutro.
Ravno je okuš al ile lososa - dvogriž ljajni zavitek,
pakiran v monotonijo prozorne plastike, a najbolj
natanč enzadoloč anjeokusa-kosejezzateglimpiskanjem oglasil mobilnik. Med ž več enjem je hitro preletel
napise na vzorcih, razpostavljenih po belem prtu na
kuhinjskimizi.
'Morski pes', 'Rumeno-plavuti tunj', 'Oslič ', 'Skuš a',
'Sardela',-jepisalonanjih.
"Dobro jutro, Pikec!" se je zasliš al ž ametni glas,
potemkosejekonč noodzvalklicu.
"Zgodnja si Leia. A spet ne moreš spati? Leia, …" je
momljal.
Nekajkrat je tlesknil z jezikom in razmazal ostanek
lososovega ilejapoustnemnebu.Obliznilsijezgornjo
ustnico. Dvignil je pogled, kakor bi na rumenkastem
stropu iskal svoje odgovore; a opazil je le frfotajoč ega
moljainrjavkastoplesenvkotunadpomivalnimkoritom.
Okus ima po? Molj? Losos ima okus po? Telefonski
glas? Plesen. Brivski aparat -jeurejalinformacije.
40
"Mejc?Vestedenteposkuš ampriklicati,"jepotarnalakmaluzatem,zopaznospremembovž ametuglasu,
ki je v hipu postal prež et; sprva z drobci jeze, kasneje
pazotož nostjo,kojenadaljevala:’Kajsedogajasteboj?
Sizbolel?’
"Nemotime,no!Ugriznilsebomvjezik,"jemrmral,
dvignil kozarec, ga med dlanmi kakor za š alo zarotiral
okoliosi,daiznjeganiodprš elanitikapljicavode,prinesel k ustom in ž e popil vsebino. Kakor za š alo je
ponovil rotacijo š e s praznim kozarcem in ga slednjič postavilnamizo.
"Oprosti!Pikec,hudoslabevoljesi,'jezabrusilarezko.
"Mudi se mi, Leia. Kako je pri vaju? Kako je z mojo
maloprincesko?"
"Milna je naš la otroš ka okusa! Hrana po jagodni
č okoladi, pijač a po leš nikovem mleku," je odvrnila z
opaznospremembovtonu.Besedesodobesednopuhteleiztelefona,dabijihlahkolovilvdlaninmeč kalkot
č asopisni papir. Splavale so v njegova uš esa, kakor
melodijanajboljubranegapiskanja.
Vzrakjepoletelmobilnitelefon,vrteč seokolisvoje
osi, se prerač unano ustavil tik pred stropom, zdrsnil
nazaj,dajemednjegovimpadanjemonzavzetozaploskal, spretno ujel napravico in ž e dahnil v mikrofon:"Prima!Dovolijipitileš nikovomleko,boš ?"
"Tisto brez sladkorja. Ze tako jo boli zob. Si naš el
svojaodraslaokusa?"jojezanimalo.
Potleskaljezjezikom,nakarjeodgovoril:"Boljkoju
iš čem,manjuspehaimam.Nič asa,razumeš ?"
"Situditislabospal?Zedvadnimiž venketapouš esih. Ponoč i kraka sova zjutraj sosedov pes! Babač in
mač ek,…Daneizgubljambesed.Zenijose.Podoknom
krakajo.Cepkeimam."
"Meni ostajajo samo jutra. Dan izpuhti. Puhfff!" je
razlagalmedprekladanjemkozarcapomizi.
"Preobremenjensi.Neverjameš ,ane?"
"Vč asih smo imeli č as za vse. Se spominjaš ? Skupni
zajtrk,več erjo,skrivalnicezMilno,pravljice,...jibereš tistoozvitorepki?"
"Oh,smejisemi,kooponaš amjež a,kijouš pič ilisici.
Pogreš avate."
Zahipjezatisniloč i,dabisijunaslikalvmislih.Milnasejeodslikavalakakorkodrolasaprinceskazzelenimioč mi.Leiavpodobiognjenegazmajazdolgimimodriminohti,...ne,...morskavilazž ametnimglasom.
"Tudijazpogreš amvaju,"jedahnil,kosonjegoveoč i
znovaugledalenerednakuhinjskimiziinjemoljfrfotal
tikobnjegovemnosu,anistorilnič esar,dabigapregnal. V omari s pš enič nim zdrobom in Leinimi kosmič i
jihjedobesednomrgolelo.Kupitimoranekaj,karjihbo
odgnalo.Maliprebrisancisoseprivadilivonjulavande,
ZF ZGODBA
ki je prijetno diš ala po olupljeni pomaranč i. V omari,
tisti v spalnici, so naž rli Lein š al, njegov č rni plaš č in
toplevolnenerokavice,darilobabiceMilni.
"Siboš vzeldopust?Prideš naobisk?Prosim!"
"Drugič otem,Leia.Grem."
"Lupč ka!" se je š e zasliš alo iz sluš alke, a je prekinil
zvezoinodhitelvkopalnico.
Kaj pa začimbe? Vse začimbe imajo okus po lovorju, to
je poznano. Zakaj menjati okus hrane in pijače z leti?
Čemu se ubadati s tako nepomembnimi rečmi, kakor so
okusi?- jepremleval.
Vnaglicisijeoš četkalzobe.
Medsamodejnimoblač enjem,tedajsijeravnonadel
pulover,jenjegovabitpreusmerjalatokč asainpodob.
Od nekje je izbrskala tihe dneve goste, puhaste odeje.
Valovito so bile prekrite strehe hiš , upogibale so se
smrekeindrhtelojegrmič evje;kakorokostnjakiskosmibombaž asosnegnosilevejesadnegadrevjanasosedovem vrtu. Izbrskala je kepanje. Sankanje. Snež aka s
kuhalnico in bananinim nosom. Izbrskala je dve piki,
hiteč i po strmini in njega med izvajanjem dvojnih saltovnasmuč eh.
Izbrskala je prosti č as, ki je izginil ž e dolgo tega in
č istonič ninakazovalo,dabisekajkmalupovrnil.
Tokpodobizpreteklostijeusahnilmedodklepanjem
vhodnih vrat. V divjem prasketanju vetra so se vanj
zapodile snež inke, a je izurjeno pograbil kovč ek, hipomazaklenilvrata,inobstalpredvhodom.
Jutroje,takokotpremnogadruga,diš alopogrenivkah.
"Spet v služ bo, Mejc?" ga je zdramil hropeč i glas
soseda,kigajetakojzatempopadlokihanje.Vsajš tirikratje,nedabinastavilrobec,prhnilvsneg.Smrkalje.
Njegov rdeč i nos in ozebla lica so prič ala o hladu, ki
mož akaniustrahoval.Ozimi,kiganipregnalazverande,marveč jeutrdilanjegovoklenovonaravointrmo.
Nista se velikokrat pogovarjala. Sploh v zadnjem
mesecu, ko so zbledeli dnevi in so njemu ostala zgolj
jutra.
Mož akar z gostimi č rnimi brki, zgubanim č elom, a
vedrega, rdeč elič nega obraza, je sedel na razpadajoč i
verandi.Poletisejeveč inomazadrž evalvhiš i.Obč asno
jepokosiltrato,zalilgrmič evje,opralavtomobilinsmuknil po opravkih. Pozimi, neglede na mraz, sneg ali
dež evje,pajeveč inodnepresedelzunaj,opazujoč okolico.
"Avtobus moram ...," je odvrnil, ko je gazil bliž e k
njemu.
"Sš ššt!" Mož ak je dvignil desnico, stegnil kazalec in
gaprineselkustnicam,č eš najvendarutihne.Najbrž je
zmotilnjegovojutranjoseanso.
Negibnojeobstal,skoncemstavkamedzobmi.Njegova bit je tehtala mož nosti izbire. Lahko se odpelje z
avtom,amoralbioč istitidovoznopot.Cebitekel?Več kratobsonč nemvremenujež etekelvsluž bo,š enikoli
vsnež enemmetež u.Avtoš top?Taksi?Vlak?
"Sliš ite? Kako lepo š umljajo avtomobilski motorji.
Kotpotoč ek.Sš ššt!"jedahnilmož akar.Spokojnojepre-
križ al roke na oguljeni zeleni puhovki, vidno zavzet
lovil dogajanje v okolici, vmes pa dodal:"Mmmm! Ni
lepš ega,kotvonjpomaranč vhladnemjutru.Sevamne
zdi?"
Tedajjeprisluhniltudisam.Mimovozeč iavtomobili,
tovornjaki,avtobusi,zvokizbljiž njež elezniš kepostaje,
oddaljeno letalo - vse skupaj pomeš ano v simfonijo
zmedenega, a priduš enega piskanja. Tik ob njem je
odsekano prasketal vrabec, nekje v kroš nji oguljene
jablanestasedivjesporeklisiniciinprasketajoč obletavalisosedovoptič johiš ico.
"Sumljajo?"jevpraš alnaposled.
O zvokih je dobil popolnoma drugač en vtis. Davno
tega se je odloč il, da zvoki narave spominjajo na prasketanje ognja, strojev pa na piskanje ekonom lonca.
Zgoljgovoricaljudi-stemsenihč eniubadalzakaj-je
vsemostajalaenakorazumljiva.
"Sš ššt!Sš š!"
Kovč ekjepostavilvsneginzizurjenokretnjosegel
pomobilnitelefon.
"Leioš eboliglež enj?Dolgoč asajež enisemvidel.Pa
malo srč ece? Milna?" je zanimalo soseda med srebanjemkadač esetekoč ine.
Nihč ega ni klical, ostalo je le neprebrano sporoč ilo.
Anibiltistič udnič rkopis,kisejevzadnjihdnehpojavljalvsepreveč krat.
"Ne,ne,sajž edolgonisvaplesala.Rajš ivoziMilnona
balet,"sejezdramilmedspravljanjemmobilnikavž ep
plaš ča.'Celosamasanja,dabisegauč ila.Noro!'
Mož akarsijeobrisalusta,nakarmujeponudilkozareckuhanegavina,agajevljudnoodklonil.
"Steviž enaš listarostnaokusa?"gajezanimalo.
Sprvasejesoseddelal,kakor,daganesliš i,kakorbi
naravnostž elel,dazamudiavtobus.Zesejepripravljal,
daboodš el,kososeizmož akausulebesede.
"Od kar sem v penziji, ju ne spreminjam več , dragi
sosed. Starokopiten sem," je zabrundal mož ak. Pokaš ljalje."Vzrelihletihsemseponovnoodloč il.Vsahrana
imaokuspoborovnič evimarmeladi.Mojapokojnababnicajekuhalaenkratnomarmelado!Pijač apokuhanem
vinu.Už ivajtež ivljenje,Mejc!Neboditenodrobnjakarski."
Seletedajjeobpogledunaroč nič asomerizrač unal,
dabozamudilavtobus.Pograbiljekovč ekinstekel.
"Lep dan sosed," je š e zavpil mož akar, nakar so se
njegovglasinzadnjebesede,katerihniveč sliš al,porazgubilemedpiskajoč imisezvokijutra.
MedpotjosejeMejcizogibalmimoidoč imdež nikom,
ulič nim svetilkam, zasnež enim avtomobilom, za las
zgreš il trks prodajalkoč asopisja in komajda preskoč il
povož enomač ko.Znekajhitrimi,natanč nimipogledije
preiskalnebonadmestom.Ač rkopissejeveč kratpojaviltudinazaslonumobilnegatelefona.
Nič esarnenavadneganiopazil,leavtobus,kijeravnoodpiskalspostajeinpreveč znanič rkopisnanjegovi
ploč evini.
*****
41
ZF ZGODBA
Bela stenska ura je s kazalcem tihotno premlevala
č asinprikazovalanekajminutpredš esto.
Skozi priprto okno je v splanico vel sladkobni vonj
po grenivki. Jutra so obič ajno diš ala moč neje, preko
dnevapasejevonjspiralindoveč erapostopomaizpuhtel.Najdljesejezadrž alvzaprtihprostorih,najhitreje
jeizginilzunaj,posebejvvetrovnemvremenu.
"Leia?Milnojetrebapeljativš olo,...avto,...akumulator," stavka ni dokonč al, saj je š ele tedaj premlel, da
stanjegovipunč icioč esanaoddihu.Leindelposteljeje
bilpregrnjemssatenastim,rož natimpregrinjalom.
Butniljepokonciinodhitelvkuhinjo.
Tikpredsnež enjem,nekegajasnega,hladnegapopoldneva,staseodpeljali.Znamero,dasevrnetatedendni
kasneje,karjebilapoizrač unusobotazveč er.Aodtiste
sobotestasplavalaž edvatedna.
Ostajala so le jutra, dnevi so dobesedno izpuhteli.
Več erovsplohnibilo.
Sponavljajoč imisepiski,vpletenimivniž jetone,so
seoglaš alelokomotive.Poglednaroč nič asomermuje
dalprilož nosttehtanja.Ujetimorajutranjiavtobus.Ne
smezamuditisluž be.Snež enjejeponehalo,cestesobile
spluž ene, ploč niki brozgasti. V služ bo gre lahko z
avtom. Cisto poseben š vistajoč i pisk razvija njegov
motor. Sosedov avto hropeč e, prekinjajoč e piska. Najbrž gabozdajzdajpobralo.
Zapiskaljemobilnitelefon.Kratek,valujoč pisk.
"Kakojedoma,Pikec?"jeprebralsporoč ilozzaslona.
"Imamoselepo.Milnauž ivavdedkovemigluju.Odnesi
suš ilnik za lase na popravilo, prosim. Preveč ž venketa,
kogauporabljam.Lupč ka!:)"
Moral se bo odloč iti, saj ne more vendar obdrž ati
svojemladostniš keodloč itveookusu.Niseveč ubadal
zvzorci.Namizojespravilvsajpolovicovsebinehladilnikainpreskuš alhranovsepovprek.Odpiraljekonzerve, vreč ke, kozarce, tetrapake in steklenice. Zavzeto je
grizel,mlaskalinmomljal,vmespaspiralustazvodo.
Univerzalni okus hrane ... Jaz poskusim deset, tudi petnajst vzorcev zaporedoma. Si predstavljaš? Usta splakujem z vodo. Okus, ki se prenaša ob menjavi različnih vrst
hrane z enega na drugi vzorec, to je ta univerzalni okus.
Preprosto. - jepremlevalbesedenekepametnesoš olke
izpozabljenihdni.
Skrajnič asjež ebil,dabivsahrananeimelaveč okusapozeljnatijuhi,skaterojekotnajstnikpogostozdravilmač ka,inpijač anepokamilič nemč aju.
Napotivsluž bosenizagovorilssosedom,zatopljenim v krmljenje vran. Odpeljal se je z avtom, a mu je
kasneje spodrsnilo na ledu v neki zakotni ulici, ko je
izstopil.Podobnenevš eč nostisogaž epestile.Vselejje
uspelvreč ikovč ekvisokovzrak,nastavildlani,daseje
ujel in sprož il odriv. Se preden se je kovč ek razsul po
tleh,jestalnanogahingaujelvnaroč je.
Zdajjekljubvsejizurjenostizamudil.
Cudni,aš epreveč znanič rkopis,jekmaluzapiskalin
sepojavilnamobilniku.
*****
42
V predsobi se je napolnila vreč a s praznimi ovitki
vzorč ne hrane in steklenič k pijač e. Uspeha ni imel s
koš čič astimsadjem,neagrumi,nitibananami.Okusse
ni vdal mineralnim vodam, pomeš anim z malino, jagodo,pomaranč o,nitizborovnico.
V naglici je pojedel prepeč enec, spil belo kavo in se
hitel obleč i. Uspelo mu je pospraviti olupke po mizi in
pultu,jihstlač itivposebnovreč o,injopostavitivpredsobo.
Hitro mora ujeti avtobus, da bo pravoč asno prispel
nadelo.Zejedrvelpostopnicah,nevedoč ,kdajjeodprl
vrata, kdaj je z desnico pograbil vreč i smeti, z levico
kovč ek,kdajjevratazaprl,zaklenilinž ebasalč rnipolivinilvsmetnjak.
'Vamsepavednomudi,sosed!'gajezdramilglas.
Mož akar je sedel v naslonjač u v hladnem, jasnem
jutruinprotigrmovjunekajmetal.
'Ta prek... univerzalni okus!' je zabrundal proti
mož aku,kakorbibilonizvirvsehnjegovihtež av.
'Preveč seobremenjujete,Mejc,no!Pridite,vamdam
nekajleš nikov.Bovakrmilaveverice.'
'Zamudil bom v služ bo,' je potarnal, spustil pokrov
smetnjaka, da je z vso silo padel nazaj, a je petkratni
pisk,kakrš negajeobič ajnooddal,zaduš iltrikratnipisk
polivinila.Niseveč posveč albesedamsoseda,lestekel
je.Cestesobiletedajž eosuš ene,naploč nikihseniveč valjalabrozga,kupisneganaobrobjusosepostopoma
spreminjali v potoč ke. Turobno so, vsak s svojim
tonom,vzgodnjejutropiskaliavtomobili,tovornjakiin
priklopniki,avtobusiintaksiji.
Hiteljepoulici.
Umaknilsejeprodajalkič asopisja,spretnopreskoč il
dve luž i, se ognil starke z vozič kom in oddrvel proti
avtobusu,kiješ evednostalnapostaji.Vzadnjihkorakih,kibijihzmogelzlahkoto,jenjegovopotprekriž al
dostavniavtonjegovenajljubš eslaš čič arne.
Poskuš algajezaobiti.Ulicajebilapreozka.Avtobus
bozdajzdajodpeljal.Sunkovitojevrgelkovč ekvzrak
insprož ilroke,dasodlaniublaž iletrksploč evinodostavnika.Urnosejeobrnil.Stegniljeroki.Crninajenaslednji hip priletela mimo glave in pristala v njegovem
naroč ju.
'Kaj vam je? Tole vas bo drago stalo!' je zahrumel
suhljativoznikzrož evinastimioč ali,kosijepriš elogledaludrtino.
Cudninapisjezasijaltikzahrbtomrazjarjenegakoš č enjaka.
*****
Sestanekpredstavnikovoddelkovsejekonč al.
"Vodja prodaje vas je klical, gospod Mejc," mu je
povedalkodrolasipripravniknahodniku.
"Hvalalepa!"jeodvrnilnamenjenprotisvojipisarni,
dabivzelprenosnik.
"Setudivamzazdi,današ enadstropjepreveč diš ipo
pomaranč ah?"jeprevidnovpraš almladenič .
"Obč asno, odvisno od vremena zunaj," je odvrnil,
ZF ZGODBA
nakar je pripravnik odkorakal naprej, on pa je iz ž epa
potegnilč okoladico.
Zjutrajmujeuspelo.Noviuniverzalniokussejeskrivalč istonadnuhladilnika.Zagrizeljevrjavkastokakavovomaso,grudilpistacijeinaraš ide,puš čajoč brbonč icegrenkobipodzemnekolerabice.Levsapijač ajeimela
š evednookuspokamilič nemč aju.
Casjehitelinsestaneksplavalpovodi.
Njegovabitjepremlevala,daneizkoriš čavsehsvojih
sposobnosti. Bil je izurjen, hiter in spreten. A zadnji
dnevisomupadlinaglavo,stisnjenivkratkeure,ponavljajoč ese,nedokonč aneobveznosti.
Ravno je zmeč kal ovitek č okoladice, ko je pod stropomhodnikazasijaltistič udninapis.
*****
Medmetanjemzajtrkavase,jepremlevalinformacije. Zakaj se je vse ponavljalo? Jutra. Avtobus. Služ ba.
Sestanki. Zamude. Vedno nove stare tež ave. Dnevi so
izginjali.Več erovsplohnibilo.LeiainMilnabisemoralivrnitiž epredmesecemdni.Lekajješ lonarobe?
Odloč ilseje.Nikamorneboš el.Vzelsibodopust.K
vragussluž bo!Kvraguzobveznostmi!
Tistegadneseč udninapisniprikazalnikjer,najsiga
ješ etakoiskal.Vrgelsejenakavč inzijalvgibljiveslike.Prvič poskorajmesecudnijedobilobč utek,daima
ponovnokontrolonadsvojimž ivljenjem.Daganekrojijo ponavljajoč e se obveznosti. Da ga ne kroji nekdo
drug? Kdo drug? Da tistega drugega ž ivljenje ne kroji
nekdotretji?Pretiravaljespremlevanjem.
Tihoten več er je bil. Privoš čil si je univerzalni okus
podzemne kolerabice: piš čanca v obari, č ebulni kruh,
radič zoljč nimoljeminledenososedovovinozokusom
pokamilič nemč aju.
Takojpoveč erjigajezmanjkalo.
*****
'Pikec!Pikec!'jeodnekjepriplavalznaniglas.
Previdnojeodprloč i.Leiasejesklanjalanadenj,da
so ga dolgi rjavi lasje ž geč kali po licih. Smejala se je.
Njenaovalniobrazjebilož ganodzimskegasoncasoncainzeleneoč isovkontrastukož esijalekakorsmaragdi.
'Kdaj,...,mmmmm,...kdajstasevrnili?'jevpraš alv
polsnu.
'Vč eraj, pozno zveč er. Spal si ž e. Pikec, zamudil si v
služ bo.'
Niš edokonč alastavka,ž ejenaoranž nistenispalnice,tikobslikipolnelunezasijaltistič udninapis.
43
F ZGODBA
ZMAJSKAPSIHIATRIJA
BojanEkselenski
Zgodba poslana na 12. festival fantastične književnosti Pazin 9.-11. 8. 2013, a ni prišla v izbor za izdajo.
Tež kojezmajskož ivljenje.Taneprestanilovinupravičeno brutalno kaznovanje ljudi, če ne izpolnijo kvoto
devic. Veste, ljudi je treba takoj in temeljito kaznovati.
Kambipapriš li,čebilahkovsakdoizigraltakopomembnebož jekreacije,kotsmomizmaji.
Kljubvsemujelahkotalovskaznovanjemneposluš nih
silno naporno in predvsem stresno početje. Zlasti zame,
zmajamehkegasrca.
Vsak dan sem bil izpostavljen stresu. Cisto vsak dan!
Mojedeloviš čejebiloprecejvelikoobmočje.Straš ilsem
poNoriku,š epredenjedež eladobilatoime.
Todamojemehkosrcemejenekegadnekončnoizdalo.Vsakokrat,kosemupepelilnekajkričečihdvonož cev,
semzapadelvdepro.Preprostomejemučilouničevanje
bitij,kisonasčastilaizčistegastrahu.Potemsosezačele
pojavljati š e druge neugodnosti. Najhuje je bilo, ko sem
začelčutitipomilovanjeincelosočustvovanje.Pomislite,
zmaj,kisočustvuje!Pripečenembiku,kotbiselevrazjokal,predenpokončaantilopo!
Kraljnidolgotoleriralmojihizpadovslabostiinposledičnoslabš eberedevicbrezpredpisanegakurjenjavasi.
Razumemga!Nemoreš bitizmajinistočasnogojitisočustvovanja so golazni! Predpis o kaznovanju je predpis,
podpisanodkraljeveroke.Kdopasem,kilahkodvomio
kraljevipravicizaizogibanjeobveznimtribjutom?
Takosemseboljalimanjprisilnoznaš elvzmajskiblaznici.Presenečensembil,kolikonasjebilovtejustanovi
navrhuumetnozgrajeneskale!Ceznekajtisočletijbodo
ljudje temu kraju rekli Draguć. Bili smo natlačeni in ž e
bivalni pogoji so slabo vplivali na zdravljenje zmajskih
duš evnihbolezni.Endrugemusmosesmilili.Nadvajset
bolnikovjepriš elenzmajskipsihiater.Mojjebildr.GrozečiOgenj.Resjebilzastraš ujoč ssvojimstrogimpogledomingrmečimglasom.Senajhujš ajebilabrazgotinaod
levegaočesadoleveroke.
Prinjemsembilprvičpotrehdnehbivanjazazloveš čimizidovi.Sedeljenavrhustolpa,ajazsembilstlačenv
majhnoluknjo.Molčalseminčakal.Naenkratzagrmi:
»Sekajsramuješ svojesramote?«
Kaj sem drugega mogel, kot poniž no prikimal. Potem
nadaljuje:
»Bolezenusmiljenjaprehajavepidemijo.Sivedelto?«
Poniž no sem odkimal in iz nosnic mu puhne zloveš či
dim:
»Se huje je, ker je veliko zmajev zbolelo na dihalih.
Mogoče so ljudje zastrupili nam darovane device. Si
pomislilnato?Priognjenemkotlu,grezaprekletopotencialnozastrupljenohrano!«
Sevedasemodkimal.Sepomislilnisem,dabisiljudje
upalikajtakš nega.Pri Baldorovem ognju, kam bo šel ta
svet, če nam ljudje podtaknejo okužene device?
Končnovamepihne:
44
»Kajmisliš ,kakoseboš ozdravilsvojefobijeindepresije?«
Prestraš enosemodkimal:
»Veste, ne vem. Kar naenkrat se je pojavilo. Ko sem
skuriltistovas,kernisonastavilipetdevic,semčutilmočnebolečinevž elodcu.Potemsemsegroznopočutil.Res
grozno.«
»Tvoja bolezen dobiva, kot sem ž e omenil, obseg epidemije.Kakosepočutiš ,kopohrustaš devico?«
Spreletelmejesrhgroze:
»Grozljivo!Tabolezenjestraš na.Nazadnjesemvsetri
device od slabosti izbljuval. Nobena volja ni pomagala.
Strinjamsezvami,bolezenjeresgrozljiva.«
GospodOgenjpihne:
»Cenenajdemozdravila,nasbotabolezenprejalislej
pokončala!Sajsamvidiš ,kolikovasjevtejustanovi.Toje
tretjinapopulacijenaš edež ele.Pomisli,vsaktretjizmajje
zbolel za to grozno boleznijo. Sočustvovanje, občutek
krivde,slabostobzauž itjuhranepeljejovnaš konec.Epidemijomoramoustaviti!SEstrinjaš ?«zarohniindimmu
pihneskozinosnici.
Poniž nosemsklonilglavo.Poskusilsempihnitiogenj,
aminiuspelo.Teganisemhotelpovedatizdajž edovolj
razkurjenemudoktorju.
»Daltibomterapijo!«
Prikimalsem.Onnadaljuje:
»Vsaktedengreš naterapevtskokurjenjenepokornih
vasi.Moraš treniratiognjeniorgan.Tudidietotipredpisujem.Vsaktedentridevice.Intož ive.Edinamož nostje
soočenjezvirombolezni.«
»Kolikš nemož nostiozdravitveimam?«
Gospod Ogenj nekaj časa okleva, zatem tiho, komaj
semgasliš al,odvrne:
»Ne bom ti lagal. Delež ozdravljenih pada, a vsakdo
imaupanje.«
Takosominevalimeseciinletamojegazdravljenja.Po
svoje sem imel srečo. Tisoč dvesto let kasneje sem bil
najdlje ž iveči pacient. Takrat se je začelo š tevilo novo
prispelihhitrozmanjš evati.GospodOgnjeniteganihotel
komentirati. Delovni terapevti so nas vse redkeje vodili
na terapijo, a te niso imele posebnega učinka. Oni so to
vedeli,mitudi,asovztrajalidobridkegakoncaprograma
terapij.Senadaljnjihtristoletkasnejedobimnovegapsihiatra,doktorjaDevicojedaNeusmiljenega.
Pokličemenaprvirazgovor.
»Vistenajstarejš ipacientustanove.Vestesploh,kajse
dogajaizvenzidov?«
Odkimalsem.Zeosemstoletnismoveč hodilinazaž igalne terapije. Res neumno spraš uje! Bilo je premalo
delovnihterapevtovinzatosospremeniliprogramzdravljenja. Eni so odš li, drugi izginili, tretji so se pridruž ili
pacientom.Novihpanibiloodnikoder.
F ZGODBA
»TazahrbtnabolezenvsehujestiskaZmajskodež elo.
Povsod to katastrofalno sočustvovanje z občutkom krivde.Vsehujeje.Zmajipreprostoizgubijovoljodokaznovanjaljudi.Skorajpovsodsenamupirajoinzadnjikralji
so popolnoma izgubili vsako iniciativo. Po sedmih dvornih udarih, krčenjih v javnih služ bah, se stanje noče in
nočeizboljš evati.Imaš kakš enkomentar?«
Skomignilsemskriliinodvrnil:
»Kajnajkomentiram?Sonaš iznanstvenikiodkrilipovzročiteljabolezni?Tojeključdoprež ivetja.«
Doktorravnoduš noodvrne:
»PredpetdesetimiletijenovikraljrazpustilAkademijo
zarazvojzmajskihveš čin.Zmanjkalojestrokovnjakovza
device in pravnikov za določanje predpisov za kurjenje
nepokornih.Marsikjenasljudjepremagajo.Pravsisliš al!
Potem š e ta bolezen. Ognjena astma kosi med drugače
zdravimizmaji.Zazmajanihujš egaodokvareognjenega
organa. Ljudi je vedno več, a nas vedno manj. Tež ko je.
Povsodkrizainmaloduš je.«
Minilojenovihdevetstolet.Tudimojpsihiaterjeizginil.Vnaslednjihpetihstoletjihsoizginiliš evsipreostali
delovniterapevti.Dokončnosemizgubilognjenosapo.Po
dolgotrajni deviš ki abstinenci pride izguba sposobnosti.
Navadniljudjeinž ivalitinedajomočizaogenj.Takose
znajdeš vzačaranemkrogu.
Končnoostanemosamotrijepacienti.Zedvestoletni
bilonobenekraljevezdravstvenealisanitarneinš pekcije.
Nekegadnesezberemonadvoriš ču.Kotnajstarejš izačnem:
»Ostalismosami.Takrajmoramozapustiti.prepuš čenismosamisebi.Nevemo,kajjeznaš imkraljestvom.«
Ostaladvakolegaprikimatainsskupnimimočmipretrgamo mrež o. Ta je dolga stoletja drž ala psihiatrične
bolnikestranodostalegasveta.Ponekajstoletjihnevzdrž evanjasejezlahkavdala.
Koseosvobodimo,smoimelikajvideti.Povsodsamo
ljudje. Kjer smo hoteli pristati in si nabrati moči, so nas
besno napadli. Z največjimi tež avami, z zadnjimi močmi
seprebijemodokraljevegagradu.Pravzapravdomesta,
kjerjenekočstalkraljevigrad.Zdajsomuvladaličloveš ki
kralji.Pomislite!Ljudjeimajosvojegakralja.Kajtakš nega!
Kakobizarno–hranaimasvojegakralja.
Mojadvakolegastamezapustila.Hotelastanasvoje.
Kajsemhotel?Najgresta.Sajstaš emlada.Stejetakomaj
dvajsetstoletij,torejstaš eskorajotroka.Menebivmojih
stoletjih čakala, če bi š e obstajala, ustanova za ostarele
zmaje.Tambisezabavalzdarovanimidevicami.Samož rl
biinkurilsamozazabavo.Takopa...izginilisokraljestvo
innjegoveblagodeti.
Zanimala me je usoda kraljestva. Ni mi bilo vseeno.
Cepravsembilpsihiatričnibolnik,sembiltudizmaj.Sredi noči sem se prikradel kot prekleti tat. Ljudje so na
ruš evinah juž nega stolpa postavili svoj miniaturni grad.
Kot bi nas hoteli posnemati. Moj zmajski vid me š e ni
popolnomazapustil.Naš elsemkraljevesobane,čelahko
takorečemtistimluknjambrezzraka.
Cloveš kakarikaturakraljajepostopalnaterasi.Ravno
prav.Pristalsemkraljuprednosom.Komajjebilodovolj
prostora.Straž arjisoposkuš alipokazatipogum,akerjih
nibilovsajsto,sopaničnopobegnili.Zazrlsemsevokamnelegakralja.Nasebijeimeltunikozznakomzmaja.To
mejerazjezilo:
»Kdosiinkajpočneš naimetjumojegakralja?«
Kraljmenekajčasaopazuje,potemodvrne:
»Zmajskokraljestvojepadlož epredtisočletjem.Zadnjitvojevrstesoplenmojihvitezov.«
»Kot si ti moj plen,« odvrnem jezno in pihnem vročo
sapo.Mojglaszadoni:
»Clovečkineumni!Pokopalbomvaš eminiaturnokraljestvo!«
Kraljostaneravnoduš en:
»Ti?Gotovokomajš elahkokihneš plamenčekzapodkuriti kamin. Vaš ega zadnjega kralja je pred tisočletjem
ujelinpokončalmojslavniprednik.Vaš avrstajezgodovinainkmalubomittegasveta.«
Poskuš alsemgazaž gati,ajeimelprav.Seplamenčka
nisembilsposoben.Dvignemsenanogiinzaplahutams
krili:
»Zmaji bomo vstali in vas znova pokorili! Ljudje ste
virustegasveta.Cevasnekdoneomeji,serazmnož ujete,
doklerneuničitesveta,kjerž ivite.«
»Katerizmaji?Predentepotolčemojavojska,tilahko
povemzgodbo.«
»Zgodbo?«
»Zgodbootem,kakosmovasdokončnouničili.«
Zaplahutam s krili in prikimam. Kralj se nasloni na
kamnitoograjoinzačnepripoved:
»Tisočletja smo vam ž rtvovali device, tisočletja ste
kurili naš e vasi in nam preprečevali vladavino nad tem
svetom.Kridevic,prepojenihsstrahompredvami,vam
jedajalamoč.Takrivasjeohranjalanepremagljive.Končnojenaš asvetamatiSelenanaš laorož jeprotivam.Orož je,kijevirvaš emočiobrniloprotivam.«
Spomnilsemsečasov,kosemš euž ivalvkrvidarovanihdevic.
Mož icnadaljujepripoved:
»Deklice, ki smo jih pripravljali za ž rtvovanje vaš i
krvoločnosti, smo naučili sočutja do vaš e krvoločnosti,
naučilismojihodpuš čanjainodreš itve.Tačustvasoprepojilanjihovokriintakosteseokuž ili.«
»Okuž ili?«
Začutil sem približ evanje oborož enih ljudi. Bilo jih je
veliko.Imelisodolgeloke,kopja,mečeinvsisobilipolni
sovraš tva.
»Vi ste s krvjo nedolž nih hranili svojo uničevalnost.
Vaš ogenjgorisamotakodolgo,doklergahranikrinedolž nih,umrlihvstrahupredvami.Selenajeizvaš etemeljnehranenaredilavaš opogubo.Ja,dragizmaj,vaš rodje
umrl,kerjevirvaš emoč ipostalsemevaš egakonca.Ko
sosepojaviliprviprimeribolezni,ješ lozlahka.Zdajste
praktičnoizumrlavrsta.«
»Torejnasjeuničilosočutjež rtvovanih?«
Kraljprikima.
<>
45
F ZGODBA
RAZPOKA
AndrejIvanuša
Zgodba poslana na 12. festival fantastične književnosti Pazin 9.-11. 8. 2013, a ni prišla v izbor za izdajo.
Zadihansejezaustavilpredsteno.
»Presneti cucek! Kam si pobegnil?« je jezno sikal.
Poklical ga je: »Leks! Sem! K nogi! Leks!« Nato, znova
boljtihozase:»Pizda!Lekamsizginil!«
»Leks!«
Oziralsejenaokroginseoddihoval.Zdajmujebilo
ž al,dastaš lapodVraž jopeč ino.
»Brezveze!«jerekelnaglas.
Sedeljenaposuš enodeblopodrtegadrevesa.Ozrlse
jenaokrog.Tukajnihč enisekalintrebilgozda.Krajni
bilpreveč nadobremglasu.Zeimejeizdajalo,dasose
peč ine pod hribom ž e od nekdaj vsi izogibali, ker 'ima
vragmendamladetukaj'.
Nezavednosijemasiralkoleno,kigajezbadalo.Postajalomujehladno.SoncejezahajalozaGorco.
»Leks!«jeznovapoklical.Napeljeuš esa,dabisliš al
zvok,kibipsaizdal.Kajtakegamuš eninikolinaredil.
»Le poč akaj!« je grozil. »Ti bom ž e pokazal. Porka
duš ,Leks!«
Nič ,levetercješ uš telvisokozgorajvkroš njah…Ali
pač ?ZasebojjeLovrozasliš alnekakš nopokljanje.Obrnilseje.
Zahajajoč esoncejeskozikroš njemetalosvetlobona
Vraž jo peč ino. Skalovje se je oč itno grelo, se š irilo in
pokljalo.Alikaj?Zatakš enpojavš enisliš al.Napetoje
pregledovalstenoinzazdelosemuje,dasenekajvijolič nega svetlika v gostem prepletu brš ljana, ki je v kotu
stene plezal navzgor. Sledil mu je s pogledom navzgor
do konca peč ine visoko nad njim. Bila je visoka za pet
njegovihviš in.
Oč itnojepokljanjeprihajaloiztistegakota.Soncese
jedotakniloobzorjainvozkidolinicisejeprič elmrak
gostiti.
»Resje!Nekajsevijolič nosveti!«jezamrmral.Vstal
je in boleč e koleno, ga je skoraj izdalo. Klecnil je, se
opotekelinnatostopilbliž e.
Pokljanjejebiloglasnejš e.Spremenilosejevprasketanje.Odmakniljebrš ljan.
Kakoropeč enjeodskoč il.
»Kaj,zavraga…«jezaklical.Umolknilje.»Vragima
res mlade tukaj. Bolje, da ga ne klič em na glas!« je
pomislil.Prhniljeskozinos.Sajnibilvraž everen.
Sonce je bilo ž e napol za Gorco. Mrak je bil gost in
tisto vijolič no ž arenje je bilo vse moč nejš e. Znova je
odgrnilbrš ljan.
Zodprtimiustijestrmelvrazpokovsteni.Njenrob
jedrhtelvvijolič nisvetlobi,kisojotuintamprekinjale
drobne,bleš čeč ebeleiskrice.Brnenjejeprihajaloprav
stegaroba.
Potem je v mehki zemlji opazil odtise pasjih tac.
Vodilesovrazpoko.Hitrojeocenil,dabisevanjolahko
tudisamzrinil.
46
»Le kaj je to? Bedasti cucek je moral vtakniti svoj
smrč ekpravtjanotri!«Oklevalje.
Stopiljekorakbliž jeinsesklonil.Zač utilje,dasose
mudvigniledlač icenaobrazuintudilasjesosililinarazen.
»Leks!«jezaklicalprotitemnirazpoki.Nič nirazbral,
ker ga je motila tako svetloba zahajajoč ega sonca kot
vijolič na svetloba roba razpoke. Zvok se je zdel popolnomavotelinnestvaren.
Odstopiljekorak.Drhtelje.Nekajzaradivznemirjenja,nekajzaradihladuveč era.Soncesejekonč noposloviloinzaš lozaGorco.
»Kaj naj zdaj?« se je vpraš al. Psa ni hotel pustiti
tukaj.Cepravbiverjetnosamnaš elpotnazaj.Sajjepes.
Hudič a,tiznajozvohatiprdecnakilometerstran.Seveda se tudi izgubijo in jih potem lastniki iš čejo z oglasi
poradiju.
Se v tretje je odgrnil brš ljan in poč asi stegnil roko
proti robu. Dlake na hrbtu dlani so se mu postavile
pokonci.
»Nekakš na statič na elektrika!« je pomislil. Jasno,
zatotemukrajutukajpravijoVraž japeč ina.»Hm,č udno,dategaš eniraziskalnobenznanstvenik!«VsajLovrosenispomnil,dabikjerkoliprebralkajotemnenavadnemelektrostatič nempojavupodpeč ino.
Znova se je sklonil k razpoki. Priprl je veke, da bi
pogled zaš čitil pred vijolič no svetlobo in le morda kaj
videlvnotranjosti.Nenadomasemujezazdelo,dasredividisvetlopiko.Pomež ikniljeinjeizginila.
Podrgnilsijeoč i.
»Bedak!« si je rekel. Spomnil se je, da ima v ž epu
obesekzaključ ezleddiodo.
Z malo svetilko je posvetil v razpoko. Na š iroko je
razprloč i.Svetlobnikrogecsejerisalnarazpokikakor,
dajeprekritasč rnotkanino.Notranjostinekakosploh
nibilo.
»Kako je to mogoč e? Saj je Leks š el tja notri!« je
pomislilinmajalzglavo.Izdesnerokejevlevoprestavilsvetilko.Svetiljevednobliž jeinpoč asiprimikalprstedesnerokeksredinirazpoke.Dotaknilseječ rninein
prstisovzvalovalič rnopovrš ino.Cutiljojekotkakš no
gostoolje.
»Zanimivo!« je pomislil in poč asi tiš čal roko vedno
globlje.Prstisoizginilivtemo.Tiš čaljerokodozapestjavtemnotekoč inoalikarjetož ebilo.Kojojeskuš al
potegnitiven,je…
–FLOP!–
Izginilje.Obesekzaključ ejepadelnatla.Ledsvetilkajemetalaš ibkosvetlobonaokroginsenatoumirila.
Brnenjesejeojač aloinš enekajkovinskegajepadloiz
razpoke.Natojeprasketanjeprenehaloinvijolič nasvetlobajeugasnila.
F ZGODBA
Ko se je ovedel, je lež al na tleh. Na trebuhu je č util
pekoč o boleč ino. Ko se je kobacal na noge, je spoznal,
dasejezvrnil,kersejezapletelvhlač e.Prijeljezarob
hlač in jih potegnil navzgor. Nejeverno je strmel v pas
nahlač ah.Smodilsejeinnikjernibilokovinskezaponkezapas.Nasrajcijebilavž ganaš tirikotnaluknja.Tudi
kož anatrebuhujebilarahloopeč ena.
Peklisogatudiprstinaleviroki.Ključ evinledsvetilkenibilonikjer.Mrakjebilž eprecejgost.Peč inaza
njim ga je š e bolj gostila. Drž al je hlač e z eno roko, z
drugo se je dotaknil toplega kamna. Razpoke ni bilo
nikjer.Stenajebilatakš nakotsovseobič ajnekamnite
peč inenaZemlji.
»Prekleti,butastipes!«jenaglaszaklel.»Nesamo,da
si vtaknil svoj pasji smrč ek v smrdljivo luknjo, tudi
menesipotisnilvsranje!«
Zdajsijesamož elel,dač imprejpridedomov.Pesbo
ž esamnaš elpotnazaj.
Opotekalsejepopotinazajprotimestu.NadGorco
sejesvetlikalalerdeč kastasvetloba,zadnjiž arkisonca,
kisoseodbijaliodvodneparevisokovozrač ju.Zdajbi
nujnopotrebovalledsvetilkonaobesku.
Spomnilsejenapsa.Bilomujež al,daganinikjer.
»Ubogi, Leks! Le kam si se izgubil? Morda pa si ž e
doma!«
Zastal je. Poč asi je stresal z glavo. Nekaj ni bilo v
redu.Pesbimoralitimimonjega.Njegovesledisovodilevrazpoko.Tepazdajniveč !
»Dalsemrokovtistoč udnopoč !«jerazglabljal.Razmiš ljalje,kajsejezgodilopotem.
»Ključ e sem izgubil! Nekaj je zasmodilo moj pas in
meopeklo…Cakaj!Poključ emoram.«Obrnilseje.
Visoko zgoraj nad njim je grozljivo zakrič ala neka
ž ival.Pogledaljenavzgor.Vmrakujenanebuzagledal
stvor, ki je bil videti kakor … velikanski netopir z dolgimkač astimvratom,majhnoglavoinstankimrepoms
srč asto oblikovano konico. Ne, č akaj! Z dvema kač astimavratovomainzdvemaglavama.Sesedelseje.
»Meš a se mi!« je zamrmral. Se enkrat je pogledal.
Tista reč ješ e vedno letelaproti Gorci na zahodu.Plahutala je in opletala z repom. Njeni glavi sta migali v
ritmuzamahovanjakril.Znovajezakrič alastistimvisokimvriskom,kijeledenilkrivž ilah.
Strmel je za njo. Poč asi si je š el z roko skozi lase.
Miselsemujevrtelavmož ganihinnakoncupriš lana
plan:
»Zmaj! To je, pizda mu, dvoglavi zmaj!« Zač el se je
krohotati.»Kajsem,jebemti,pristalvkakš nem ilmuo
HarijuLonč arju?«Uš čipnilsejevlice.
»Au!Nesanjam!«jeugotovil.Zvsomoč jojeusekalz
roko po tleh. Zabolelo ge je. »Hudič a! Res ne sanjam!«
Pihalinpestovaljerazboleloroko.
Sedel je nekaj č asa tako, ko je opazil, da spodaj po
cesti vozijo avtomobili. Videl je njihove luč i, ki so se
obč asnozasvetilemeddrevesiinpodrastjem.
Skobacalsejenanoge.Popravilsijehlač e,jihdrž alz
enorokoinzavilspoti.Nameravaljepritič imprejna
cestoinpotemš topatidodoma.Tojebilovtejtemiš e
najbolje.Spotikalseječ ezkorenineinvejesogaš ibale
policu.Nisemenilzanjeinzapraske,kisomujihpovzroč ale.
»Samo,dapridemdoceste!«sijevesč asponavljalin
njegovapodzavestjevesč asvrtalasvpraš anjiozmaju.
Nenadomajebilogozdakonec.Poboč jesejespuš čalo proti cesti. Posejano je bilo z redkim grmovjem. Na
desni strani je tekel potok in cesta je bila speljana č ez
mostič ek. Na zač etku mostič ka je bila tabla z imenom
potoka.Kojezastalnarobu,jespodajpripeljalavtomobilinnjegovž arometjeosvetliltablo.
»PotokTopla!«jenezavednoprebral.Vsemujebilo
znano,avseenonekakodrugač e.Pogledaljepocestiv
obesmeri,č eprideš ekakš enavtomobil.Vdaljavisose
približ evalinoviž arometi.
»Super!«jepomislil.»Upam,daboustavil!«Opotekajoč ejestekeldocesteindvignilpalec.Avtosejepribliž eval.Lovrojedvignilpalecinsenagnilnadcesto,dabi
ga voznik bolje videl. Ko je zasliš al hrum motorja, je
iztegnilrokoinš eviš jedvignilpalec.
»Ustavi, prosim, ustavi!« je mrmral. Pogled mu je
zdrsnilč ezcestonadrugostran,komujezaledenelakri
v ž ilah. Rokamu je omahnila in strmel je tjač ez,ko je
avtoodpeljalmimo.Vsesejepotopilovtemo.
ALovrojepoš astš evednovidel,kakorjojeosvetlil
avtomobilskiž aromet.Naonistranicestejebil-zmaj.
Njegoveoč isosevtemisvetilekakormač jeingledalje
protinjemu.
»Mogoč ejeressamomač ka!«sijedopovedoval.»Le
menisemeš azaraditisteelektrostatiketampodVraž jo
peč ino.«
Azmajskezeleneoč isozatrenutekizginileinseznovapojavile.Tudinjegovasilhuetasejevidela.Pripeljal
jenaslednjiavtomobil.
Rdeč ezmajeveluskesoserubinastozasvetile.Lovro
je videl, kako poč asi zamahuje z repom kakor mač ka.
Avtomobiljeodpeljalnaprej.
»Res je mač ka!« je veselo pomislil Lovro. »Ce bi bil
tamzmaj,biš oferzagotovovstavil.Mogoč ebiodstrahu
celozapeljalsceste!Morabitimač ka!«
Znovajedvignilpalecinsrepelč ezcesto.Zmajjebil
š evednotam.
Nato se je premaknil. Poč asi je prič el hoditi proti
Lovruingavesč asopazoval.Stopiljenacestoinbibil
vdvehalitrehkorakihprinjem.Zastalje.Pripeljalješ e
enavtomobil.Lovrojež ezamiž al,kerjeprič akoval,da
boš oferostrozavrl.Cakaljenacviljenjezavor.Azgodiloseninič .Avtojecelopospeš il.
Lovrojeodprloč iinonemel.Avtomobiljepeljalskozi stvor kakor, da je kakš na hologramska slika. To je
bilozanjpreveč .
»Sajjesamomač ka!«ješ iniloskozinjegovemož gane. Ti soga potem izklopili. Nezavestense je zvrnil na
cesto.
*****
47
F ZGODBA
Odprljeoč i.Skozioknojevprostorlilasonč nasvetloba.Nedabipremaknilglavo,sijeskuš alogledatiprostorvkateremsejenahajal.Cenekajtrenutkovjespoznal,dalež ivbolniš kisobi.Nibiloč istopravabolniš ka
soba.Nekajnibilopopolnomavredu.
Astemsinibelilglave.Pravzapravječ utilolajš anje.
»Zagotovo sem bolan! Imel sem blodnje o zmajih.«
Skuš alsejespomniti,kdajjezbolel.Anič takeganibilo.
Le, da je pod Vraž jo peč ino iskal Leksa. No, kakorkoli
ž e,bolanjeinjevbolnici.Zdravnikibodož eposkrbeli
zanjega.Upalje,dasonjegovidomač iposkrbelizaLeksa. Pes zna poskrbeti zase. Clovek je bolj nebogljen od
psa,kosemukajzgodi.
Zaspaljebrezskrbi.
Ko se je zbudil, je bilo popoldne. Vsaj tako je lahko
ocenilč asgledenakotpodkaterimjesonč nasvetloba
padalavprostorskozidelnozagrnjenezavese.Lač enje
bil.
Dvignil se je in se otipal. Nekdo je oskrbel njegove
raneinopekline.Obsedeljenarobuposteljeinbingljal
znogami.Pogledaljenavzdolinspoznal,dajepostelja
visokaza vsoč loveš ko viš ino. Ozrl se je, lež iš če je bilo
ogromno.Vnjembilahkolež alopetališ estoseb.
»Smeš no!Kakopotratno.Leč emusluž itakš nabolniš ka postelja? Eh, za take bedarije plač ujemo visok
zdravstveniprispevek!«
Potemjeopazil,dajevsepohiš tvopredimenzionirano in, preprosto reč eno, nenavadno. V kotu je stala
nekakš nafuturistič nanaprava,kijenividelš evnobeni
bolnici.
»Pa,kajzavraga…sedogaja!«
48
Skoč il je na tla. Stekel je k oknu, ki je zapolnjevalo
vsostenovelikanskebolniš kesobe.Odmakniljezaveso
in pritisnil č elo na toplo steklo. Bil je visoko, morda v
tretjem ali č etrtem nadstropju … bolnice. Na dvoriš ču
so stali, se pogovarjali ali sprehajali … zmaji. Eden
izmed njih je stekel dva tri korake, razprl krila in se
prič el plahutaje dvigovati. Naredil je krog nad dvoriš č eminpoletelmimookna,kjerjeLovrostrmelzanjim.
Njuna pogleda sta se sreč ala. Zmaj je nekaj zaklical in
klicjeznovazaledenilkrivnjegovihž ilah.
Odskoč iljeodokna.
»Se vedno se mi meš a!« je zavpil. »Povsod vidim
zmaje!Tonisozmaji.Tosoljudjeintolejebilhelikopter,kiprevaž abolnike!«
*Nič se ti ne meš a!* je zazvenel glas v njegovi glavi.
Lovrosejepreseneč enozavrtelokolisvojeosi.
»Kjesi?Pokaž ise!Nebrijnorcaizmene!«Nikjerni
bilonikogar.
*Pomirise.Nebrijemnorcaiztebeintitudinič esar
nebomstoril.*Lovrojespetsliš alglasvglavi.
»Meš asemi!Zdajsliš imglasovevglavi!«jepomislil.
*Sevedajihsliš iš .Sajtelepatiram!*
»Kaj? Telepatiraš ! Pa saj to je kot v kakš nem cenenemznanstvenofantastič nemromanu!Bedarija.«
*Nibedarija!LeLjudjestetakonerazviti!*
Lovrojebilpreseneč en.Ugovarjaljevmislih.
*Ja!Ja!Zmajisopravljice.Reč emti,niso!*jetelepatiralneznanec.
»Kjesi?Kdosi?Kajjeto?Kjesem?Zakaj?«jemislil
Lovro.
*Poč asi! Vse ti razlož im … Prej, poglej, koga sem ti
pripeljalsseboj!*
F ZGODBA
Vrata v bolniš ko sobo so š kljocnila in se samodejno
odprla.Skoznjesejezrinilpes.
»Leks!«jevzkliknilLovro.
-How!- je zalajal Leks in se pognal Lovru v naroč je.
Potemgajepravpopasjepresreč enpolizalpoobrazu.
»Potepuhti!«jeLovroveselograbilpsazagrivo.Prič elastasepo'pasje'prerivati.Ceznekajtrenutkovseje
Lovrozavedel,dajevsobiš enekdo.
Privratihjestalbel,dvoglavizmaj.Biljevisokzatri
č loveš keviš ine.
»Porkaduš !«jerekelLovro.Lekssejeumirilinobsedelobgospodarju.Lovrosejepreseneč enozazrlvpsa,
pavzmajainznovavpsa.Nimuš lovrač un,dagane
vznemirjaprisotnostpravljič nepoš asti.
*Psinasvednovidijoinpoznajo,*je'rekel'zmaj.
Lovro se je preseneč eno ozrl k zmaju. Mislim, ga je
vpraš ati,kdoje,kojezmajž eumislilnazaj:
*Moje ime je Qwfq;wfđye<awv<>qer. Za Ljudi je to
neprevedljivo,parecivarajepovaš e-Beliglav.*
Lovrojeznovazajelsapo.AgajeBeliglavprehitel:
*Semdoktortukajnaoddelkuinsemspecializiranza
ljudi. Se opravič ujem, ker tako na hitro nismo mogli
organiziratič loveš kesobezate.*
»Ne ga srat'!« je bleknil Lovro. Zmajevi glavi sta
obstali, ena je celo puhnila majhen dim. Nato je zmaj
umislil:
*Oh, nisi mislil dobesedno! To me pri ljudeh vedno
preseneč a.Nistedobesedni.Mordazato,kernetelepatirate. Ko telepatiraš , moraš biti natanč en, sicer … No,
ja!Navaš okonfuznostsejetež koprivaditi.*
»Na tvojo pojavnost se je tudi tež ko privaditi!« je
rekelLovro.
*Saj! A naš a pojavnost je bila vedno … Se posebej v
preteklosti…Ampak,ž alsosenaš epotirazš le.*jeumislilBeliglav.
»Praviš , da smo nekoč … Torej, da pravljice niso
izmiš ljene. Temveč smo ljudje in zmaji nekoč , eee,
nekoč ž iveliskupaj?«
*Praktič no!Ja,seveda.Pravzaprav,naneknač inž ivimo skupaj š e vedno. Ampak, le redki vidijo. Kako naj
razlož im!Tojezaradi,hm,…razpoke!*
»Cesa?Razpoke?«
*Hm,ja!…Sicerparazberem,dasilač en.*
Lovrojepokimal.Resjebillačen,pravzapravsestradan.
»Kolikodni…?«
*Pet!Petdnisibilvnezavesti.Izklopilsise!*
»Seveda,tisenebi,č ebinadrugistranicestezagledalzmaja?«
»Nitine!Jazjihnadrugistranicestevsakdanzagledamkakš nihstoinveč .*
»Ha-ha-ha. Kako smeš no! Za crknit'. Jaz pa jih vsak
danvidimnastotine,alikaj!«
*Oh,oprosti.Vednopozabljam,dasič lovek.*
»Hvalazakompliment!«
*Nizakaj!*Beliglavnirazumelsarkazma.*Hranaje
ž enapoti.Upam,dasmojodobropripravili.Minamreč nekuhamomesa,zelenjavepaitaknejemo.*
»Saj!«jezmignilzrameniLovro.
»Paralelnavesolja!?«jevzkliknilLovro.
*Reciva temu tako!* je umislil Beliglav. Lovro je bil
sit.Hrana,kisojozmajipripravilijebilaodlič na.Leks
jevkotubolniš kesobeglodalkost,kijeostalaodjedi.
*Tež ko bom umislil določ ene pojme zate. Od
'razpoke'vpreteklostismosepoš tenorazš li.Zal!*
»Alismobilikdajskupaj?«jezajedljivovpraš alLovro.
*Seveda! Ali si mislil, da so zgodbe o zmajih samo
pravljicezaotroke?*
Lovrosejebalrazmiš ljatiotem,dabineuž alilgostitelja.Asvojihmisli,nimogelskriti.
*Saj!Zmajismoresnič ni,kakokotsteLjudje.Zivimo
vparalelnihvesoljih,kiseboljalimanjstikata.Najbolj
sta bili naš i vesolji prepleteni v zmajski herojski dobi,
kar je nekako v č asu č loveš kega zgodnjega srednjega
veka.*
»Prepleteni?«
*Da, zamaknjeni sta za fazni zamik. Kakor radijske
postaje.Vsesovetru,levsakanasvojivalovnidolž ini.
Vč asihpanastopiinterferenca.*
»Zato je š el avtomobil skozi … Pravzaprav, sploh ni
peljalskozizmajanacesti.Levidelsemtako.«
*Takoje,*jeumislilBeliglav.*Mivasvidimonadoloč enihdelih,več inomasicerzelomegleno.Anajboljeste
vidnivokoliciVraž jepeč ineinvsetjadoGorce.Tamje
nekakš na izikalno-prostorska anomalija. Sam nisem
najboljizveden,ampaksozmaji,kisotopodrobnoprouč evali…*
»Ha, kako bodo naš i znanstveniki gledali, ko se
vrnem in jim razlož im …« je zač el Lovro. A ga je Beliglav prekinil z ognjenim izpuhom, da je komaj dihal.
Vsenaokrogjezasmrdelopož veplu.
*Zalmije!Neboš sevrnil…več !*
Lovrogajestrmopogledalizpodč elainš epredenje
kajrekel,jezmajnadaljeval:
*Brezugovarjanja.Resnimasmisla.Vsesmož eposkusili.Tuintamsekdoizvaš egavesoljazakotaliknam
–kakorsisetuditi–vendarpotinazajni.Nismojenaš li.Nekoč jebila,predstoletji.Ampakzdajstavesoljiž e
tolikovsaksebi,datonimogoč e.*
»Kakonimogoč e!«
*Cebibilo…bizdajlebilonaZemljikarlepoš tevilo
zmajev,kibisodelovalizLjudmi.Takopa…*
»Tako pa …,« je odsotno ponovil Lovro. Cez nekaj
č asajepoč asidvignilpogledpolnbridkihsolz,kisose
nabiralevoč esnihkotič kih.»Kajbozmenoj?«
*Oh,nebotihudo!*jeumislilBeliglav.
Vnaslednjemtrenutkusejeenaizmedzmajskihglav
bliskovito sklonila k Lovru, ga zagrabila in pogoltnila.
Beliglavjenakoncuzadovoljnorignil.
*Res š koda, da se vesolji odmikata. Vedno manj je
Ljudinavoljo.Cetudisotakookusni!*
Leksješ ezmerajmirnoglodalsvojokostvkotubolniš kesobe.
<>
49
ZF ZGODBA
GENETSKASVETOVALNICA
PODOBEIZPRIHODNOSTI
VidPečjak
Podvehletihskupnegaž ivljenjastaseAnkainMilan
odloč ila,dabostaimelaotroka.Odločitevnibilalahka.Po
novem populacijskem zakonu je imel zaradi prenaseljenostiplanetavsakosebekpravicodoenegaotroka,poleg
tega je moral prilož iti poročilo genetske svetovalnice.
Zaenkratsvetovanjenibiloobvezno,todavkratkemseje
obetalnovzakonoobveznemsvetovanju.
Milansejeuprl:
»Nepotrebujevagenetskeanalize.Spočelabovaotroka
posvojinaravi.Karbo,tobo.Bonajino.Genetskaanaliza
je nenaravno vtikanje v človekovo svobodo in avtonomnost.Semsvobodnobitje!Nihčemineboukazoval,kakš negaotrokanajrodiva.«
»Rodila bom jaz,« je dejala Anka. »Svobodno sva se
odločilazanj.«
»Kajpajesvobodnaodločitev?«jevpraš alMilan.»Da
seposvojivoljizanekajodločiš .«
»Sajsvaseodločila!«
»Nisvasesvobodnoodločila,tonamajeratalo.«
»Kajpaš e!Sespomniš ,kajsidejal?Bo,karbo.Vsakdo
odnajuimapravicodoenegaotroka.«
»Morda ga pa ž e imam?« se je poš alil Milan.»Saj ne
odklanjamotrokaingabomnadvsevesel,atonibilasvobodnavolja.«
Ankajedejala:
»Ne ilaj zof.« Tako mu je včasih rekla namesto »ne
ilozo iraj«.
»Načeloma se strinjam, vendar nama ta analiza lahko
prihrani marsikatero nesrečo, npr. defektnega otoka
(spomni se pritlikavega sosedovega Janija), nekatere
bolezni (pomisli na levkemijo naš ega nečaka Jonija) ali
duš evnoponormalnost(spomnisemongoloidnegavnuka
tvojega sodelavca Petra). Zato ne nasprotujem genetski
analizi.«
»Ze,ž e,«jedejalMilan.»Todapotakihzlihdiagnozah
namapreostanesamosplav,temupanasprotujem.«
»Drugamož nostpajegenetskaanalizazarodnihcelic
50
predspočetjem...«
»Kijislediumetnaoploditev.Tuditemunasprotujem.«
»Tisi ilozofpreteklegastoletja.«
»Sledimsamoobčutkomsvojevesti.«
»Nikar se ne sprenevedaj. Konec koncev bo otrok
moj.«
»Otrokobeh.Najin!«
NazadnjejeMilanpopustil.Napotilastasevsvetovalnicozaanalizočlovekovegagenoma.Vlaboratorijusoju
punktiraliinimaodvzeliceličnavzorca.
Drugegadnejujesprejelpredstojnikinš itutadr.Abel
Vračko.
»Analiziralismovajinagenoma,«jezačel.Obrnilsejeo
Milanuinrekel:
»Vvaš emsmoodkriligen,kizmanjš ujeodpornostprotinekaterimotroš kimboleznim,npr.rdečkam,vstarejš ih
letihpasezvečamož nostzanastanekParkinsonovebolezni.Verjetnostdedovanjaznaš a80odstotkov.«
»Toda jaz imam trideset let in nikoli nisem imel
rdečk.«
»Genetskaanalizapokaž esamonagnjenjeinneprerokujeprihodnosti.«
Dr.VračkosejeobrnilkAnki:
»Nekateri vaš i geni pa nakazujejo zgodnjega raka v
prsih. Verjetnost dedovanja je majhna, samo 65 odstotna.«
»Kdaj?Imamdevetindvajsetlet.«jevpraš alaAnka.
»Lahko ž e pri š tiridesetih. Genska analiza ne pove
natančnegadatuma.«
»Ah,«jevzdihnilaAnka.
»Grozivamtudishizofrenija.Verjetnostjezelomajhna,
le20odstotna.Jojeimelkakvaš prednik?«
»Zamaminegastaregastricasovsigovorili,dajenor.«
»Navajinoproš njolahkoizstrelimoteindrugeš kodljive gene iz vajinih zarodnih celic.« je dejal dr. Vračko.
»Brez njih bo otrok varen in lahko dočaka visoko starost.«
»Koliko?«
»Tega nam genetska analiza ne pove. Izjemoma celo
stolet.«
»Rajš i imam sedemdeset zdravih let kot trideset bolnih,«jezamrmralMilan.
»Za umetno oploditev se morata odločiti sama,« je
dodaldr.Vračko.»Nekateripacientiž elijočimboljzdravo
ž ivljenje ne glede na leta, drugi pa se potegujejo predvsemza visokostarost svojihotrok.Ponovnopoudarjam,
da genetska analiza ne zagotavlja zdravja ali bolezni,
pokaž esamoverjetnost.Zdravjejeodvisnotudiodvplivovokolja,npr.prehranealidogodkovvotroš tvu.Pokaž e
samonagnjenje.Dobilibostepodrobnoporočilo.«
Poparjenastazapustilainš titut.Doslejnistanitislutila
vsehtehbolezni.
ZF ZGODBA
NedolgozatemjeAnkaotipalaotrdlinonadesnidojki.
Takojjepomislilanaraka.Milanjesvetoval,najnemudomaodidekzdravniku.
Anki so z ultrazvokom in reontgenskimi ž arki slikali
dojko,jopretipaliinkončnodejali:
»Imatecisto.Zatrdlino,napolnjenostekočino.«
»Nirak?«
»Neee,« je dejal dr. Vračko. »Benigna cista. Lahko jo
operativnoodstranimo.«
Ankisejeodvalilkamenodsrca.»Cista?«jeponavljala.
SteklajekMilanu,kijesedelvčakalnici.
»Cistaje,«jedejala.»Samocista!«
»Hvalabogu,«jemenilMilan.»Sembilprepričan,dase
uresničujenapovedgenetskeanalize.«
Naslednja leta so tekla mirno. Cista se je nekaj časa
večala,natopasamaodsebeizginila.Nistamislilananjo.
NekegadnepajeMilanotipalzatrdlinonaprsih.Nise
prestraš il,mislilje,dajetakokotpriAnkisamonenevarnacista.Kerpasemujezdelo,daseveča,jeodš elnapregled.Dr.Vračkojeugotovilraka.
»Kaj?« je vzkliknil Milan. »Od kod pa zdaj rak? Saj
nisemž enska!«
»Raknadojkijezarestipičenzaž enske,izjemomapa
sepojavitudiprimoš kih.«
Milan je prebledel. Anka ga je skuš ala potolaž iti, a
zaman.Strahomajeponavljal:
»Sajnisemž enska,sajnisemž enska.«
<>
NAJKRAJŠAVOJNA
PODOBEIZPRIHODNOSTI
VidPečjak
KarpatijainZemonijastabilinekoč prijateljskidrž avi.
Skupaj sta prodajali ničvredno robo majhnim, sosednim
dež elam, skupaj sta praznovali dneve drž avnosti, skupaj
sta gradili veličastno elektrarno TE6, predore, letališ ke
stolpeindrugeobjekte.
Zdelo se je, da ne more ničesar pretrgati plodnega in
dolgotrajnega prijateljstva med obema dež elama. To sta
poudarjalatudipredsednikaobehdrž av.
»Naš asrcasozlitavvelikoenotnosrce,«jedejalpredsednikKarpatijedr.Mahnič.
»Ničesarnasneborazdvojilo,čepravsovraž nikinaš ih
narodovtoposkuš ajo,«sejepriduš alpredsednikZemonijePeterJančar.
Spor se je začel zaradi narodnostnih manjš in. V KarpatskiprovinciSisifjež ivelaskorajpolovicaZemoncev,ki
sosepritož evali,dajihKarpatijaizkoriš ča.Nadrugistranimejepajež ivelo15odstotkovKarpatcev,kisozahtevalienakost.Sporjenaraš čal,doklersinistadrž avizačeli
poš iljaliprotestnenote,vkaterihstazahtevalienakopravnost za svoje sonarodnjake. Nazadnje je Mahnič dejal
Jančarju»nebodigatreba«,JančarpaMahniču»pridanič«.
Zatemjekarpatskoletalodvakratkrš ilozemonskizračni
prostor,Zemonijapajeposlalanamejosvojetankovske
enote.Sporjedosegelvrhunec,kostapredsednikapozvala svoje drž avljane na boj za pravico in svobodo. Vojski
obehdrž avpastasezgrnilivzolž meje.Manjkaljesamo
povodzanapad.Zaradigradnjebunkerjatikobmejisose
najprej spopadli graničarji, padlo je nekaj vojakov, nato
so zemonski tanki zasedli karpatsko obmejno naselje
Paradiž .
Kon liktbisestopnjevalvpravcatovojno,česenebi
vmeš ale mednarodne organizacije in sosednje drž ave.
Karpatija in Zemonija sta popustili in podpisali pakt
nenapadanja,kipanidolgodrž al.VKarpatijisozamenjal
vlado.OblastjeprevzelanacionalističnastrankaNarodna
Fronta.Nekajdnizatemsokarpatskivojakivdrličezmejo
inodpeljalivveč talcev.Tojezemoskovodstvotakorazjezilo,dajeposlaloKarpatijuultimat:čejimnebodov48
urah prepustili provinco Sisif in vrnili talce, bo sledila
vojna.
Novo karpatsko vodstvo se je zbralo na nujni seji
generalš taba in vlade. Priš li so tudi mnogi poslanci in
velikopovabljencev(izvedencevzamednarodnopravo).
TudiTVekipa.
»Zemonijanimanobenepravice,dasilastinaš eozemlje,«jegrmelnovikarpatskipredsednikdr.Miklič inpolitikisoglasnozaploskali.»Tostateorizeminagresijaproti
Karpatiji.Tojevojnanapoved.NatojepreklinjalZemonijoinjoimenoval»roparskazdruž ba«,»dež elazla«incelo
»dež ela prascev«. Prekinil ga je predsednik parlamenta
dr.Trezen.
»Strinjam se z vami, spoš tovani gospod predsednik
Miklič, vendar bi opozoril, da se moramo odločiti, ali
sprejmemoalizavrnemoultimat.Smozamiralivojno,za
zmagoaliporaz,zaKarpatijoaliZemonijo,«gajeopozoril
predsednikparlamenta.
51
ZF ZGODBA
»ZaKarpatijo!«sozavpiliudelež enciseje.
»Tudi pod pogojem, da nas Zemonija napade? Ste
pomislilinavojno?«
»Samo oborož en spopad bo spametoval Zemonijo« je
dejalgeneralNavala.»Cezavračanaš mirovnipredlog,jih
bo premagala sila. Najprej majhen napadek, če ne bo
pomagal,pavečjinapadinnazadnjecelovojna.«
Cepravsonekateriprisotnizakričali»Zavojno!Zavojno!«,jevelikavečinamolčala.Tedajjedr.Trezenpredlagal, naj zadevo preuči informacijska in računalniš ka
komisijaprivladiKarpatije.Tonibilanovostvmednarodnih odnosih, podobne komisije so ž e nekajkrat umirile
napetostimeddrž avami.Dvesprtidež eliJuž neAmerike
stazačelicelosodelovati.
»Kajpaimastemopravitiračunalnik?«jezavpilNavala.»Računalniknajreš ujeračunalniš keprobleme,vojska
pavojaš ke.Računalniknebozačrtalnovihmeja.Nasilo
bomoodgovoritissilo.Naš aarmadajepripravljena.«
»Alinamzagotavljatezmago?«jevpraš aldr.Trezen.
»Seveda!Naš aarmadajenepremagljiva.Venemtednu
bozasedlaSisifinpotembomir.«
»Ali je generalš tab pretresel tudi mož nost, da zmaga
Zemonskavojska?«
»Zakajbipretresalito,karnimogoče?Rekelsem,dabo
vojskaKarpatijezmagala,intodrž ikotpribito.Ceseizjalovi, naj se ne imenujem več general Karpatije, temveč
generalzajčistana!«
Vendarsejevečinaodločilazaračunalniš kokomisijo.
Predstojnikkomisijedr.Graberjeizbralprogram»vojna
ali mir«. Vodja tajne služ be Tajnikar mu je posredoval
podatke o vojaš ki moči Zemonije in Karpatije. Naš tel je
š tevilodivizij,tankov,letal,topovinhavbicobeharmad,
tudinjihovoš tevilčnostpodpogojem,dahitromobilizirajovsemoš kedrž avljanemed18in50.letom.
»Jaz nisem povsem prepričan v zmago« se je oglasil
Trezen. »Tako hitro ne moremo zbobnati skupaj toliko
rekrutov. Ali so prebivalci tudi v resnici za vojno? Ali
52
bodosodelovali?
»Izdajalec!« mu je zabrusil Navala. »Noben odrasel
drž avljanKarpatijenebozavrnilpuš ke,čegrezaobrambodomovine!«
Računalnikjebrnelsamo10minut.Netososeudelež encizazrlivekran.Tamjepisalo:
»Verjetnost, da zmaga Zemonija je 80%±10% VerjetnostzmageKarpatijepaznaš ale20%±5%.«
»Torej se bomo odločili za mir,« je olajš ano dejal dr.
Trezen.
»Kakš enmir neki?« jenasprotovalNavala. »To je laž !
Najbrž vas plačuje Zemonija! Protestiram!« Dvignil je
roko,dabiudarilračunalničarja.»Izdajalca!«
Vendar ni udaril, ker sta mu je preprečila tretji računalničarindr.Trezen.ZatojeNavalaš ezdvemadrugima
generalomazapustilInformacijskicenter.
»Samo,danebovojne!«jevzdihnilTrezen.»Nisteupoš tevalivedenjadrž avljanov?«
»Nismo.«
»Vaš a napaka. Kdo ve, kako bodo sprejeli odločitev?
Lahkoizbruhnejonemiri.«
»Sajnevedozanaš oodločitev.«
»ZanjoboposkrbelNavala.«
ZgodajzjutrajjeTreznaprebudiltelefon.Nekisenator,
njegov prijatelj, mu je sporočil, da so se začele dvojne
demonstracije.Večjaskupinajezahtevalamir,manjš apa
jepodprlagenerale.Hitrosejeoblekelinkrenilprotivratom.
»Danes bom ves dan odsoten!« je zavpil ž eni, ki se je
motovilila po spalnici. Tedaj je vnovič zabrnel telefon.
Senatormujersporočil,dajevojskaizvedlapuč.Zasedla
jeTVpostajo,predsedstvovlade,predsednikovopisarno
in razposlala patrulje po vseh večjih mestih. General
Navala pa se je proglasil za začasnega predsednika in
imenoval vojaš ko vlado. Obljubil jer nove volitve čez
mesecdni.
<>
DELAVNICA
19.,26.novemberin3.december2013spričetkomob18:00uri
TRUBARJEVAHIŠALITERATURE*STRITARJEVA7,LJUBLJANA
Vsekakormoraš najprejpostativajenec,zatemobrtnikinnakoncu,čeimaš zvrhanomeropotrpež ljivostiin
ž eljopouku,tudiumetnik.Tunibliž njic.Mnogimislijo,
da umetnik postaneš tako, da pravila krš iš , preden jih
obvladaš .
TERMIN
Delavnicasezačne19.novembraob18hvTrubarjevihišiliteratureinseboodvijalatrizaporednetorke
obistiuri(19.,26.novembrain3.decembra).
Predavanjetraja2š olskiurizvmesnim10-minutnim
odmorom. Na koncu bo 20 minut časa za vpraš anja in
debato.
Skupaj bo torej 6 ur dela. Vmes bodo tudi domače
naloge.Nakoncubomoizzbranihdelnaredilizbornikv
oblikiE-knjigeingaponudili slovenskim E-knjigarnam
inknjiž nicam.Predavateljisomag.ZoranPevec,Andrej
Ivanuš ainBojanEkselenski.
VSEBINADELAVNICE
19.november:
1.ura–Uvodinstandardnooblikovanjebesedila.
2.ura–Zanrskaumeš čenost,pripovedujinneopisuj,
domačanaloga.
26.november:
3.ura–Melodijabesedila–osnovepoezije.
4.ura–Boggreheodpuš ča,neumnostipane:
logikapripovedi,domačanalogazanalizo
predhodnihdomačihnalog.
3.december:
5.ura–Mehanikadialogov,perspektiva,pisarsko
pozerstvoinostalitehničnidetajli.
6.ura–Postprodukcija(lektura,uredniš tvo,
objava,...)in inalnadomačanaloga
zanalizopredhodnihdomačihnalog.
Predavanjasevedanemorejoizpopolnegazačetnika
ustvaritivrhunskegaavtorja.VsakdobodobilE-knjigos
podrobnejš imi vsebinami delavnice. Po vsakem dnevu
bomorazdelilidomačonalogozavaš domačitrening.
NEBOCICEMICE
Tudipozadnjiuridelavnicenebovsegakonec.Naredilibomonatečaj,dalinekajzanimivihiztočnicinizvsakekategorijeizbralinajboljš etri.Sevedaninobenekoristi,čenedobiteodzivanavaš adela.VSAKOdelobomo
oceniliizveč vidikovinneuvrš čenivzbirkobododobili
na osebni E-naslov napotke za izboljš avo. Kakš en bo
natečaj?
1.sklop:CrticanatemoAjdovskadeklica
(sajpoznatescestenaVrš ičvidenznamenitiobraz
vPrisojniku),
2.sklop:CrticanatemoVjarku1.svetovnevojne
leta1950,
3.sklop:KratkazgodbanatemoMojzesnagori
Sinaj,
4.sklop:KratkazgodbanatemoSlovenija8000
vpostapokaliptičnemsvetu,
5.sklop:Cistoprosto(poezija,črtica,kratkazgodba
alipovest)natemoKmetijanakoncuvesolja.
POVEZANIDOGODEK
ZdelavnicopovezandogodekboVečerDrugotnosti,
kjerbomopredstavilizbirko.Računamo,dabovzbirki
15 zgodb. Zbirka bo izš la v obliki E-knjige. Honorar?
Tudiotembomorazmislili,čegabodopuš čal inančni
dotokprodaje.
FINANČNIPRISPEVEKUDELEŽENCEV
DelavnicojepodprlJavnisklad
Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti. Je brezplačnazačlaneliterarnihdruštevinzaštudente. Za ostale udelež ence je
prispevek20,00€.
Prijava na e-naslov druš tva [email protected]
alipoklasičnipoš tiDruštvoZvezdniprah,Stritarjeva
24,2000Maribor.Informacije tudi po GSM 041 732342vsakdelovnidanmed9:00in12:00uro.
53
ZF POEZIJA
ACTIOINDISTANS
TatjanaMalec
Iz pesniške zbirke
VESOLJNIPOK
Srcejebobnenjevesoljnegapoka,
kiseprebijaskozineskonč nost.
Zibljeseskozispomineevolucije
vkopalnemplaš čutelesa.
Nardeč ihskodranihstrunahpobira
bisereljubezniintkedraguljesreč e.
Spodbujamgazglasbosvojegaglasu,
krotimgazzobmi,bož amprasketujih
nohtovingarazdajamdozadnjegakoš čka.
Zivatekoč inasepretakavnjem
ingahranisselenommladosti.
Kamorkoliseobrnem,jesrce
nanotranjistranipododejoduš e.
Obdajagavelikš alzelenihpljuč .
Okonč ineplavajokotvesoljneribjeplavuti.
Vsasempotuhnjenavanjinonojemojabeseda.
Znjimsedimnapruč kiinrazmiš ljam,
kakobuč ioceanvnjem.
Majhnaluč kajepradavnivž ig,
kivnjemplavakotzlatič olnič ek
znasmehomvesoljnegapoka.
ARHAIČNAGOVORICADAVNINE
Vzniklajezenergijoboksarskepesti.
Vringuplanetov.Nadelujevoljadomoč i,
Vzniklajezenergijoboksarskepesti.
Vringuplanetov.Nadelujevoljadomoč i,
ovitasturbanomobroč aledubrezobraza.
Izbruhnilajesvetopisemskapoš ast.
TampolegledenikaEyja jallajokull.
Vroč esrcezemljegra itnegalica.
Satanskač jimž elominmatiteme.
NeovirajuEif lovstolp,neKitajskizid.
54
ResnicajeopisanavTibetanskiknjigimrtvih.
Praš nidimnisenvesoljač loveš tvu.
Plinastaladjasamotnihdelcevskozioblake.
Izbruhjezeplanetavzemljinbrlog.
Sivilasjedavninerastejoskozivulkanskož relo
PrahnamiziOlafurjaRagnarjamGrı́mssona.
Plinjezaduš ilkobiliconasibirskililiji.
Seusedelnaš tevilnakapucinskepleš e,
natelefonskedrogoveinž iceš iromsveta.
Danessedvigajopraš nesencepepela
dvakratmoč nejš einveč jegmotekotvč eraj.
Kamnibruhajoizž elodcadiminlavoodveč no.
Brizgjeprenaredilzrak,zaganjajoč kamenjeinprahizgeološ kihdobvobraz.
Tisoč letjapeš čenihur.
Izpraspodnjegaplaš ča
vreš čiarhaič nopesemkamenekrvi.
Gra itnabelina.Simfonijazrač nihvalov
zjadralcemskozipeš čenedelcehiti.
Obiskaljeluno,ustavilbrnenjeletal.
Spremenjenvnebeš kegapotepuš kegapsa
nabarikadahjasninevesoljainteminesveta.
Kjesozapisanedimenzijerazuma,
kiizgnojavulkanapoganja
inumirač lovekvč loveku?
Sreč evanjeoblakaprahustistimi,
kisejimnedaizmeritisvet,
kjerizginjazelenoinseprič enjapuš čava.
BorghesovaPeš čenapuš čava.
Raziskavedelcevprahusopokazale,
dagrezaeliptič niodstavekpesmi
vzapisurdeč egalesketajoč egatrebuha.
Ubijetepoglednanjegovodno.
Mimikrijapripravljenanaodgovor.
Slepobož anstvo,kijezapraš iloliste
Ingrmič evjessvojosivodavnoprisotnostjo,
Pognojiloč loveka,daboravnorasel.
Dialektikanaravejegibanjeindelovanje
znaporomizbruhabož jegagneva.
Koseprebudi,zakrijeneprehodnomoč virnopolje
inizmiš ljenepokrajinehrepeneč ihtigrovpomesu
vtemnipolarninoč i,kistrupenosumič i
apokrifnecitatedemiurgov,
kisoodnekdajspoš tovali
zemljinestrastinaHeklaji.
Obtič aliso,natisoč enjihjeobtič alo.
Iskalisoprenoč iš čeinhrano.
Kotič ekzabivanje,č akaje,daBog
utiš acepljenjerazpokznotrajtrebuha
njegovegagostiteljatamspodaj,
tamspodaj,kjerprihajajovzgibi
zaravnovesjenebainsveta.
ZF POEZIJA
KODIRANOSPOROČILOSSATURNA
JEŠČISATURN
SvetuniimeZemlja,svetujeimeCudež .
Brezhibniplespoklonovplanetovsejezvrstil,
kosejevnjemzbudilo izič noč ustvo,
perpetuummobilevnezmotljivemgibanju.
Clovekjepostaltolmač njegovihskrivnosti.
Vendarnemorerazlož itizakajduha
nemoreuzretivzrcalu.Duhjebrezoblike.
Jevdrugidimenziji,vstopavtretjo.
Neprestanovstopainsestopaneviden.
Kjejenapaka?Clovekuporabimagijo
inseposluž ialkimistič neformule.
Spremenisevsodobnegapotroš niš kega
humunkula.Referenč natoč kanjegovegajaza
jenjegovduh,kijeprostrankotmajhnaž enskadlan.
Duhnepripadavidnimstvarem.
Zatojeduhač lovekutekoč inilinvanjpolož ilč ip
umetneinteligencezvsemznanjemč loveš tva.
Natosvoječ udaš keteorijezamrznepri–263stopinj
Celzijainjihpoš ljessondonaplanetSaturn.
IzSaturnadobiodgovor:»Vsekarsteposlali
jepremoč eno,cunjasto,gniloinneuporabno.
Vaš duhjepostalizrodek,zatosmomaterial
pokonč aliinunič ili.Vinepoznatepopolnosti,
kinimaoblike.Duš a,kilovigamseinjelene,
nimaodseva.Vaš č ipnineglasbanematematika.
Cebibilovnjemkajduš e,bividelinjenodsevvzrcalu.
Bachssvojimipasijoniigratuprinasinko
sepogledavogledalo,njegovaduš aodseva
vzrcalukotglasbenavibracija,kijovidiinsliš itudi
zadnjimedberač i.Vidikskozikateregagledamo,
namodkrivavaš oprazninoinvotlost.
Vizanasnistepomembni.Zemajhenhaiku
bizadoš čal,dabirazumelizakoneplanetov.
Kdoodnasbitukajnosilvsetistevaš ecunje
inkdoodnasbirabilvsovaš oodveč nokramo?
Vistetragič naranavesoljabrezreš itve.«
Kovinskivzmeti
skozijeklenausta
zAdamovimjabolkom
vkolenu.
Spravdoroba
natovorjenimznač ajem
ješ čegaSaturna
jeobkrož ilplanetarnopot.
Dverokizač lovekastadovolj,
dazakulisamikrili
invadijezikovnemož nosti.
Obrazjekotfreska,
kiskozizastrtimegleniobroč pož irasojsvetlihzvezd.
Materialnerelikvije
induhovnoizpraznjenisvet
seobrobusvetlobe
trgajoinluš čijoluske
zigroplanetarnegaAtile.
Kameleonskospretnomenjavanje
masknadzamaknjenimiobrazi
zvrtljivimioč mi.
Sš tirimiprizorioš abnosti
zž ogonaš tiristranineba
igrastebojSaturnsvojnogomet.
Soigrevoblikiplanetarne
izpraznjenostivorbito,
kjerplavalecorjebrazde
inzzamahioblikujesvojeobraz,
spremenjenvjezerosline.
Sintezazaklinjanja,
kinosipeč at,
komislimo,dagrezaduha.
Grezastvari.
Svetlobanaredivselej
naš polož ajboljviden.
Znotrajnadrobnosti
sonajlepš estvari,
biserivzarož evinjeniboleč ini.
Okel,kigrizeinjeklenausta,
kisesajokrivasesobrezmejne,
amejelastninesoduh.
Koogreješ ssvojoljubeznijozrak,
dobiš strelvtilnik.
Ješ čiplanetMerkur
jerepetentskaklopuč enja.
Vselejseč lovekupribliž a
zzahtevopoponovitvi.
55
VITEZIINČAROVNIKI
www.vitezicarovniki.com
ZADNJA STRAN
JAŠUBEGENJERED
NOVICEIZDRUGOTNOSTI
www.drugotnost.si
DRUŠTVOZVEZDNIPRAH
www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVOPRIZMA
www.prizma.si
TOLKIENOVODRUŠTVOGIL-GALAD
www.drustvogil-galad.si
FUTURUM
www.futurum.si
VODNIKPOZF
vodnik-zf.info
MARAR.SIRAKO
www.marasirako.info
MARTINVAVPOTIČ
martinvavpotic.wordpress.com
BOJANEKSELENSKI
www.pisatelj.net
ANDREJIVANUŠA
www.andros.si
MIHAREMEC
www.miha.remec.si
Zal!DrugekonvencijeSI.CONvletu2013nebo.
Razlogastadva.Najboljpomembenjeta,davMariboru,kjersmopredvideli
konvencijo,nismomoglipridobitiustreznihprostorovzanaš edruš tvoZvezdni
prahsprejemljivoceno.Karjebilonavoljo,paniustrezalozahtevamkonvencije.Tudipridobivanjesponzorjevvtehkriznihč asihnidovoljuspelo,dabilahko
pokrilistroš ke.
Naslednji razlog pa je odlič no uspela konvencija NMN v Ljubljani. Stevilo
obiskovalcevjetambilovisokoinjesevedanemogoč e,dabivseteljudidobili
š enaenokonvencijoizvenprestolnice.Naš eizkuš njekaž ejo,danasjevpreostali Sloveniji samo nekaj, ki bi se lahko konvencije udelež ili. Tudi tukaj kriza
kaž ezobe.
Takopredvidevamo,dabikonvencijomogoč epripravilivpomladnemč asu
2014 in seveda tudi v tem primeru v Mariboru. Ob dogodku smo lani izdali
»zbir slovenske ikcije« Zvezdni prah. Na letoš nji nateč aj so prispela nekatera
dela. Da bi ne ostali prikrajš ani, bo zbirka zgodb in pesmi izš la, vendar nekaj
kasneje. Predvidoma v zač etku leta 2014 in se s tem nekako pokrila z novim
terminom2nd.SI.CON.Dotakratvamž elimobilouspeha.(ANI)
MIHAMAZZINI
mihamazzini.com
MIKIMUSTER
www.muster.si
IVANSIVEC
www.ivan.sivec.net
VIDLEGRADIČ
www.vtine.org/nr.html
SLOVENSKAWIKIPEDIJA
sl.wikipedia.org/wiki/
Slovenska_znanstvena_fantastika
© Alexander A. Schomburg (Portoriko, 1905-1998)
`