mesečnik Pot - Župnija Polhov Gradec

POT
Župnija Marijinega rojstva Polhov Gradec
Izdaja župnijski urad Polhov Gradec. Odgovarja župnik Bogdan Oražem.
f
e
b
r
u
a
r
Smisel križa in spomin
»Ponašati se s križem Jezusa Kristusa, ponašati se v Gospodu, je hvala
in hkrati najboljša obramba proti sovražnikom križa, tistim s posvetno
miselnostjo, tistim, ki govorijo sami od sebe in iščejo svojo slavo, tistim,
ki sprejemajo slavo drug drugega, tistim, ki ljubijo bolj človeško slavo
kakor Božjo. Spominjati se te Gospodove slave in ponašati se z njo predpostavlja ne le zavreči nečimrnost in strahopetnost, ampak tudi okrepiti
se v tolažbi tega spomina za čas, ko se bo moja temeljna pripadnost križu
uresničila v preizkušnji.«
2
0
1
5
s
v
e
č
a
n
l
e
t
n
i
k
XXIII
Papež Frančišek (iz knjige: Dih upanja za svet, ki se duši)
Pogubna moč zavisti
Zakonski par, ki je bil na počitnicah, je obiskal luko, da bi si ogledal ribiške
čolne, ki so se vračali z lova na jastoge. Eden od čolnov je poiskal privez na
pomolu, kjer je stal par. Ribiči so začeli raztovarjati posode z ujetimi jastogi.
Ženino pozornost je pritegnilo nenavadno obnašanje rakov. V trenutku, ko
se je kakšen rak začel vzpenjati iz posode, so ga drugi potegnili nazaj vanjo.
Pomislila je, kako lahko bi raki zbežali iz posod, če ne bi vsakega, ki je to
poskusil, drugi potegnili nazaj.
Jastogi nas učijo, kakšno moč ima človeška zavist. Ali se ne dogaja, da tistega, ki se želi rešiti iz »posode«, kjer smo ujeti, drugi hitro potegnejo nazaj?
Ali ne bi bilo bolje, če bi ljudem pomagali, da bi napredovali ali se rešili?
Zgodbe za srečo v družini, zbral Božo Rustja
Lučka
Nobena ptica ne leti previsoko, če leti na lastnih krilih.
William Blake
2
3
Statistika župnije Polhov Gradec v letu 2014
Krsti
Po predlanskem manj rodovitnem letu, ko
je bilo 23 krstov, jih je bilo lani kar 32,
18 deklic in 14 dečkov. Le štiri manj od
rekordnega leta in malo nad povprečjem
preteklih let. Iz cerkvenega zakona je prejelo zakrament svetega krsta 18 otrok, iz
izvenzakonske zveze je bilo 14 krstov. Ker
otroka lahko krstimo le v veri staršev, se je
na krst potrebno dobro pripraviti (tudi botri
– priložnost za osebno rast v veri). Priprava
je dvakratna: ob vpisu in v tednu pred krstom. Krst imamo večinoma pri drugi maši
na prvo nedeljo v mesecu, saj je prav, da se
božje navzočnosti v novorojencu razveseli
vsa župnija. Pomembno je, da se starši za
dogovor za krst tudi sami oglasite v župnišču.
Vztrajno se manjša delež krščenih otrok iz
družin, ki živijo iz zakramenta svetega zakona. Le še 55 %. (Lani še 60 % in predlani
še 75 %) In čeprav smo še vedno nad slovenskim povprečjem, naj bo to svojevrstna
spodbuda pri razmisleku, kaj nam pravzaprav pomeni družina in zakramentalno doživljanje Božje bližine in ljubezni.
Poroke
Vseh porok je bilo lani v naši župniji šest.
To število je nekje v povprečju zadnjih let.
Je pa bilo lani nadpovprečno število domačih parov, ko sta tako ženin in nevesta iz
domače župnije. Takih je bilo kar polovico
parov. V krščanski družini, ki je skupnost
milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti, zlasti ljubezni, otroci prejmejo prvo oznanilo vere. Zakon kot temelj družine poleg verskih vrednot veliko prispeva
k utrjevanju splošnih družbenih vrednot, ki
so tako kot gospodarstvo v sodobnem svetu
v krizi: solidarnost, spoštovanje, poštenost,
pravičnost in odpuščanje v osebnih in druž-
benih odnosih. Ker sta zakon in družina temelj družbe in medsebojnih odnosov, skuša
cerkev pomagati mladim, ki se pripravljajo na skupno življenje. Poleg običajnih
predavanj za zaročence, ki so obvezna, se
priporoča zaročencema tudi daljša in bolj
poglobljena priprava, kot je šola za zakon
(vsaj eno leto), predzakonske in zakonske
skupine, duhovne vaje ipd. Vedno bolj se
zavedamo pomena odgovornega starševstva, vzgoje v sodobnem času, ki izgublja
temeljne vrednote. Tega se zelo zaveda tudi
papež Frančišek, kar je dokazal s pestrim
sinodalnim dogajanjem o družini v lanskem
letu.
Pogrebi
Vseh pogrebov je bilo 22, civilnih ni bilo.
Trije več kot prejšnje leto. Vendar pa jih
je več kot dve tretjini od teh umrlo neprevidenih – razlog, da so umrli neprevideni,
je bila v večini primerov nagla smrt. Povprečna starost umrlih je bila 81 let, kar je
najvišja povprečna starost v zadnjih letih.
Povprečje je dvigal najstarejši župljan, ki
je umrl v 97. letu, povprečje je znižal naš
50-letni župljan. Dejstvo je, da nam medicina podaljšuje življenje in hkrati pravzaprav
krajša dobo umiranja. Prav je, da smo na ta
najpomembnejši trenutek svojega življenja
dobro pripravljeni. V duhovnem in praktičnem smislu. Ne bojmo se pogovora z domačimi o tem, kako želimo biti pokopani.
Pomembna je tudi oporoka. Bolj kot dilema
krsta ali žara postavljam pod vprašaj tako
imenovane »ad hoc« pogrebe; iz mrtvašnice
neposredno v grob, brez molitve ob rajnem
in po možnosti še brez slovenske zastave.
V času slovesa od naših najdražjih je vedno
znova postavljena na preizkus naša medsebojna solidarnost in sočutje. Pomembno je,
da se zavedamo, kako dragocena je za umi-
rajočega človeška in Božja bližina. Največje
znamenje ljubezni do umirajočega – biti ob
njem v molitvi in mu omogočiti, da prejme
zakramente. Lepo znamenje zrelega krščanskega gledanja na dejstvo, da dozorevamo
za večnost, je tudi veliko število tistih, ki
zakrament bolniškega maziljenja redno prejemate dvakrat letno pri mašah ob srečanju
bolnih in starejših.
Število obhajil
Število prejetih obhajil je bilo v preteklem
letu približno 28.500 – enako kot prejšnje
leto, v povprečju pa je to nekaj manj kot
pred desetletjem. Zakrament svete evharistije je velik in dragocen zakrament. Sveta
maša brez prejema evharistije je kakor dan
brez sonca. Zato je prav, da sveto obhajilo pogosto in vredno prejemamo. Bolj se
moramo zavedati povezanosti maše in obhajila. Še posebej ob žegnanjih, ki so dobro obiskana, je obhajil izredno malo, prav
tako pri pogrebih in porokah. Jesti skupaj za
isto mizo pomeni deliti med seboj žalost in
veselje! In prav ta pomen ima tudi prejem
svetega obhajila pri sveti maši.
Obisk nedeljske maše
Povprečen obisk nedeljske maše se iz leta v
leto zmanjšuje. Bolje rečeno, niha, odvisno
od sezone. Poleti je mnogo nižji kot med
letom. Povprečen obisk nedeljske maše je
nekaj nad 530 nedeljnikov. Ostanimo zvesti
Bogu pri obisku nedeljskih maš, saj je prav
obisk nedeljske svete maše znamenje, da
želimo v veri vztrajati in živeti kot skupnost
kristjanov.
Akcije v preteklem letu in zbrani darovi
Trikraljevska akcija 2013/2014 (za slovenske misijonarje) – 7.065,00 evrov (letos
okrog 6.000 evrov).
Adventna in postna akcija otrok – 592,52
evra (vzgoja otrok za solidarnost).
Z darovi Karitas in darovi posameznikov
smo se v postu in adventu pridružili akcijam
Slovenske Karitas (pomoč poplavljenim
v Bosni in Srbiji, poleg materiala tudi 840
evrov). Pomoč poplavljenim 1.307,20 evra.
V oktobru smo v hitri akciji zbrali 7.219
evrov za kontejner s pomočjo za Janezov
misijon Ampitafa na Madagaskarju. Poleg
tega ste za kontejner darovali ogromno materiala. Ocenjujemo, da je skupna vrednost
poslanega blizu 15.000 evrov.
Drugi darovi
Nedeljske pušice – povprečne – nekaj manj
kot 600.00 evrov, višje ob praznikih (še vedno ste res velikodušni posebej ob namenskih nabirkah – hvala za občutek soodgovornosti za skrb za našo župnijo).
Dotacije: oratorij, miklavževanje ipd.
Župnijski denar
Zbrani darovi nedeljskih in drugih župnijskih nabirk so predvsem namenjeni vzdrževanju župnijske cerkve in drugih župnijskih
zgradb. Za vsa porabljena sredstva se vodi
finančno poslovanje, iz katerega je razvidno, kako se sredstva porabijo. Vsak mesec
eno pušico vsaka župnija oddaja na škofijo,
oddaja se tudi namenske nabirke za misijone, Karitas, za semenišče itd. Z denarjem
od rednih pušic se lahko krijejo le osnovni
stroški vzdrževanja cerkve, župnišča in drugih zgradb. Vse ostalo je odvisno od izrednih darov in prostovoljnega dela. Iskrena
hvala vsem, ki vsak teden s svojim darom in
svojim delom skrbite za naš skupni dom.
Ob tej priliki pa bi se rad iskreno zahvalil
mnogim požrtvovalnim delavcem in domačim obrtnikom, ki ste lansko leto prostovoljno pomagali pri obnovah v naši župniji.
Gospodarstvo
Naj spomnim le na večje obnove:
Največ sredstev in prostovoljnega dela je
bilo vloženega pri obnovi strehe na ladji cerkve sv. Petra v Dvoru in pri spravilu
4
podrtega lesa zaradi žledoloma. Dokončali
smo obnovo dotrajane strehe na kaplaniji.
Poleg tega še večja in manjša dela po podružnicah.
Marsikdaj imam občutek, da nam je s skupnimi močmi uspelo nemogoče. Kljub težkim gospodarskim razmeram imamo načrte
tudi za prihodnje: obnova zvonika Sv. Lovrenca na Gori; ureditev kaplanijskega vrta;
glavni oltar Sv. Nikolaja v Dvoru; stranska
oltarja pri Sv. Juriju na Prapročah in obnova
orgel v župnijske cerkvi.
Oskrba duhovnika
Verniki veste, da duhovniki ne živimo od
pušice, saj je to župnijski denar, ki je strogo
ločen od osebnega duhovnikovega denarja. Duhovniki živimo od mašnih intencij in
predvsem od prostovoljnih darov vernikov.
Mnogi duhovniki, ki delujejo v manjših in
revnejših župnijah, živijo zelo skromno. V
pomoč tem duhovnikom je na škofiji solidarnostni sklad, kamor prispevamo duhovniki, ki živimo na župnijah, kjer je odgovornost ljudi do domačega župnika še velika.
Iskrena zahvala vsem, ki darujete bero, bodisi v hrani ali denarju. Še posebej pa hvala
za vašo molitveno podporo.
Zahvala
Zahvala diakonu Samu, članom ŽPS in
ključarjem, katehistinjam, animatorjem,
bogoslužnim sodelavcem, zborovodjem in
organistom, pevcem, krasilkam, tistim, ki
skrbite za čistočo naših cerkva, mežnarjem,
ministrantom, pritrkovalcem in molitveni skupini, Župnijski Karitas in misijonski
skupini. Zahvala uredniškemu odboru župnijskega glasila Pot in oblikovalcem spletne strani. Zahvala vsem pridnim in požrtvovalnim delavcem pri obnovah, spravilu
lesa in urejanju okolice. Opravljeno je bilo
veliko prostovoljnega dela. In če tu prištejem še skrite ure vaših molitev, ki so nepre-
5
cenljive vrednosti, potem je beseda hvala
zelo skromno nadomestilo. Upam, da lahko
najde vsak svoje mesto in prispeva svoj delež v življenju naše župnijske družine. Naj
bo Božji blagoslov z nami tudi v letu, v katerega smo vstopili.
Pripravil: Bogdan Oražem, župnik
Izbor novih članov
župnijskega pastoralnega
sveta (ŽPS)
Po sklepu Slovenske škofovske konference
bo v nedeljo, 1. marca, po vseh župnijah
v Sloveniji potekal izbor novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Prav je, da se
na ta dogodek pripravi vsa župnija s skupno
molitvijo in osebno zavzetostjo vseh nas za
skupno dobro.
V letu posvečenega življenja, ki ga je papež
Frančišek razglasil na prvo adventno nedeljo preteklega koledarskega leta, je prav, da
se ob hvaležnosti za vse redovnice in redovnike, ki so odgovorili klicu v posvečeno življenje ter ob hvaležnosti za duhovnike, ki
so odgovorili na klic v duhovništvo, svoje
poklicanosti zavemo vsi kristjani. Bog po
imenu kliče vsakega izmed nas. Vsak izmed nas ima edinstveno in posebno vlogo,
ki mu jo je Bog namenil v svojem odrešenjskem načrtu in je namesto nas ne more
izpolniti nihče drug. Kardinal John Henry
Newman, anglikanec, ki je v zreli dobi postal katoličan, poudarja, da si moramo vsi
kristjani vedno znova prizadevati za to, da
temu Božjemu klicu prisluhnemo in se nanj
odzovemo: »Kajti nismo poklicani samo
enkrat, ampak večkrat; Kristus nas kliče vse
naše življenje.« Naloga vsakega izmed nas
je, da Božjo voljo razločimo, jo sprejmemo
in živimo. To je naš osebni odgovor na univerzalni klic k svetosti.
Poslanstvo vedno izhaja iz občestva, ki mu
pripadamo in v katerega smo bili krščeni.
Župnije morajo zato postati kraj kristjanovega razločevanja poklicanosti; kraj, kjer
bogoslužje, oznanjevanje, dobrodelnost in
življenje v občestvu spodbujajo župljane
vseh starosti, da si prizadevajo prepoznavati svojo poklicanost in jo živeti. Zavedanje,
da je župnija občestvo, v katerem ima vsak
svoje poslanstvo, ki mu ga je zaupal Bog,
je pomemben korak k spoznanju, da smo
za to, kakšna je naša župnija, odgovorni
vsi, vsakdo izmed nas. Občestvo s poslanstvom ni tisto, v katerem le peščica obteženih in obremenjenih, župnik z nekaj ožjimi
sodelavci, nosi vse breme na račun pasivne večine. Občestvo s poslanstvom tudi ni
občestvo, ki se zapira v varen krog župnije,
ampak stopa v svet, živi in pričuje za evangelij tudi v okolju, ki slednjega odklanja ali
je do njega sovražno. Prav je, da se obojega
zavedamo tudi ob izboru novih članov župnijskega pastoralnega sveta. Za življenje
župnije, vzgojo za soodgovornost župljanov, možnost njihovega sodelovanja pri
pastoralnem delu v župniji in prizadevanju
za prinašanje evangelija v svet pa je seveda
zelo pomembno, kateri predstavniki župnijskega občestva postanejo člani župnijskega
pastoralnega sveta, tega posvetovalnega
telesa, ki župniku pomaga pri preučevanju,
načrtovanju, spremljanju, spodbujanju in
izvajanju pastoralnega dela v župniji. Zato
je pomembno, da župljani, ki imate pravico
podati svoje predloge za člane ŽPS (tisti,
ki ste dopolnili 16 let in prejeli zakramente
uvajanja: krst, birmo in evharistijo) ob predlaganju novih članov ŽPS razmislite, ali
ima oseba, ki jo nameravate predlagati za
članstvo v ŽPS, poleg nekaterih nujnih pogojev (kot so: trdna vera, nravno življenje in
razsodnost, starost najmanj 16 let ter prejem
zakramentov uvajanja) tudi druge potrebne
kvalitete in sposobnosti za sodelovanje v
župnijskem pastoralnem svetu, s katerimi
bo pripomogla k skupnemu dobremu župnije. Le tako bo naša župnija lahko postala –
kot pravi papež Frančišek – »občestvo občestev«; »svetišče, v katero žejni prihajajo pit,
da bi nadaljevali pot in središče nenehnega
misijonarskega poslanstva«. Darovi, ki smo
jih prejeli, namreč niso zaklenjen zaklad, ki
je zaupan neki skupini, da ga varuje, pač pa
je razločno znamenje za pristnost teh darov
njihova cerkvenost – sposobnost, da se harmonično vključijo v življenje svetega Božjega ljudstva v blagor vseh.
Tu bi se rad zahvalil tudi vsem članom ŽPS
naše župnije, ki so v preteklem petletnem
obdobju sprejeli odgovornost za oblikovanje
duhovnega življenja v naši župniji. Dobro
velikokrat ostane pred očmi mnogih skrito.
A vaše požrtvovalno delo, ki ste ga opravili
v zadnjih petih letih, spoštovani člani ŽPS,
ni ostalo neopaženo. Zaradi vašega darovanja, zaradi vašega dejavnega odgovora na
Božje povabilo je naša župnija drugačna,
lepša, bogatejša. Zato vam v imenu župnijskega občestva izrekam iskreno zahvalo za
vse vaše skrbi, napore, prizadevanja, pogovore, skrite molitve in prosti čas, ki ste jih
darovali za skupno dobro naše župnije.
Kaj je dobro vedeti ob izbiri
novih članov ŽPS
Kaj je ŽPS?
Župnijski pastoralni svet je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje in izvaja pastoralno delo v župniji.
Katere so naloge ŽPS?
Župnijski pastoralni svet obravnava
vprašanja, ki so povezana z verskim
življenjem in pastoralnim delovanjem
župnije, pripravlja predloge in sklepe ter
skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge
župnijskega pastoralnega sveta se nanašajo
na skupno življenje župnijskega občestva,
6
7
oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost v
župniji.
Kdo lahko predlaga člane ŽPS?
Člane lahko predlaga vsak župljan, ki je
dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja (sveti krst, sveto evharistijo in sveto
birmo).
Kdo je lahko izbran v ŽPS?
V župnijski pastoralni svet je lahko izbran
vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja ter ga odlikujejo
trdna vera, nravno življenje in razsodnost
(je praktičen kristjan in živi v skladu s cerkvenimi predpisi).
Kako bomo izbrali nove člane ŽPS?
Nove člane ŽPS bomo izbirali v nedeljo, 1.
marca. Po maši boste dobili lističe, na katere
boste napisali dva kandidata. Enega iz vaše
podružnice in še enega iz celotne župnije.
Lističe boste lahko oddali zadaj v nabiralnik
isti dan ali do prihodnje nedelje. Izbirati bo
možno tudi v nedeljo, 8. marca, ko se izbira
novih članov ŽPS uradno zaključi.
Molitev v pripravi na izbor
članov ŽPS
Nebeški Oče, tvoj Sin nam naroča: Pojdite tudi vi v moj vinograd; daj nam duha
modrosti, da se bomo velikodušno odzvali delu v župniji in izbrali primerne člane
župnijskega pastoralnega sveta, ki bodo v
našem imenu in z našo pomočjo sodelovali
z duhovniki v dušnem pastirstvu in uresničevanju smernic vseslovenske sinode. To te
prosimo po priprošnji Device Marije, blaženega Antona Martina Slomška, blaženega
Alojzija Grozdeta in blaženih drinskih mučenk. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega
Duha živi in kraljuje vekomaj.
Amen.
Pripravil: Bogdan Oražem, župnik
Misijonar Klemen Štolcar
(1949–2015)
V soboto, 10. januarja, je Gospod poklica
v večnost misijonarja Klemena Štolcarja.
Misijonar Klemen je bil dolgoletni sodelavec našega Janeza Krmelja na misijonih na
jugu Madagaskarja. Klemna smo poznali
kot srčnega misijonarja, pogumnega šoferja
na malgaških brezpotjih, znanega po svojem humorju, s katerim je znal razrešiti tudi
najtežje zagate. Med hudo boleznijo je bil
nekajkrat tudi v naši župniji in lahko smo
občudovali, s kakšno vero in optimizmom
je prenašal tegobe zahrbtne bolezni. Njegovega nečaka Marka Petroviča, ki je strica
nekaj časa spremljal na misijonu na Madagaskarju in v bolezni do odhoda v večnost,
smo prosili, da za naše glasilo napiše nekaj
vrstic o izjemnem misijonarskem klicu in
poklicu njegovega strica.
Klemen Štolcar je najprej kot duhovnik
ljubljanske škofije nekaj let deloval v Ljubljani v malem semenišču. Za misijone se
je počasi ogrel potem, ko je slišal, kako tam
potrebujejo duhovnike. Odločitev seveda ni
bila lahka, ker Madagaskar je le daleč (11
000 km od Slovenije), na spodnji, desni
strani Afrike in tam je življenje povsem drugačno od tukajšnjega. Klemen je zelo rad
smučal in hodil v gore, na Madagaskarju pa
ni snega. Niti ni enostavno se posloviti od
domačih ljudi, sploh ko veš, kako te imajo
radi. Takrat so namreč misijonarji hodili na
dopust le enkrat na štiri leta (za štiri mesece), komunikacija pa je bila le možna prek
pisem, ki pa so hodila vsaj en mesec v eno
smer, pogosto pa veliko dlje. Ampak Klemen je vseeno spoznal, da je Božja volja, da
se odpravi na Madagaskar, kjer je že delovalo nekaj slovenskih duhovnikov in sester.
Najprej je šel za nekaj časa v Pariz, da se je
naučil francoščine, ki je še vedno pomemben jezik, ker je bil Madagaskar prej fran-
coska kolonija. Seveda pa na Madagaskarju
ljudje govorijo predvsem svoj jezik in se je
bilo treba čim prej naučiti tudi tega jezika –
malgaščine. To je jezik, ki je za nas Evropejce zelo drugačen – na primer nima glagola
biti. Ampak jezik je seveda ključen za stik
z ljudmi in vsi misijonarji se morajo naučiti
jezika domačinov, pa četudi je težak.
Potem ko se je na Madagaskarju več mesecev učil jezika, je začel delovati na daljnem
jugovzhodu Madagaskarja, v škofiji Farafangana, kjer je največ slovenskih duhovnikov in sester. Njegova prva župnija, ki jo
je opravljal skupaj z duhovnikom Rokom
Gajškom, je bila vasica Ranomena, ki je
daleč na podeželju. Od glavnega mesta je
oddaljena okoli 850 km. Med potjo je moral
tudi nekajkrat prečkati reke z drevakom, ker
še ni bilo mostov.
Vasica Ranomena leži na začetku bolj hribovite pokrajine in proti zahodu je prav lep
pogled na z gozdom pokrite hribe – vsaj
malo nadomestila za Gorenjsko! Klima pa
se seveda ne da primerjati s slovensko. To
so tropski kraji in vroče je kar celo leto. Le
od junija do septembra je malo manj vroče (takrat je 'zima', ker Madagaskar leži na
južni polobli). Med decembrom in aprilom
pa je čas tako imenovanih ciklonov, ko piha
zelo močan veter in se dež zliva kot iz škafa,
da narastejo reke in poplavijo polja.
Ljudstvo, ki živi na področju, kjer je Ranomena (imenujejo se Antešaki), so znani
kot precej trdi in trmasti in morda ni najlažje med njimi delati. Ljudje so povprečno
manjše rasti kot tu v Sloveniji, barva njihove kože pa je lepa rjava – bolj temna kot
barva povprečnega Indijca, ampak ne tako
črna kot kakšnega Afričana. Lasje imajo
»skravžljane« kot vsi Afričani in ženske si
ustvarijo zelo zanimive pričeske.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Marko Petrovič
Cerkev sv. Miklavža
v Dvoru (nadaljevanje)
Ob prvem ogledu je bilo takoj razvidno, da
je glavni oltar že močno poškodovan, predvsem zaradi lesnih insektov, neprimerne oz.
previsoke vlažnosti in neustrezne »obnove«
v preteklosti. Kovinski žeblji in tujki so
močno korodirali, spoji med kosi oslabeli,
lesen nosilec razpokan, polikromacija pa je
razpokana, dvigajoča in odpadajoča. Oslabljenost lesenega nosilca je povzročila lomljenje nekaterih izpostavljenih delov, kot
so žarki ali atributi. Celoten oltar je bil v
preteklosti deležen najmanj ene prenove. To
dokazujejo debele plasti preslikav in predelav, pod katerimi obstaja prvotna poslikava
marmoracije na arhitekturnih delih in ostanki poslikave, pozlate ali posrebritve z lazurami na okrasnih delih in lesenih plastikah.
Površino prekrivajo površinske nečistoče.
Skrb za fizično ohranitev in pravilno interpretacijo ter nego in vzdrževanje teh
predmetov je ob sodelovanju mnogih strok
poverjena restavratorstvu. Ob temeljnih
strokovnih principih, ki jim sledimo v stroki, se moramo restavratorji ravnati tudi po
pisanih in nepisanih etičnih merilih. To je
toliko pomembnejše, ker imamo venomer
opraviti z neponovljivimi stvaritvami. Ne
zgolj z umetninami, temveč tudi s predmeti
z zgodovinsko pričevalnostjo in tehnično
zgodovinsko izpričanostjo. Vsak neustrezen poseg ima lahko za posledico manjše ali
večje poškodbe obravnavanih predmetov, v
najhujših primerih žal nepovratno uničenje.
Ustrezna vzgoja ob temeljiti strokovni izobrazbi je nujen pogoj za profiliranje dobrega strokovnjaka in zato vedno pričakujemo
podporo, razumevanje in zavedanje najširše javnosti. Zaradi pozitivnega odnosa do
kulturne dediščine, ki ni last zgolj posameznikov ali cerkve, ampak je last vseh vas in
vseh nas, pa je do določene meje potrebna
8
9
vzgoja slehernika med nami.
Pomembno je, da se trudimo dediščino, ki
smo jo podedovali od naših prednikov, čim
manj okrnjeno posredovati zanamcem. Ob
tem restavratorji čutimo predvsem humano
poslanstvo, ki pa je na žalost večkrat po krivem ocenjena za nepotrebno dejavnost, ki
odžira denarna sredstva. Pa vendar vedno
živimo v upanju in iskanju ustreznejših rešitev. Ukrepati je treba zdaj, ne šele potem,
ko bo prepozno in bodo take umetnine že
popolnoma propadle.
Naj se s čudovitimi, spoštovanja vrednimi
deli podobarjev ohrani košček dragocene
zgodovine naših prednikov, ki bodo z našo
in vašo pomočjo še dolgo nagovarjala naše
zanamce. Stopimo korak bliže k Bogu, stopimo skupaj in z obnovo njegovih spomenikov utrdimo vero v Boga in bližnjega. Farani, ponosno se zbirajte pred svojimi umetniškimi biseri kulturne dediščine in utrjujte
občutek dolžnosti za njihovo ohranjanje.
Podobarstvo Kavčič, d. o. o.
Obnova oltarja se bo začela v februarju. Za
uspešno ureditev prezbiterija in obnovo oltarja bi potrebovali še približno 75 evrov na
gospodinjstvo, če bi darovali vsi. Darujete
lahko po svojih zmožnostih do konca tega
leta, lahko tudi v več obrokih.
bi si malo skrajšali čas, smo se odpeljali do
nove cerkve v Dravljah in si tam ogledali
draveljske jaslice, katerih tema je letos bila:
''Hodi za menoj''. Posamezni prizori so prikazovali dogodke iz življenja apostola Petra
v hoji za Jezusom.
Malo pred deseto uro smo se vrnili v Šentvid, kjer so nas toplo sprejeli. Po uvodnem
programu je sledila skupna sveta maša v
kapeli. Ko smo se vrnili, je sledil še kratek
program, pri katerem nam je Jani Mesec na
kratko predstavil življenje na Madagaskarju. Kasneje so nam svoj način koledovanja
predstavile nekatere sosednje župnije. Ugotovili smo, da se ta zelo razlikuje od našega,
kar nas je presenetilo. Sledila je malica, po
njej pa nas je zabaval še Adi Smolar.
Za nas je bila to zelo zabavna in poučna izkušnja in smo zelo ponosne, da smo lahko
bile del te akcije ter s svojim sodelovanjem
pomagale slovenskim misijonarjem.
Marija Malovrh
Zanimivosti o bogoslužju
V tej rubriki bomo letos skušali predstaviti
nekaj zanimivih vidikov bogoslužja, na katere redko pomislimo, jih ne razumemo ali
pa smo morda tako navajeni nanje, da smo
že pozabili razloge zanje. Tokrat o tem,
Srečanje sodelavcev
trikraljevske akcije
zakaj so cerkve obrnjene proti
vzhodu
V soboto, 17. januarja, je v dvorani Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano potekalo srečanje sodelujočih v trikraljevski akciji, ki se ga je letos udeležila
tudi naša župnija. Predstavnice naše župnije
smo se zbrale ob osmi uri zjutraj v župnišču, malo kasneje pa z župnikom krenile na
pot. Ob deveti uri smo prispeli v Šentvid,
a ugotovili, da smo prispeli prekmalu. Da
Besedilo je povzeto po knjigi Napolni srce
avtorja Christopherja Westa, ki je leta 2014
izšla pri založbi Družina, iz poglavja Poročna stvarnost bogoslužja.
Ste vedeli, zakaj se liturgija v Cerkvi po izročilu obhaja obrnjena proti vzhodu? Prav
zaradi poročne prispodobe sonca, ki prihaja
na obzorje »kakor ženin«. Sončni vzhod do-
besedno usmerja molitev Cerkve, se pravi
hrepenenje Cerkve (orient – vzhod, v nekaterih jezikih pa pomeni usmerjati). Ona
je nevesta, ki pričakuje ženinov prihod.
V krščanski miselnosti ni naključje, da se
k molitvi zbiramo na nedeljo (v nekaterih
jezikih »dan sonca«). Seveda je to spomin
na Gospodovo vstajenje, ki je bilo zjutraj
ob sončnem vzhodu, toda, kot je zapisal Benedikt XVI. še v času pred papeževanjem
v knjigi Duh liturgije, »je ta dan dobil isti
kozmično-simbolični pomen, ki je določal
tudi usmerjenost krščanske molitve. Sonce
oznanja Kristusa. Kozmos in zgodovina
skupaj govorita o njem.«
Cerkev je svoje bogoslužje vedno dojemala
kot kozmični dogodek, v katerem zbira prvine zemlje in posoja svoj glas celotnemu
stvarstvu v njegovem klicu po dopolnitvi v
Stvarniku, po združitvi z božanskim Ženinom. Cerkev v svojem bogoslužju v imenu
celotnega stvarstva izraža svoj »da« božji
snubitvi. Obrača se proti soncu in odpira
svoj cvet »kakor vrtnica, ki raste ob potoku« ter »razširja sladek vonj kakor kadilo«
(prim. Sir 39,13–14). Tako postane »Gospodov vrt«, rodovitna zemlja, ki sprejema
»seme«, ki se spušča iz nebes in svetu prinaša Božje življenje.
In to je seveda tudi razlog, zakaj so kristjani
vedno častili Marijo. Ona je utelešenje Cerkve, utelešenje vsega, kar oznanja narava.
Ona je poveličevana skrivnost narave, ki
obrodi življenje. Ona je pred vsemi nami
postala »nevesta«, ki je dovolila hrepenenju
svojega srca, da se je razširilo do te mere,
da je (dobesedno) moglo sprejeti neskončnost in jo roditi. Marija je tako najodličnejši
zgled, kaj pomeni usmeriti človeško hrepenenje.
V naši polhograjski cerkvi imamo čudovit
primer glavnega oltarja, ki ravno v času
nedeljske dopoldanske maše spusti v ladjo
zlato svetlobo vzhajajočega sonca. Ti žar-
ki pa kot prvo ožarijo prav Marijo v njeni
veličastni podobi, ki izžareva ženstvenost
in lepoto. Ob tem se lahko spomnimo, da
smo kot občestvo fizično, skupaj z naravo,
s kamnom cerkve in z vsem svojim bitjem
obrnjeni h Kristusu, da skupaj z vsem vesoljem pričakujemo njegov prihod na naš
domači oltar.
Ana Vogrinčič
Zvonarski kotiček
Čeprav je bilo o zvonjenju v Poti že nekaj
napisanega, smo se odločili, da bomo letos
v samostojnem kotičku ta najmogočnejši
instrument in njegovo vlogo v bogoslužju
še podrobneje predstavili. Pri raziskovanju
zvonov in različnih načinov zvonjenja smo
s prijatelji spoznali že veliko ljudi, ki jim
prav tako kot nam zvonovi pomenijo veliko veselje. Zato sem se z veseljem odzval
povabilu, da dodam svoj prispevek v tem
glasilu.
V preteklosti je zvon človeku pomenil vir
pomembnih informacij:
– napoved ure,
– napoved pomembnih slovesnosti,
– opozorilo pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– naznanilo, da je nekdo umrl,
– vabilo k bogoslužju in molitvi.
Ljudje so bili v tistih časih zato na zvonove še posebej navezani. Na to spominjajo
številne pesmice o zvonovih, še najbolj pa
tiste, ki so bile spisane v vojni odvzetim
zvonovom v slovo. Danes pa zaradi poplave
vseh različnih medijev zvonovi izgubljajo
del svojega poslanstva. Nepoznavanje zvonov in njihovega pomena pa vodi v nasprotovanje zvonjenju.
Upam, da bomo s tem kotičkom uspeli zvonove in njihovo glasbo zopet približati ljudem.
Dominik Malovrh
10
11
Krščanske navade
Iz slovenske literature –
februar svečan
Ljubka Šorli, Slovenska beseda, Mohorjev
koledar 1991, stran 179
Od zibelke spremljaš me skozi življenje,
vsa blaga in mila, slovenska beseda, tvoj
zvok je ko harfa, ki zbuja k veselju mi srčna
čutila, slovenska beseda. Ni pevčice v gaju
med ptičjimi zbori v zelenem razkošju pomladnega jutra, ki z večjim zakladom srce
in dušo kot ti bi bogatila, slovenska beseda.
V viharjih preteklosti kot hudodelka bila si
preganjana in ogrožena, trpela krivice si,
strah, sramotenja, a nisi klonila, slovenska
beseda. Po vsakem udarcu si s Kristusom
vstala, kot on poveličana, čista, bleščeča in
v narodu moč in zaupanje vase si spet prebudila, slovenska beseda. Nevarnosti tebi
še vedno grozijo, nestrpnost ti vzpon proti
soncu ovira, ponižanje brani ti peti ko slavčku prestrižena krila, slovenska beseda. Zato
še vse bolj si mi draga, najdražja, od Božje
Pravičnosti blagoslovljena, do ure poslednje
boš v meni zvenela, mi večnost odkrila, slovenska beseda.
Ob slovenskem kulturnem dnevu 8. februarju rubriko posvečamo slovenski besedi.
Njeno vrednost so zaradi težkih zgodovinskih dejstev po prvi svetovni vojni še posebej čutili na Primorskem, od koder je avtorica zapisa, ki jo je narodna zavednost v
družini boleče zaznamovala. Zato se ne gre
čuditi njenim vznesenim besedam o slovenski besedi. Naj nas ob prazniku kulture spremlja zavest, da za veliko kulturnih dejstev
iz naše zgodovine lahko take ali drugačne
teorije poiščejo korenine drugod, jezik pa je
tisto, kar je naše; s slovensko materino besedo smo Slovenci od rojstva do smrti.
Milka Bokal
Življenje samo je tisto, ki človeku
postavlja vprašanja. Ni na njem, da bi
spraševal, temveč življenje sprašuje
njega, on pa mora življenju odgovarjati
in za življenje prevzeti odgovornost.
Viktor E. Frankl
Urnik dogodkov:

31. januar – smučarsko romanje na
Višarje

1. februar ob 10h – krsti pri sveti maši

2. februar – Jezusovo darovanje –
svečnica

7. februar ob 9h – misijonsko-karitativna
skupina

7. februar ob 10h – srečanje ministrantov

7. februar ob 19h – KD Jakoba Trobca –
prireditev ob kulturnem prazniku

11. februar – lurška Mati Božja in
svetovni dan bolnikov

18. februar – pepelnica in ob 18h obred
pepeljenja med sv. mašo

21. februar ob 9h – spoved za veroučence

21. februar ob 9h – srečanje pritrkovalske
skupine

22. februar – prva postna nedelja in
začetek postnega časa

22. februar ob 15h – križev pot na
Kalvarijo

22.–24. februar – zimovanje za mlade na
Višarjah

26.–28. februar – zimovanje za družine
na Višarjah
Sestanki za starše veroučencev

torek, 3. februar ob 17h – sestanek za
starše in veroučence 6. razreda

torek, 10. februar ob 17h – sestanek za
starše in veroučence 5. razreda

torek, 3. marec ob 17h – sestanek za
starše in veroučence 4. razreda

torek, 10. marec ob 17h – sestanek za
starše in veroučence 3. razreda
skupina Grof Blagaj. Poleg njih pa bosta
zapela še Ženski pevski zbor Danica in
Moški pevski zbor TD Briše.
Obvestila in vabila
Vabilo mladim
Molitev križevega pota v postu
V postu vsi lepo povabljeni k molitvi
križevega pota ob petkih zvečer in vsako
nedeljo ob treh popoldne, ko bomo
skupaj molili ob postajah križevega pota
na Kalvariji. To leto, ki je posvečeno
poklicanosti vsakega posebej, vabi, da
razmišljamo o svojem življenju – o svoji
osebni poklicanosti. Tudi apostoli so v sebi
začutili Božji klic, da pustijo mreže in gredo
za Jezusom. Tako Bog tudi vsakega od nas
vabi, da mu sledimo in opustimo vse, kar nas
teži, da ne moremo slediti Božjemu klicu.
Otroci boste ob vsakem obisku križevega
pota v znamenje, da želite opustiti vse
slabo, vsakič položili kamen pred križ pri
daritvenem oltarju. Svojo postno odpoved
pa boste darovali za fanta Klementa Bando
iz Malavija, kjer deluje naš misijonar Stanko
Rozman.
Od vodnjaka do vojaka
Na proslavi ob kulturnem prazniku, ki jo
pripravlja Dramska skupina Neptun, bo
uprizorjena kratka gledališka predstava Od
vodnjaka do vojaka z navezavo na prvo
svetovno vojno. V sklopu proslave pa bo
tudi predstavitev novega zbornika Domači
kraji, urednice Milke Bokal. Prireditev bo v
soboto 7. februarja ob 19. uri, v Kulturnem
domu Jakoba Trobca.
Folklorno pevski večer
24. februarja ob 18h lepo povabljeni v
Kulturni dom Jakoba Trobca, kjer se nam
bosta s plesom predstavili Folklorna skupina
Maribor iz Argentine in domača Folklorna

vsak petek ob 20h mladinsko srečanje.
Lepo vabljeni!

6. februarja ob 20h – mladinsko
srečanje in priprava na zimovanje na
Višarjah

14. februarja – skoki Ljubno ob Savinji
– gremo navijat za našo Uršo

22.–24. februar – zimovanje za mlade
na Višarjah
Zimovanje za mlade na Višarjah
Od 22. do 24. februarja si lepo povabljen na
dneve zimskih radosti. Smučarsko znanje
še zdaleč ni obvezno. Višarje z Marijino
cerkvijo in čudovito kuliso ponujajo dovolj
navdiha za vse vrste zimskih radosti,
predvsem pa za lepo druženje, molitev
in smeh. Mladi, ki obiskujete mladinski
verouk, imate prednost. Na voljo je 17
prostih mest. Prijavite se čim prej. Stroški
bivanja, hrane in prevoza znašajo 50 evrov.
Kdor potrebuje smučarsko karto, jo lahko
dobi za neverjetnih 18 evrov. Pohiti na
Višarje!
Čiščenje župnijske cerkve:
7. februar – stari del Polhovega Gradca
14. februar – novi del Polhovega Gradca
21. februar – Potok
28. februar – Briše in Praproče
7. marec – Setnik, Selo in Setnica
Oddane maše:
23 x † Marija Božnar, 2 x † Jože Trontelj;
† Barbara Koželj; † Leopold Laznik; na
čast Materi Božji; † Julijana in Janez
Raztresen – za god.
Vsak ima svojo pot
Pod soncem ni človeka, ki bi ne iskal sreče. Pri vsem, kar delamo, jo imamo v taki ali
drugačni obliki pred očmi kot cilj in že po naravi težimo za srečo. Toda sreča, ki ne temelji na
resnici, prav tako ne more biti trajna, kakor neresnica ni trajna. Edinole resnica je zanesljiva
podlaga sreče – za posameznega človeka in tudi za vse človeštvo.
Sv. Maksimilijan Kolbe
Mašni nameni v februarju
Župnija Polhov Gradec, Polhov Gradec 31, 1355 Polhov Gradec
župnik: Bogdan Oražem | tel.: 3645-124, 041/578-505
E-mail: [email protected] | http://zupnija-polhov-gradec.rkc.si/
Prelom in tisk: Grafika Fabjančič
`