w w w .sw atycomet.si

moj swatycomet
Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor
št.2 - september 2010
LETO I
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET
Nova
organiziranost
podjetja
Srebrno priznanje
GZS za SWATYCOMETOVE
inovatorje
Status AEO - nova pridobitev
našega podjetja
33 pohodnikov
po dolini
Triglavskih jezer
Iz poslovanja SPE
MOS 2010
Str. 6 in 7
Intervju z Andrejem Lobnikom,
pomočnikom direktorja družbe
za strateške projekte
Str. 8
Status AEO – nova pridobitev
našega podjetja
Str. 9
SWATYCOMETOVI inovatorji
prejeli dve srebrni priznanji
Gospodarske zbornice Slovenije
Str. 14, 15, 16 in 17
Nova organiziranost
družbe SWATYCOMET
Str. 18 in 19
Dobro je vedeti
Str. 20 in 21
33 pohodnikov po dolini
Triglavskih jezer
V tokratni izdaji smo zaposlene
povprašali:
Kaj bi najprej spremenili, če bi imeli v
podjetju večji vpliv.
MOJ SWATYCOMET je glasilo
Poslovnega sistema SWATYCOMET,
namenjeno informiranju zaposlenih.
Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60,
2000 Maribor. www.swatycomet.com
Naslov uredništva:
Tovarniška 5, 3214 Zreče
Telefon: 03 75 75 360
e-mail: [email protected]
Uredniški odbor:
Miran Jagodič, odgovorni urednik,
Majda Labotar,
Iva Mlinšek Lešnik,
Erna Kočnik,
In Alenka Mrzdovnik
Sodelovanje pri uredništvu
in redakcija: [email protected] co
Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik
Tisk: Tiskarna Grafika Gracer
Naklada: 1500 izvodov, brezplačno
2
“Na dolgi poti ni lahkega bremena.”
(Kitajski pregovor)
Zadani cilji, ki so pred nami, in situacija v zadnjih mesecih
terjajo povečan napor vseh
zaposlenih. Občasno povzročajo,
da smo še bolj napeti in samo
to, da stopimo skupaj in se
resnično osredotočimo na jasen
cilj, je garancija za varno pot
naprej.
Medosebni odnosi in spoštovanje
na delovnem mestu so pomembni dejavniki uspešnega delovanja vsakega
podjetja. Podjetje smo ljudje in način,
kako ravnamo drug z drugim, določa
delovanje in vpliva na poslovni izid.
Kakovost medosebnih odnosov namreč neposredno vpliva na počutje posameznika
ali skupine na delovnem mestu, na motiviranost, ustvarjalnost in sodelovanje.
Ti dejavniki pa seveda bistveno prispevajo h kakovosti delovanja podjetja.
Pomembno je torej, da znamo oz. zmoremo razvijati kakovostne medosebne
odnose na delovnem mestu in da ustvarimo učinkovito komunikacijo.
Nerealno je pričakovati, da odnosov na delovnem mestu ne bodo prej ali slej
postavili na preizkušnjo različni nesporazumi in konflikti. Samo dejstvo, da do
konfliktov prihaja, ni slabo, čeprav se konfliktom pogosto izogibamo, ker jih ne
znamo konstruktivno reševati. Boljša možnost je, da na konflikte gledamo kot na
naraven pojav, do katerega prihaja povsod, kjer je več ljudi v istem okolju in ni
vprašanje, kako bi jih preprečili, ampak, kako jih lahko najučinkoviteje razrešimo,
s čimer prispevamo k izboljševanju medosebnih odnosov, razvijanju kulture
komunikacije, večji motiviranosti in izboljšanju delovne storilnosti.
Medosebne odnose lahko izboljšamo, če smo se pripravljeni odkrito in veliko
pogovarjati, pa ne samo o težavah in drugih neprijetnostih, ampak tudi o vsakdanjih
stvareh – dobro preživetih dneh. Ali smo pripravljeni poslušati drugega, upoštevati
njegova sporočila? Ali smo se pripravljeni držati skupaj dogovorjenih dogovorov?
Star pregovor pravi, da je potrpežljivost mati modrosti, ki pa ga v današnjem hitrem
tempu življenja vse prepogosto pozabimo ali pa preprosto ne verjamemo vanj. Napaka?
Vse prevečkrat nam velika količina energije ne more dati tistega, kar si želimo. Lahko
se le ustavimo in potrpežljivo čakamo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Potrpežljivost
je pot do uspeha, saj so trenutki, ko nas nobena sila ne pripelje do želenega cilja,
zato je potrpežljivo čakanje morda najboljša in edina modra rešitev.
“Veliko je majhnih stvari, ki so vredne spoštovanja. Malo je velikih stvari, ki so
vredne občudovanja.” (Egipčanski pregovor)
Miran Jagodič,
odgovorni urednik
UVODNIK
Str. 4 in 5
UREDNIŠTVA
Iz vsebine:
BESEDA VODSTVA
Spoštovane
sodelavke in
sodelavci!
Nahajamo se v zahtevnem obdobju, ki
ga zaznamujejo selitve in združevanje
proizvodnih programov na enem
mestu, premeščanja zaposlenih,
znova povečan obseg naročil, ki
prinaša povečan obseg dela, in
vsakodnevno iskanje najboljših
možnih rešitev za izpolnjevanje
zahtev naših kupcev. Leto 2010 je leto
sprememb. Kljub že večkrat zapisani
trditvi si jo dovoljujem spet poudariti,
saj jo dogajanja tako znotraj kot zunaj
poslovnega sistema SWATYCOMET
vedno znova potrjujejo. Pa se nujnosti
sprememb res vsi zavedamo? Če
želimo maksimalno izkoristiti vse
potenciale, ki jih prinaša združitev,
moramo nujnost nenehnih
sprememb in prilagajanj nanje
sprejeti vsi. Zahtevna naloga, vendar
pa s pravim pristopom, jasno vizijo in
delom, usmerjenim k skupnim ciljem,
vsekakor izvedljiva.
Obsežen projekt selitev poteka po
planu, naša cilj in zaveza pa ostajata,
da bomo vse aktivnosti zaključili v
decembru 2010. SPE Industrijska
brusna orodja je že v celoti
preseljena in proizvodnja poteka
na lokaciji v Mariboru, nadaljuje
pa se proces selitev SPE Flex SC v
Zreče. Za uspešen potek selitev je
zaslužna ekipa vseh sodelavcev,
ki so tako ali drugače vključeni v
selitvene aktivnosti in svoje naloge
opravljajo odgovorno in zavzeto.
Pri tem je zelo pomembno, da vse
nevšečnosti, ki zaradi selitev nastajajo,
z razumevanjem sprejemamo tudi vsi
ostali in tako prispevamo k uspešnosti
projekta.
Še v preteklem letu smo se ubadali s
pomanjkanjem naročil in v začetku
tega leta sprejeli ukrep čakanja
na delo, trenutna situacija pa je
popolnoma drugačna. Število naročil
se je bistveno povečalo in nas
navdalo z vnovičnim optimizmom, ki
pa žal še ne velja za vse proizvodne
programe. Spremenjena situacija
nakazuje, sicer počasno in še vedno
negotovo, pa vendarle okrevanje
gospodarstva. Na drugi strani
kaže tudi, da so kupci v družbi
SWATYCOMET prepoznali zanesljivega
partnerja, ki pozna njihove potrebe
ter zagotavlja kakovostne izdelke
in storitve. Zaradi izjemnega
povečanja naročil na programu flex
se zdaj srečujemo s popolnoma
drugačnimi izzivi, največji med
njimi je zagotavljanje dogovorjenih
dobavnih rokov. Zaposleni vlagate v
izpolnjevaje zahtev kupcev izjemne
napore, zato želim vse vpletene
na tem mestu posebej izpostaviti
in se jim zahvaliti. Dodatno delo
nagrajujemo z dodatno stimulacijo,
razmišljamo pa tudi o drugih oblikah
nagrajevanja delovnih naporov, ki
jih terjajo tako selitve kot povečana
naročila.
V pripravi je plan za leto 2011,
ki ga uspešno koordinira služba
kontrolinga in poteka skladno z načrti,
pripravljamo pa tudi strateški plan za
naslednja štiri leta. S tem postavljamo
izhodišča glede prihodnjega razvoja
in delovanja podjetja. Pomemben
del plana so investicijska vlaganja,
ki jih predvidevamo na področju
posodobitev obstoječih proizvodnih
kapacitet, velik del pa bo namenjen
tudi zagotavljanju potrebnih
ekoloških standardov. Del investicij,
predvidenih za prihodnje leto, smo
Aleš Mikeln
zaradi spremenjenih potreb, ki so
bile posledica selitev in dobrih
naročil, realizirali že v tekočem letu,
nadaljevali pa jih bomo v letu 2011.
Zavedam se, da je za uspešno
delovanje podjetja, še posebej to
velja v tem obdobju sprememb
in povečanega dela, komunikacija
med vsemi zaposlenimi izjemnega
pomena. Zato sem se začel
udeleževati proizvodnih sestankov in
od vodij na vseh ravneh pričakujem,
da se mi pri teh aktivnostih pridružijo.
Redna in odprta komunikacija
omogoča izmenjavo informacij,
načrtov in idej ter je prvi pogoj
za razumevanje različnih stališč in
iskanje dolgoročno uspešnih rešitev
za doseganje naših ciljev, ki bodo
pomenili varno in stabilno prihodnost.
Aleš Mikeln, direktor družbe
SWATYCOMET
3
POSLOVNE
SPE Flex SC:
Stanje naročil je
zelo dobro,
zamujamo pa
z roki odprem
Podopustni čas v enoti se kaže v
pospešeni selitvi proizvodnih in
tehnoloških kapacitet iz mariborske
na zreško lokacije ter v nenormalno
visokem nivoju naročil. Uspešno
premagovanje obeh nalog terja od
vseh nas izjemne napore. Predvsem
moramo v tej situaciji pravočasno
zadovoljiti potrebe trga, da bodo ti
kupci še naprej kupovali in plačevali
naše izdelke, mi pa imeli dolgoročno
zagotovljena delovna mesta.
Ni lahko; ob gradbenem hrupu prenove
prostorov in prašenju je potrebno
pospešeno delati šest dni v tednu. Tako
dobre tržne situacije v tem trenutku
nima dosti podjetij, zato bo potrebno
še nekaj časa potrpeti ter delati strpno
in kakovostno. Železo je potrebno
kovati, ko je vroče, saj se izgubljena
priložnost ne vrne!
V tem hitro spreminjajočem se svetu
in gospodarski situaciji nam z naročili
na flexu in v zadnjem času tudi na
področju LBD/PBČ zelo dobro kaže.
Tako bo vsaj do konca leta. Imamo pa
težave s kapacitetami. Ozka grla so
zdaj ne samo žgalne kapacitete, ampak
že skoraj vse faze. Vse proizvodne
hale so polne aktivnosti, pakirnica –
razlagalnica pa prepolna izdelkov.
Posebej je potrebno paziti, da nam nivo
kakovosti ne pade; trenutno je delež
škarta nad normalnimi vrednostmi.
Zaradi povečanih prostorskih potreb
4
STRANI
Flexa smo pospešili preselitev oddelka
Fleksibilnih brusov.
S tržne strani naše dejavnosti imamo
dovolj naročil, slaba stran pa je,
da zamujamo z roki odprem, kar
ni bila nikoli naša slabost. Tržniki
so vsakodnevno v stiku s kupci in
jim pošteno prikazujejo trenutno
situacijo, ki se seveda mora izboljšati.
Verjamemo, da bo večina kupcev
ostala z nami kljub trenutno močnemu
negodovanju.
Veliko naporov vlagamo v izterjavo,
torej v poplačilo naših izdelkov.
Največji trenutni problem je plačilna
nesposobnost daleč največjega kupca v
Sloveniji, trgovske družbe Merkur.
Redno lahko opazujemo številne
obiske kupcev v Zrečah. To je dobro,
saj se želijo prepričati, da bomo na
centralizirani lokaciji delali še bolje in še
bolj zanesljivo.
Po sedmih mesecih smo v enoti prodali
vrednostno 24 % več kot v enakem
obdobju lani. Poslovanje je solidno, a
želenega rezultata še ni. Pomembno pa
je, da smo že naročili nekaj stiskalnic v
Italiji, povečujemo žgalne in mešalne
kapacitete, inštalirali smo tudi novo
čistilno napravo.
Zdaj ima prioriteto preselitev in
servisiranje kupcev, drugo leto pride
na vrsto optimizacija vseh procesov.
Tako nam dela in tudi uspehov ne bo
zmanjkalo!
Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC
SPE IBO:
Uspešno
testiranje pri
proizvajalcu
vrhunskih strojev
za brušenje smuči
Strateška poslovna enota Industrijska
brusna orodja je v mesecih julij in
avgust 2010 poslovala skoraj v skladu
z načrti, kar pomeni, da smo zabeležili
promet v višini 2,1 mio. EUR.
V proizvodni enoti Keramika in Bakelit,
vodenje katere je po 8. 7. 2010 prevzel
Jože Juhart, smo čas po kolektivnem
dopustu dočakali z nekaj zaostanki
dobav kupcem. Po optimizaciji serij
v proizvodnji in dodatnih delovnih
naporih vseh zaposlenih smo uspešno
začeli trend zmanjševanja zaostankov.
Glavna aktivnost proizvodne enote
Superabrazivi pod vodstvom Jolande
Laubič je bila selitev iz lokacije Zreče
na lokacijo Maribor v času kolektivnega
dopusta. Po uspešni preselitvi strojnega
parka in zagonu proizvodnega procesa
je bilo spoznavanje med sodelavci
najpomembnejši del združevanja
aktivnosti na enem mestu. Dobra ekipa
bo osnova za ambiciozne načrte v
prihodnosti.
Proizvodna enota Magnezit, ognjeodporni materiali in sekundarne surovine
v Oplotnici posluje v skladu s pričakovanji,
omeniti je potrebno osvojeno nagrado za
inovacijo na temo “Posodobitev procesa
hladne regeneracije ostankov brusnih
materialov”.
Področje operativnih prodajnih
aktivnosti so v zadnjih mesecih
POSLOVNE
zaznamovale aktivnosti, povezane
z odpiranjem identov izdelkov, ki so
osnova za nadaljevanje sodelovanja s
kupci. Prav obiski kupcev industrijskih
brusnih orodij iz Nemčije, Belgije,
Češke, Rusije, Irana, Hrvaške, Srbije
in Bosne v Mariboru napovedujejo
prihodnja sodelovanja.
Tudi v poletnih mesecih smo naša
brusna orodja preizkušali na testiranjih
pri uporabnikih. Eno od uspešnih in
odmevnih je bilo testiranje v Avstriji
pri proizvajalcu vrhunskih strojev za
brušenje smuči Wintersteiger, ki je
dokazalo dobro kvaliteto. Kvaliteto
SWATYCOMET.
Matjaž Merkan, direktor SPE IBO
SPE Tehnične
tkanine:
Zaostrena
situacija na
področju oskrbe
s surovinami
Strateška poslovna enota Tehnične
tkanine je v letu 2009 utrpela največji
padec naročil. V letošnjem letu počasi
okrevamo, količina naročil za interno
in eksterno prodajo se počasi zvišuje.
V zadnjih mesecih proizvajamo po
800.000 m2 tkanin, z izjemo meseca
julija, ko je bila prodaja nekoliko
nižja. Temu obsegu prilagajamo
organizacijo dela in stroške
poslovanja. Z združitvijo podjetij je
namreč prodaja v Maribor postala
internega značaja, kar pomeni, da
rezultat poslovanja gradimo le na
prodaji zunanjim kupcem. Razmerje
interne in eksterne prodaje je
65 % : 35 %. V rdeče številke v teh
mesecih nismo zašli, poslujemo z
nekaj tisoč evrov dobička mesečno.
Kadri: Število zaposlenih prilagajamo
potrebam procesa. Ta hip nas je 87 in 5
zaposlenih je začasno prerazporejenih v
flex. Bolniška odsotnost v enoti je okoli
10 %, kar pomeni, da nam neprestano
manjka okrog 9 zaposlenih. Lahko
zatrdim, da imamo zaposlene vestne
ljudi.
Naložbe: Začeli smo z rekonstrukcijo
navijal, s čimer bo izboljšana trdnost
navitja in znižana zapotegnjenost
tkanine. V izdelavi je naslednji
samopobiralni sistem (pick up)
za izsekovalni stroj št. 1, temu bo
sledil še za stroj št. 4. Pripravljamo
rekonstrukcijo verige na liniji Isotex.
Tehnološki razvoj: Napori so usmerjeni
v znižanje zvitosti mrežic s papirjem,
ukinitev lepljivosti in prilagajanje
posebnih zahtev posameznih kupcev.
Trženje: Znova pridobivamo kupce,
ki smo jih v zadnjih letih izgubili.
Pri tem se kosamo z nizkimi cenami
uvoza iz Daljnega vzhoda in z
agresivno italijansko konkurenco.
Novi proizvajalci brusov ne nastajajo,
tu in tam kateri tudi ugasne. Torej gre
predvsem za jemanje tržnega deleža
drugim proizvajalcem.
Surovine: V zadnjih mesecih se je
situacija z oskrbo s steklenimi nitmi
zelo zaostrila. Uvedba posebne carine
za uvoz niti s Kitajske je porabnike
spodbudila, da se vračajo k evropskim
virom. Ti dvigujejo cene in tudi nimajo
dovolj kapacitet. Nenadoma plačujemo
za steklene niti 15 % več in še dovolj jih
ne dobimo niti pravočasno.
STRANI
Skratka, situacija za poslovno enoto
Tehnične tkanine je bistveno drugačna,
kot je bila pred leti, in terja stalno
prilagajanje. Zaradi dviga cen surovin
in oskrbe z njimi je stanje ta hip
zaskrbljujoče.
Marija Metličar,
direktorica SPE Tehnične tkanine
MOS 2010 letos le prodajni
prostor
Letos po dolgih letih nismo
sodelovali na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju, ki se je odvijal
od 8. do 15. septembra. Razlog je
v tem, da sejem postaja to, kar bi
tudi moral biti, sejemska prireditev
malega gospodarstva. Tudi stroški
ne opravičujejo našega sodelovanja,
saj imamo lokalne kupce blizu naših
aktivnosti, vsako leto je manjši tudi
obisk iz JV Evrope.
Sodelovali pa smo s prodajnim
prostorom, in sicer z namenom,
da izkoristimo nakupne možnosti
obiskovalcev. Naše izdelke smo jim
približali tudi z akcijskimi cenami. Naši
sodelavki Majda Gošnik in Brigita Rošer
sta bili kar uspešni s prodajo! Prodajni
prostor smo dobro izkoristili tudi za
predstavitev nove zunanje podobe
novo nastale družbe SWATYCOMET.
Iztok Rozman
5
INTERVJU INTERVJU
Z izkoriščanjem vseh
potencialnih možnosti
združevanja bo
poslovanje v prihodnje
na precej višjem nivoju
Intervju z Andrejem Lobnikom, pomočnikom direktorja družbe za
strateške projekte
Gospod Lobnik, bili ste dolgoletni sodelavec družbe SWATY. Kako ste
sprejeli spremembe in kako gledate na novo združeno podjetje?
Z združitvijo podjetij SWATY in COMET v družbo SWATYCOMET nastopa za
zaposlene na obeh lokacijah neko novo obdobje. Reorganizacija podjetja,
koncentracija enakih proizvodov na enem mestu so spremembe, ki za
marsikoga niso enostavne. Kot odziv na novo stanje se je potrebno zavedati
dejstva, da bo v primeru izkoriščanja vseh potencialnih možnosti združevanja
v prihodnje poslovanje družbe na precej višjem nivoju. To v končni fazi
pomeni višjo stopnjo zadovoljstva vseh zaposlenih. Na združitev dveh v
preteklosti konkurenčnih podjetij z dolgoletno tradicijo in kvalitetnimi izdelki
je zato potrebno gledati s pozitivnega vidika in težiti, da bodo postavljeni cilji
čim prej realizirani.
Kdaj ste se pridružili družbi SWATY in kako
je potekala vaša poklicna pot?
V TUB Swaty sem se kot pripravnik zaposlil
v začetku leta 1978. Po opravljeni diplomi
s področja kemije sem imel kar nekaj
možnosti za zaposlitev, vendar sem se že po
nekaj mesecih spoznavanja s proizvodnjo
in uporabo abrazivnih izdelkov spoprijateljil
s to specifično vejo proizvodnje.
Po opravljeni vojaščini sem se leta 1979 v
TUB Swaty zaposlil redno.
Do stroke sem dobival vedno večjo
afiniteto, tako da se je moja poklicna pot,
v kateri so potrebna raznovrstna znanja,
nadaljevala vse do današnjih dni.
V podjetju sem bil zaposlen na različnih
delovnih mestih, vedno pa na področju
tehnologije in proizvodnje. Tako sem bil že
drugo leto po zaposlitvi odgovoren za
TPP – tehnološko pripravo proizvodnje,
pozneje za celotno proizvodnjo in
PP – pripravo proizvodnje, od leta 1992
pa sem bil na delovnem mestu tehničnega
6
direktorja odgovoren za celotni tehnični
sektor.
Kljub izvajanju mnogih operativnih nalog
sem ves čas težil biti v čim večji meri
povezan s stroko, tako da sem aktivno
sodeloval na področju proizvodnje,
tehnologije, razvoja, ekologije pa tudi
prodaje, kjer sem bil po tehnični plati
zadolžen za servisiranje posameznih
zahtevnejših kupcev.
S sodelavci sem preživel veliko prijetnih
trenutkov ob reševanju raznovrstnih
problematik. Bilo pa je tudi precej težjih
obdobij, najbolj se spomnim pomanjkanja
naročil ob izgubi jugoslovanskega
tržišča leta 1992, ko se je proizvodnja
zmanjšala vsega na 2700 ton, in občasnega
nezadovoljstva zaposlenih, ker rezultati
poslovanja niso omogočali boljših osebnih
dohodkov.
Andrej Lobnik
Z dolgoletnimi izkušnjami in bogatimi
znanji v abrazivni industriji ste v skupni
družbi SWATYCOMET prevzeli delovno
mesto pomočnika direktorja družbe za
strateške projekte. S kakšnimi nalogami
se boste ukvarjali?
Umetni brusi sodijo tako po svoji
raznoličnosti, vrsti in načinu uporabe
med izjemno specifične proizvode.
Njihovi razvoj, proizvodnja in trženje
zahtevajo znanja, ki se jih ljudje lahko
naučijo samo z delom in učenjem
v brusni branži. Pri novih delovnih
nalogah mi bodo tako zelo koristile vse
delovne izkušnje, znanja in poznanstva,
ki sem jih pridobil s svojim dolgoletnim
delovanjem na področju abrazivne
industrije.
Pričakujem, da bo novih nalog več kot
dovolj. V tako velikem podjetju, kot
je SWATYCOMET, je vedno potrebno
težiti k substituciji, to je stalni uporabi
modernejših tehnologij in znanj. Zelo
pomembno bo definiranje posameznih
strateških usmeritev, določitev
prioritetnih ciljev.
INTERVJU
V praksi bo potrebno timsko reševanje
postavljenih ciljev s strani vseh odgovornih
v posameznih poslovnih enotah. Glavne
aktivnosti bodo odvisne od skupno
sprejetih ciljev, menim pa, da bodo v
glavnem povezane predvsem z:
• optimizacijo delovnih procesov,
• pripravo predlogov za dvig produktivnosti
proizvodnje,
• mehanizacijo posameznih delovnih
postopkov,
• usklajevanjem in optimizacijo receptur in
izdelavnih toleranc (predvsem flex),
• izboljšanjem stand. kvalitetnega nivoja
izdelkov (delovni postopki, kontrolne
metode),
• predlogi za zmanjšanje reklamacij in
izmeta,
• predlogi za investicijska vlaganja,
optimizacijo procesov sortiranja in
pakiranja (flex izdelki),
• reševanjem ekološke problematike
(Maribor),
• predlogi posameznih razvojnih aktivnosti,
• itd.
V projektu združevanja podjetij vodite
tehnično-tehnološko združevanje
SPE Flex SC in SPE IBO. Kje vidite glavne
prednosti združevanja?
Glavne prednosti združevanja s tehničnega
vidika so prav gotovo:
• povečanje stopnje produktivnosti,
• optimalna razporeditev proizvodnih
kapacitet,
• znižanje proizvodnih stroškov,
• združevanja bogatih tehnoloških znanj na
obeh lokacijah,
• večja specializacija in s tem dvig
standardov kakovostnega nivoja izdelkov,
usklajene investicije,
• izboljšanje pogojev dela,
• itd.
Zadolženi ste tudi za uspešno realizacijo
predvidenih selitev. Kako potekajo selitve
proizvodnje in s kakšnimi izzivi se srečujete?
Pri selitvah in združevanju proizvodnih
kapacitet potekajo vse aktivnosti skladno
s postavljenim terminskim planom. Na
področju proizvodnje keramike, smolno
vezanih izdelkov, DIA in CBN izdelkov
je večina predvidene strojne opreme
preseljene, ostale aktivnost pa v fazi
zaključevanja. Kljub občasnim težavam se
delovni procesi stabilizirajo in normalizirajo.
Pri zelo obsežnih selitvenih aktivnostih za
proizvodnjo flexa je bilo potrebno prvotno
postavljeni terminski plan nekoliko korigirati.
Spremembe so bile potrebne predvsem
zaradi:
• sprejetih odločitev, da se proizvodni
prostori za proizvodnjo flex izdelkov
uredijo funkcionalno v »končni« podobi ter
da se za proizvodnjo, sortiranje in pakiranje
že sedaj namenijo tudi prostori nekdanje
proizvodnje diamantov in lamelnih
izdelkov;
• nekoliko hitreje, kot je bilo planirano, se
je pojavilo ozko grlo pri toplotni obdelavi
flex izdelkov, zato je bilo potrebno v
mesecu septembru dati prioritete selitvam
utrjevalnih agregatov;
• stanje naročil je takšno, da zahteva
uporabo vseh proizvodnih kapacitet; stare
stiskalnice, namenjene za odprodajo, so
tako ostale v obstoječih prostorih.
Kljub potrebnim spremembam potekajo
vse aktivnosti skladno s terminskim
planom, njihova realizacija do konca leta
pa bo odvisna predvsem od pravočasnega
zaključka dodatnih gradbenih posegov.
Poleg omenjenih del potekajo dodatno še
montaža nove tehtalne linije ter montaža
Selitve in združevanje proizvodnih kapacitet so resnično velik in zahteven projekt,
kjer prav vse ekipe in vsi posamezniki opravljajo svoje delo na najvišjem nivoju.
Pravočasen zaključek je pomemben predvsem s stališča čim hitrejše normalizacije
proizvodnih razmer, kar bo v veliki meri olajšalo poslovanje in realizacijo postavljenih
planov za leto 2011.
INTERVJU
in zagon čistilne naprave za emisije dimnih
plinov. Pri vsem skupaj gre resnično za velik
in zahteven projekt, kjer prav vse ekipe in
vsi posamezniki opravljajo svoje delo na
najvišjem nivoju.
Pravočasen zaključek selitvenih aktivnosti in
spoštovanje postavljenih rokov do konca leta
2010 je pomembno predvsem s stališča čim
hitrejše normalizacije proizvodnih razmer
tudi na področju proizvodnje flex. To bo v
veliki meri olajšalo poslovanje in realizacijo
postavljenih proizvodno-prodajnih planov
za leto 2011.
Kaj bo po vašem mnenju v prihodnje
določalo uspešnost v brusni branži?
Glede perspektivnosti proizvodnega
programa menim, da bosta proizvodnja
in prodaja v prihodnje odvisni predvsem
od uspešnosti prodaje pri najzahtevnejših
uporabnikih brusnih izdelkov. To so izdelki z
višjo dodano vrednostjo, pri katerih lahko v
večji meri dosegamo prodajo »znanja«, s tem
pa tudi boljše pokrivanje vseh vrst stroškov.
Po osebnem prepričanju bodo na področju
trženja potrebne aktivnosti kot:
• selekcija proizvodno-prodajnega
programa,
• izdelke z nižjo dodano vrednostjo
prodajati v okviru odkupnega programa
(SPE IBO),
• določiti minimalne količine za proizvodnjo
(vsi programi),
• organizirati v večji meri prodajo iz zaloge,
• skrajšati dobavne roke in izboljšati
servisiranje kupcev,
• itd.
Zelo pozorno bo potrebno spremljati
razmere na tržišču, ker je danes pri nekaterih
kupcih zahtevan ne samo kvalitetni izdelek,
ampak optimizacija brusnih procesov.
Zavedati se moramo, da smo pri prodaji in
proizvodnji specialnih izdelkov za industrijo
relativno majhen proizvajalec.
7
Status AEO – nova pridobitev
našega podjetja
V septembru smo pridobili status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali status AEO,
ki prinaša pomembne olajšave carinskih kontrol in poenostavitve v skladu s carinskimi
predpisi. Status AEO pomeni priznanje podjetju, da je varen in zanesljiv partner v
mednarodni trgovini, s tem pa številne ugodnosti na področju carinjenja. Priznanje družbi
SWATYCOMET je toliko večje, saj smo ga pridobili med prvimi slovenskimi podjetji, v zelo
kratkem obdobju in v letu, ki je zaradi združitve za nas še toliko zahtevnejše.
Direktor Carinskega urada Maribor Dušan
Šafarič in direktor SWATYCOMETA Aleš Mikeln
Tako kot na drugih področjih se tudi na
področju carinjenja stvari spreminjajo
na bolje. S pridobitvijo dovoljenj za
hišno carinjenje smo začeli blago
cariniti na tovarniškem dvorišču, vstop
v Evropsko unijo pa je zmanjšal število
carinjenj. Postopoma smo začeli
uvajati še elektronsko poslovanje, kar
je postopke še poenostavilo.
Zaradi spremembe zakonodaje smo
kot novo podjetje morali znova
zaprositi za vsa hišna dovoljenja.
Danes se sliši kot anekdota, da so nam
s carine sporočili, da smo vlogo oddali
na napačnem obrazcu, ker nov obrazec
na spletni strani carine še ni bil uraden.
Hišna dovoljenja smo pridobili 22.
aprila.
8
Leta 2005 je EU objavila uredbo glede
carinskih postopkov, da bi izboljšala
varnost na zunanjih mejah. V uredbi
je omenjen status pooblaščenega
gospodarskega subjekta (AEO
– Authorized Economic Object).
Program AEO Evropske skupnosti je
del svetovne pobude, da se zagotovi
varnost celotne dobavne verige, to
so proizvajalci, izvozniki, špediterji,
imetniki skladišč, carinski zastopniki,
prevozniki in uvozniki. Vzrok za
nastanek ideje o sistemu AEO je
dogodek septembra 2001, zato AEO
veliko poudarka posveča varnosti,
medtem ko sta bila v preteklosti vedno
v ospredju davčni in ekonomski vidik.
V Swatyju smo začeti projekt AEO
leta 2009 opustili, ko so nas obvestili,
da podjetje SWATYCOMET ne bo
naslednik pridobljenih dovoljenj.
Ker smo vedeli, koliko dela bo
potrebno vložiti, smo se tega projekta
nameravali lotiti leta 2011. V Gorenju
se je v okviru pilotskega projekta
AEO 30 ljudi pol leta ukvarjalo s
pridobivanjem podatkov. Po novi
zakonodaji hišnih dovoljenj ni moč
dobiti brez vloge za status AEO. V
prvi polovici leta smo marsikomu v
podjetju zagrenili kakšen dan, saj na
mnoga vprašanja v obeh dokumentih
ni bilo moč koncentrirano odgovarjati
med delovnim časom. Še posebej sta
bili na udaru logistika in varnost, saj
imamo po zaslugi certifikatov ISO 9001
in 14001 ter rednih kontrol finančnih
in carinskih inšpektorjev ti področji
dobro pokriti.
Statusi AEO so lahko trije:
Potrdilo AEO C – carinske
poenostavitve
Potrdilo AEO S – varstvo in varnost
Potrdilo AEO F – carinske
poenostavitve in varstvo in varnost
V začetku aprila smo vlogo poslali
na carino, po izpolnitvi vseh
dodatnih zahtev pa je bil zahtevek
za pridobitev statusa AEO F na carini
sprejet sredi maja. Junija se je nato
uradno začel postopek preverjanja,
ali izpolnjujemo zahtevane pogoje.
V naslednjih dveh mesecih smo se
tako pogosto srečevali s predstavniki
carine. 13. septembra je generalni
direktor carine podpisal potrdilo AEO
za naše podjetje, 28. septembra pa je
bila svečana predaja. Sedaj nas čaka
samo še pridobitev varnostnih izjav
vseh naših dobaviteljev materialov in
storitev.
Od podjetja s statusom AEO se
zahteva, da ima vso zahtevano
finančno in carinsko evidenco, da
je finančno solventno ter da ima
ustrezne varstvene in varnostne
standarde. Prednosti, ki jih prinaša
status, so predvsem v prihranku
časa zaradi manjšega števila fizičnih
in dokumentarnih kontrol, hitrejših
postopkih na zunanji meji EU in
predvideni hitrejši postopki pri uvozu
blaga v države Severne Amerike. Kot
prvo prejeto ugodnost naj omenim
dovoljenje za carinjenje kontejnerjev
v Kopru, kar nam prinaša boljšo
logistiko in določen denarni
prihranek.
Bojan Rambaher,
direktor nabave
O
E
INOVACIJE
INOVACIJE
SWATYCOMETOVI inovatorji prejeli dve srebrni
priznanji Gospodarske zbornice Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije je v sredo, 15. septembra, najbolj inovativnim podjetjem
in inovatorjem v državi podelila priznanja za inovacije, nastale v letu 2009. Med prejemniki
nagrad so tudi SWATYCOMETOVI inovatorji, ki so prejeli dve srebrni priznanji.
Inovatorji Herbert Brdnik, Božo
Jančič in Branko Vodenik so
prejeli srebrno priznanje za
projekt Posodobitev procesa
hladne regeneracije ostankov
brusnih materialov. Za razvoj
projekta Naprava za avtomatsko
odvzemanje polizdelkov na
izsekovalnem stroju pa je GZS s
srebrnim priznanjem odlikovala
inovatorje Branka Vodenika,
Boža Jančiča, Primoža Mumelja,
Tonija Arha, Romana Štukleka
in Dušana Jagra. Obe inovaciji
ste bili pred tem že odlikovani s
srebrnim priznanjem Regionalne
gospodarske zbornice Celje.
Priznanje za najboljše inovacije
na nacionalni ravni predstavlja
najvišje priznanje inovativnim
dosežkom slovenskih podjetij.
GZS je za leto 2009 podelila 17
zlatih, 24 srebrnih in 12
bronastih priznanj, kar
predstavlja rezultat
nacionalnega finala, v
katerem je na regionalni
ravni sodelovalo preko
290 inovacij in preko 700
inovatorjev. GZS bo do konca
septembra izbrala inovacije,
ki so bile nagrajene v preteklih
letih in ki ustrezajo tudi kriterijem
Evropske komisije, ter jih
predlagala za kandidaturo za
Evropskega izumitelja leta.
Vir: www.swatycomet.si
Emilijan Gregorc (Superabrazivi)
Moja
misel
Najprej bi vse zaposlene in proizvodnjo preselil
na eno skupno lokacijo. Potem bi pa posodobil
proizvodnjo, v diamantih in verjetno tudi v
drugih oddelkih. Ja, to bi naredil, če bi imel večji
vpliv.
9
SELITEV
PROIZVODNJE
Selitve proizvodnje smo dodobra pospešili
Hitra rast naročil v drugem in tretjem kvartalu leta je dodobra zapolnila naše proizvodne kapacitete
in nas prisilila, da smo začetne načrte preselitve proizvodnih kapacitet pospešili.
Vili Potočnik
Ob taki rasti in pomanjkanju strojnih
kapacitet smo spremenili koncept
obnove strojnega parka. Odpise
starejših strojev bomo zamaknili
za nedoločen čas. Le-ti so nam do
nedavnega še dobro služili, zato jih
bomo polno izkoristili in si vzeli nekaj
rezerve za zagotavljanje dobavnih
rokov v času selitev. Po dopustniškem
zatišju bodo aktivnosti tako potekale
še hitreje.
Enoto Diamanti smo uspešno preselili
in že v polnem obsegu deluje v
proizvodnih prostorih v Mariboru.
V Zrečah smo zgradili novo napravo za
čiščenje plinov iz peči ter povezave na
dve, prav tako že preseljeni komorni
peči Končar. Področje termične
obdelave s tem dobiva nov videz, saj
smo uredili tudi nov plato za sežigno
napravo, nov prostor za komorne peči
ter hkrati sanirali transportno pot iz
pakirnice ob Dravinji.
Sama selitev
strojev za
enoto Flex je
po dopustih
malce zastala,
saj smo si vzeli nekaj več časa za
pospešeno ureditev prostorov bivše
PE Diamanti v Zrečah. Tja bomo
namreč selili vse stroje, ki začnejo
prihajati konec meseca septembra.
Sprejeli smo tudi odločitev, da enoto
LBD selimo v nove prostore letos in
ne naslednje leto. S tem omogočimo
predčasno izpraznitev spodnjega dela
proizvodnje LBD in razširitev pakirnice
v prepotrebni dodatni prostor, saj
dobesedno poka po šivih.
Gradbena dela za ureditev prostorov
LBD so v polnem teku. Hitimo z deli,
da bomo lahko pakirnici zagotovili
dodatne prostore še letos.
Glavnina strojev za enoto Flex, ki so
še ostali v Mariboru, se seli oktobra in
novembra, medtem ko se decembra
seli še stroj za proizvodnjo brusnih
loncev. Med selitvami teh večjih
strojev se transportirajo tudi manjše
naprave in ves potrebni inventar
za normalno proizvodnjo. S tem
se postopoma do konca leta vsa
naročila SPE Flex SC prenesejo v
Zreče, vsa naročila za težki bakelit pa
se prenesejo v program SPE IBO v
Maribor.
Pri delu se srečujemo z različnimi
težavami, vendar moramo biti
optimistični in prepričan sem, da
bomo program selitev proizvodenj
za leto 2010 v okviru projekta
združevanja podjetij tako z zadnjimi
dopolnitvami bistveno presegli.
Seveda pa se s tem zadeva ne konča,
saj nas čaka razširitev in posodobitev
pakirnice, modernizacija in
optimizacija proizvodnje …
Vili Potočnik,
operativni vodja selitev
10
NOVO V
PROIZVODNJI
Vakuumski sušilnik
Sušenje vlažnih trdnih snovi je ena najstarejših in najpogostejših procesnih
operacij, ki se uporabljajo v različnih industrijskih panogah. V industriji
je najbolj razširjeno normalno temperaturno konvekcijsko sušenje, med
posebne vrste sušenja pa prištevamo izzmrzovalno sušenje, dielektrično
sušenje, sušenje s pregreto paro, vakuumsko sušenje …
V SPE Industrijska brusna orodja se pri izdelavi keramično vezanih brusov
večjih dimenzij in finejših granulacij že uporablja sušenje s pregreto vodno
paro, v septembru pa je bil postavljen še sušilnik za vakuumsko sušenje VSc
110-300k, proizvajalca Končar–Termotehnika, d. o. o., s Hrvaške.
Vakuumsko sušenje je pravzaprav
sušenje v pregreti vodni pari, le da je
zaradi podtlaka temperatura znižana,
zato je mnogo bolj prizanesljivo.
• sušenje površine je hitrejše in pri nižji
temperaturi. Na splošno primerjava
časov vakuumskega sušenja s
konvencionalnimi komorami kaže v
Danijela Senčar
faz segrevanja in vakuumiranja. Gretje
notranjosti sušilnika je izvedeno
s pomočjo ogrevanega ohišja in
pregretega zraka, cirkulacijo zraka
v notranjosti zagotavlja vakuumska
črpalka, podtlak pa je zagotovljen z
vakuumskim ventilom.
Trenutno je vakuumski sušilnik v fazi
zaganjanja in definiranja parametrov
sušenja, po tem bo sledila redna
uporaba. Ocenjujemo, da bo v
njem možno posušiti od 250 do
700 kg izdelkov (odvisno od oblik
in dimenzij) ter sedanji čas sušenja
s pregreto vodno paro zmanjšati za
polovico. Vakuumski sušilnik bo tako
dopolnitev sušenju s pregreto vodno
paro s ciljem, da s krajšim časom,
manjšo porabo energije in ustrezno
kakovostjo dosežemo manjše stroške
sušenja.
Danijela Senčar,
samostojna strokovna delavka
Pri sušenju v vakuumu:
• voda zavre pri nižji temperaturi kot
pri atmosferskem tlaku, kar pomeni
manjšo porabo energije za
segrevanje in pregrevanje izdelkov
in naprave, manjše so tudi toplotne
izgube v okolico;
• uspešno se kombinirata prenos
vlage skozi material in izparevanje
vode s površine. Podtlak namreč
ugodno vpliva na pretok (pospešeno
gibanje vodne pare skozi porozno
kapilarno strukturo) in povečuje
potenciale (večja je tlačna razlika med
notranjimi sloji in površino izdelka
kot tudi med površino izdelka in
okolico);
prid vakuumskemu, ki je za 30 do
40 odstotkov hitrejše. Zlasti je opazna
večja prednost pri večjih in debelejših
izdelkih. Krajši časi sušenja omogočajo
večjo prilagodljivost v proizvodnji.
Vakuumski sušilnik VSc 110-300k
notranjega premera 1,1 m in dolžine 3
m je torej namenjen sušenju keramično
vezanih brusov s kombinacijo segrevanja
in vakuumiranja. Postrojenje obsega
zunanji in notranji transportni voziček,
ogrevano ohišje, vakuumsko črpalko,
gretje vhodnega zraka in elektro omarico
s programatorjem. Po vstavljanju
izdelkov v sušilnik, nastavljanju
parametrov ter zagonu sledi izmenjava
Primož Jakopina (Tehnične tkanine)
Moja
misel
Ne bi smeli vseh dajati v isti koš. Bolj bi morali
znati opaziti razlike med delovnimi mesti,
zaposlenimi in delovnimi pogoji in vse to
upoštevati pri višini plače.
11
OKOLJE
IN MI
SWATYCOMET in ekologija
Vse bolj obsežna in zahtevna okoljska zakonodaja zahteva od
podjetij nenehno prilagajanje. Uspešna podjetja, med katera
vsekakor sodi tudi SWATYCOMET, se zavedamo, da
neizpolnjevanje zakonskih zahtev lahko pomeni tudi zaprtje
podjetja. Tudi naši zahtevni kupci se zavedajo pomena
doseganja ne samo kakovostnih, temveč vse bolj tudi
okoljskih zahtev. Enkrat letno temeljito presojajo naše
podjetje, na podlagi česar uvrščajo podjetje med varne ali
kritične dobavitelje.
V SWATYCOMETU poslujemo v
skladu s standardoma ISO 9001 in
ISO 14001. Ozaveščenost vodstva,
notranje presoje sistema, realizacija
predlogov in idej zaposlenih v sklopu
Managementa idej in ne nazadnje
tudi vsakoletno presojanje podjetja s
strani certifikacijske hiše od podjetja
zahteva nenehno samoocenjevanje,
izpopolnjevanje in izboljševanje
zastavljenega sistema.
Strateško poslovni enoti Industrijska
brusna orodja in Tehnične tkanine sta
zaradi proizvodnje keramičnih brusov
v Mariboru in zaradi uporabe topil v
Ločah zavezanca posebne Uredbe o
celovitem nadzoru in preprečevanju
onesnaževanja – IPPC (˝Integrated
Pollution Prevention Control˝), ki
podjetja zavezuje, da začnejo uvajati
najboljše razpoložljive tehnike
(BAT – ˝Best Available Technologies˝).
Pridobitev Okoljevarstvenega
dovoljenja za obratovanje po
IPPC uredbi torej pomeni striktno
izpolnjevanje zahtev, ki so zapisana
v okoljevarstvenem dovoljenju,
ter uvajanje najboljših do sedaj
poznanih tehnik, ki jih predpisujejo
za posamezno vrsto proizvodnje BAT
tehnike, kar je nemalokrat povezano z
investicijami.
Tako planiramo v naslednjem
letu na lokaciji Maribor zamenjati
čistilno napravo za emisije v zrak
in vire emisij v zrak zmanjšati za
polovico, zamenjati energente z
energetsko učinkovitejšimi in okolju
prijaznejšimi, avtomatizirati procese
v energetiki z namenom zmanjšanja
12
Tatjana Padežnik Matović
porabe energentov. Obrati z IPPC
Okoljevarstvenim dovoljenjem
so enkrat na leto podvrženi tudi
temeljitemu pregledu s strani
inšpekcijskih organov, specializiranih
za posamezno IPPC dejavnost.
Strateško poslovna enota Flex SC v
Zrečah mora zaradi vrste dejavnosti
upoštevati splošne zakonske predpise
na posameznih področjih. Predpisani
parametri, za katere je potrebno
izvajati monitoring, so za ta obrat pod
maksimalnimi dovoljenimi mejnimi
vrednostmi. Oddane so bila vloge
za Okoljevarstveno dovoljenje za
vode in hrup. Emisije v zrak uspešno
nadziramo z dodatno novo čistilno
napravo.
Združitev podjetij zahteva veliko
strpnosti, smelega načrtovanja,
dosti denarnega vložka. Ne glede
na vse ostaja zavest, da je pot do
uspeha potrebno graditi ne le na
zadovoljstvu kupcev ampak tudi na
zadovoljstvu vseh zaposlenih kot tudi
vseh okoliških prebivalcev.
Nova čistilna naprava
Tatjana Padežnik Matovič,
samostojna strokovna delavka
MI SMO SWATYCOMET
Poslovni sistem SWATYCOMET
SWATYCOMET je uspešen mednarodni poslovni sistem, ki poleg matične družbe SWATYCOMET, d. o. o.,
združuje še podjetji SWATY – INPO in ECOPACK iz Slovenije ter TOROFLEX iz Nemčije in COBRO iz Avstrije.
V petih družbah je skupaj zaposlenih preko 1000 sodelavcev, ki jih povezuje usmerjenost k izpolnjevanju
potreb in zahtev tudi najzahtevnejših kupcev. Dejavnosti družb v skupini poleg brusne industrije segajo
tudi na druga področja. Globalna prisotnost v številnih državah sveta dokazuje jasno začrtano vizijo razvoja
in usmerjenost k doseganju ciljev.
ECOPACK
Embalažo, v katero nam v slaščičarnah
shranijo pecivo in druge dobrote za
domov, zagotovo vsi poznate. Pa ste
vedeli, da jo izdelujejo v podjetju, ki je del
poslovnega sistema SWATYCOMET?
Podjetje Ecopack je med vodilnimi
proizvajalci embalaže za prehrambno
industrijo v Sloveniji in večjimi v
osrednji Evropi. Oskrbuje 3/4 vseh
slovenskih pekarn in slaščičarn, velik
delež delikatesne industrije, industrijo
predelave sadja in zelenjave, pakiranje
hitro pripravljene hrane, na želje
potrošnikov vedno razvijajo tudi nove
izdelke.
Ecopack so leta 1991 ustanovili znotraj
družbe COMET, d. d., in prvo v Sloveniji
je začelo s proizvodnjo okolju in
uporabniku prijazne embalaže. Sedež
podjetja je v Zrečah (na istem naslovu kot
SWATYCOMET), zaposluje 10 sodelavk in
sodelavcev v razvoju, proizvodnji, prodaji
in odpremi izdelkov. Že od začetka
podjetje vodi Benjamin Macuh.
SWATY – INPO
SWATY – INPO je, kot pove že njegov
dolg naziv, podjetje za usposabljanje in
zaposlovanje invalidov. Ustanovljeno
je bilo leta 1999 kot hčerinsko podjetje
družbe SWATY, d. d. Sedež družbe je
v Mariboru, kjer je danes tudi sedež
družbe SWATYCOMET. Podjetje zaposluje
93 sodelavk in sodelavcev, vodi pa ga
Branko Čas. Zaposleni se vključujejo
v lažje delovne procese na področju
proizvodnje brusov, sodelujejo pri
pakiranju, kontroli izdelkov in varovanju.
COBRA
Leta 1988 je družba COMET v Šmihelu
na avstrijskem Koroškem ustanovila
hčerinsko podjetje, trgovsko-proizvodno
podjetje COBRA, GmbH. Osnovni
motiv ustanovitve podjetja v tujini je
bilo pridobivanje dodatnih možnosti
za prodor na tuje trge, ki je bil v času
Jugoslavije in uvoznih ovir, ki jih je država
postavljala, še toliko zahtevnejši. Cobra se
je pozneje usmerila predvsem v trženje in
je tudi danes pomemben del poslovnega
sistema SWATYCOMET. Na avstrijskem
tržišču opravlja funkcijo generalnega
zastopnika in predstavništva matične
družbe. Podjetje zaposluje 4 sodelavce,
vodi pa ga Jože Kefer.
Poleg Nemčije sodelujejo še z mnogimi
drugimi evropskimi državami, v zadnjem
obdobju intenzivneje tudi z Arabijo in
Ameriko. V podjetju je 14 zaposlenih,
trenutno sodelujejo tudi z ekipo 10
trgovskih zastopnikov.
TOROFLEX
Od začetkov leta 1979 do današnjega
dne se je družbi Toroflex uspelo iz
nišnega ponudnika razviti v enega
največjih in vodilnih ponudnikov brusnih
izdelkov v Nemčiji. Družba COMET je s
Toroflexom sodelovala že od ustanovitve,
do 100-odstotnega prevzema pa je prišlo
leta 2004.
Kot je zapisal njen direktor Dieter Klier,
posebno pozornost posvečajo zanesljivi
in stalno visoki kakovosti, dobremu
razmerju med ceno in storitvijo,
upoštevanju rokov in odličnim storitvam.
Bodisi da gre za rešitve po meri strank ali
za standardne artikle, Toroflex je sinonim
za učinkovitost, varnost in zanesljivost od
proizvodnje do dobave.
Boštjan Štante (Flex)
Moja
misel
Sodelavci so v redu. Me pa moti način urejanja
zmesi. Nikoli nisem prepričan, koliko suha oz.
mokra zmes bo prava. Ne vem, kje se zatakne,
sodelavci v procesu pa pritiskajo name. Zato bi tu
šel do konca, tako dolgo, da bi zagotovil stalnost
načina dela.
13
OSREDNJA
TEMA
Nova organiziranost
družbe SWATYCOMET
Združitev podjetij v novo družbo SWATYCOMET je zahtevala nekatere pomembne
spremembe. Del le-teh je tudi nova organiziranost družbe, ki je bila sprejeta 17. septembra
2010. Na ta dan je bilo v podjetju 953 zaposlenih in še 83 najetih preko agencij.
Organigram SWATYCOMET
Osnovno organizacijsko strukturo
sestavljajo vodstvo družbe,
strateške poslovne enote ter
štabne službe. Te so nadalje
organizirane na posamezne
organizacijske enote. Na
mikroorganizacijski ravni pa so
proizvodne enote, službe in obrati
razčlenjeni na oddelke in/ali
poslovna področja ter na delovna
mesta.
proizvodnih enot in služb, 4. raven
obratovodje in 5. raven delovodje
in skupinovodje. V štabnih službah
so največ tri ravni vodenja, v SPE
IBO pet, v SPE FLEX SC in SPE TT pa
štirje nivoji, saj ravni obratovodij ni.
Organiziranost družbe temelji
na načelu ploske organiziranosti,
kar pomeni do 5 ravni vodenja. 1.
raven predstavlja direktor družbe,
2. raven direktorji SPE in direktorji
štabnih služb, 3. raven vodje
SPE FLEX SC
Direktor SPE FLEX SC
Iztok Rozman
14
POSLOVODSTVO DRUŽBE
Direktor družbe
Aleš Mikeln
SWATYCOMET je tržno
usmerjeno podjetje. Zahteve
in pričakovanja naših kupcev
so tista, ki opredeljujejo vse
temeljne in podporne delovne
procese, ki zagotavljajo
učinkovito delovanje družbe. Pri
tem je zelo pomembno dobro
sodelovanje znotraj posameznih
enot in pa sodelovanje med
delovnimi področji v različnih
organizacijskih enotah.
Pomembno vlogo ima timsko
delo, ki ga določajo ustvarjalno
sodelovanje, skupinsko iskanje
odločitev ter spoštovanje znanja
posameznika in podrejanje
skupnim ciljem družbe.
NABAVA
Direktor Nabave
Bojan Rambaher
KONTROLING
Direktorica Kontrolinga
Metka Hren
LOGISTIKA
Direktorica Logistike
Danica Ravnjak
KADROVSKO PRAVNA SLUŽBA
Direktorica KPS
Marjeta Hedl - Škrinjar
RAZISKAVE IN RAZVOJ
Direktor Razvoja
Aleš Semprimožnik
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
Direktor IT
Benjamin Majcen
VZDRŽEVANJE
Direktor Vzdrževanja
Tomaž Jelenko
FINANCE
Direktorica Financ
Vladka Šolar
Strateški projekti
Pomočnik direktorja družbe
Andrej Lobnik
RAČUNOVODSTVO
Direktorica Računovodstva
Irena Keblič
SPE INDUSTRIJSKA BRUSNA ORODJA
Direktor SPE Industrijska brusna orodja
Matjaž Merkan
SPE TEHNIČNE TKANINE
Direktorica SPE Tehnične tkanine
Marija Metličar
OSREDNJA
TEMA
Organigram SPE FLEX SC
SPE FLEX SC je največja
strateška poslovna enota, tako
po številu zaposlenih kot po
deležu prodaje v skupni prodaji,
saj predstavlja 70 %. Na dan 17.
september 2010 je bilo v enoti
438 zaposlenih in 70 najetih
preko agencij (od tega je bilo na
mariborski lokaciji 92 zaposlenih
in 22 najetih preko
agencij). Proizvodnja poteka
na dveh lokacijah, v Mariboru
in Zrečah, do konca leta pa bo
celotna enota skoncentrirana na
lokaciji v Zrečah.
SPE FLEX SC
Direktor SPE FLEX SC
Iztok Rozman
VIZUALNE KOMUNIKACIJE
PRODAJA
PE FLEX
Vodja PE FLEX
Milena Krajnik
PE FLEKSIBILNI BRUSI
Vodja PE FLEKSIBILNI BRUSI
Bogo Gošnjak
TEHNOLOGIJA
TEHNOLOGIJA
PRIPRAVA DELA
PRIPRAVA DELA
MEŠALNICA
LBD
OBLIKOVALNICA
PBČ
TERMIČNA OBDELAVA
KONTROLA IN PAKIRANJE
KOVINSKA GALANTERIJA
15
OSREDNJA
TEMA
Organigram SPE
Industrijska brusna orodja
OSREDNJA TEMA
SPE Industrijska brusna orodja je druga največja poslovna enota. Na dan 17. september 2010 je imela 214
zaposlenih in 5 najetih preko agencij. Delež prodaje v skupni prodaji znaša 22 %. Po uspešno zaključenih
selitvah v poletnih mesecih proizvodnja keramike, bakelita in superabrazivov v celoti poteka v Mariboru,
enota Sekundarne surovine in ognjevzdržni materiali pa je v Oplotnici.
SPE INDUSTRIJSKA
BRUSNA ORODJA
Direktor SPE industrijska
brusna orodja
Matjaž Merkan
KERAMIKA & BAKELIT
Vodja
Jože Juhart
SS IN OOM, MAGNEZIT
Vodja
Herbert Brdnik
PRODAJA FLEX S
TEHNOLOGIJA
TEHNOLOGIJA
TEHNOLOGIJA
PRODAJA EX YU
PRIPRAVA DELA
PRIPRAVA DELA
PRIPRAVA DELA
PRODAJA SVET
BAKELIT
obratovodja
Bojan Motaln
PROIZVODNJA
PROIZVODNJA
KERAMIKA
obratovodja
Marijan Koder
OBDELAVA
obratovodja
Bogdan Avguštin
KONTROLA IN PAKIRANJE
16
SUPERABRAZIVI
Vodja
Jolanda Laubič
OSREDNJA
TEMA
Organigram
SPE Tehnične
tkanine
SPE Tehnične tkanine je na dan
17. september 2010 zaposlovala
88 sodelavk in sodelavcev. Delež
prodaje v skupni prodaji podjetja
predstavlja 7 %. Sedež enote in
celotna proizvodnja poteka na
lokaciji v Ločah.
SPE TEHNIČNE TKANINE
Direktorica SPE Tehnične tkanine
Marija Metličar
PROIZVODNJA
Vodja PE TEHNIČNE TKANINE
Roman Štuklek
PRODAJA
RAZVOJ,
TEHNOLOGIJA IN KAKOVOST
PRIPRAVA DELA
TKALNICA
IMPREGNACIJA
IZSEK
Mojca Podlipnik (Superabrazivi)
Moja
misel
Pri šefici, ki jo imam zdaj, ne bi spremenila
ničesar. Všeč mi je, da se z njo lahko pogovarjam
o čemerkoli. Če pa bi imela večji vpliv, bi sodelavcem v našem oddelku povišala plače.
Alojz Hrovat (Flex)
Moja
misel
V zadnjem času se je obseg dela precej povečal,
pri plačah pa se ne pozna kaj dosti. Jaz bi vsem
v proizvodnji zvišal plače in tudi nekaterim v
režiji, ne pa vsem. Zmanjšal bi tudi razmerja med
plačami, kot pred 25. leti, ko so bila le-ta čisto
drugačna.
17
DOBRO JE
VEDETI
Organiziran prevoz
Maribor–Zreče–Maribor
Kraje v SWATYCOMETU
V zadnjem obdobju so se v družbi SWATYCOMET zgodile kraje osebnih predmetov
in predmetov, ki so v lasti podjetja. S tem je bila povzročena škoda, ki pa ni samo
neposredno materialne narave, kraje so negativno vplivale tudi na počutje in splošno
varnost vseh sodelavk in sodelavcev v podjetju.
Čeprav se nam nasveti lahko zdijo že izpeti, ne bo odveč opozorilo, da lahko sami s
primernim ravnanjem storimo največ za lastno varnost in zaščito naših predmetov.
Osebnih predmetov ne izpostavljamo po nepotrebnem in smo pozorni na to, kam in
kako jih odlagamo. Prav tako je pomembno, da spremljamo dogajanje in odgovorne
opozarjamo na morebitna sumljiva dejanja.
Posledice kraj, ki se zgodijo v podjetju, na koncu vedno nosimo vsi zaposleni. Zato
je prav, da delujemo preventivno, smo pozorni na okolico in poskušamo preprečiti
nepotrebne nevšečnosti, ki nastanejo s krajo predmeta še tako nizke materialne
vrednosti.
Za zaposlene, ki so prešli iz lokacije Maribor na
lokacijo Zreče, na pobudo sindikatov in njihovih
članov, od 1. oktobra dalje organiziramo prevoz
na delo.
Prevoz bo organiziran izpred sedeža družbe
SWATYCOMET v Mariboru do Zreč in nazaj.
Odhodi iz Maribora
5.00 za dopoldansko izmeno
13.00 za popoldansko izmeno
21.00 za nočno izmeno
Avtobus bo pobiral potnike tudi v Slov. Bistrici,
kjer se bo seveda ustavil tudi ob povratku.
Odhodi iz Slovenske Bistrice
(uvoz pri trgovskem centru Spar)
5.20 za dopoldansko izmeno
13.20 za popoldansko izmeno
21.20 za nočno izmeno
Počitnice na Rogli
Poletje je za nami, tu je že jesen, zato je že čas, da razmišljamo, kje bomo uživali v
zimskih radostih. Ena od možnosti je tudi Rogla, kjer imamo naše počitniške hišice.
Prijave za letošnje koriščenje objektov na Rogli bomo zbirali od ponedeljka, 4.
oktobra. Prijavnice lahko dvignete v tajništvu sektorja za splošne zadeve pri Dušici
Založnik (v Zrečah) oziroma pri Bernardi Damijan (v Mariboru). Ob prijavi oziroma
rezervaciji termina je potrebno oddati v celoti izpolnjeno prijavnico. Stroške
poravnate na blagajni z gotovino ob prevzemu napotnice in ključev.
Termini:
božično-novoletni prazniki
od 25. 12. 2010
do 29. 12. 2010
od 29. 12. 2010
do 2. 1. 2011
v času šolskih počitnic
od 18. 2. 2011
do 23. 2. 2011
od 23. 2. 2011
do 27. 2. 2011
Odhodi iz Zreč
14.05 za dopoldansko izmeno (prihod v
Maribor okrog 15.05 ure)
22.05 za popoldansko izmeno (prihod v
Maribor okrog 23.05 ure)
6.05 za nočno izmeno (prihod v Maribor okrog
7.05 ure)
Ker bo iz Maribora urejen organiziran prevoz,
podjetje zaposlenim od 1. 10. 2010 ne bo
plačevalo prevoznih stroškov za relacijo
Maribor–Zreče–Maribor. Krili se bodo stroški
prevoza na delo na relaciji dom–Maribor–dom.
Ostali termini: Za vse termine izven novoletnih praznikov in šolskih
počitnic bodo rezervacije možne do zasedbe vseh zmogljivosti.
Za vse termine v času zimske sezone se lahko prijavite s prijavnico po
sistemu “kdo bo prej”. Najkrajši čas najema v času šolskih počitnic je
celoten objavljen termin, izven tega pa najmanj tri nočitve. Menjave
so vedno na prvi in zadnji datum razpisanega termina ob 17. uri.
Hkrati lahko oddate tudi prijavnico za čas zimskih počitnic, ki so za
vse v enotnem terminu, in sicer od 21. 2. do 25. 2. 2011.
Cena najema apartmaja na dan:
božično-novoletni termini
COMET 1 in 2
51,00 EUR
COMET 3 in 4
45,00 EUR
18
vsi ostali termini
COMET 1 in 2
34,00 EUR
COMET 3 in 4
30,00 EUR
V primeru prevelikega števila prijavljenih
bomo izločili tiste, ki so objekte koristili
za lanske praznike, ali pa bomo izvedli
žrebanje in nato točno določili koristnike
objektov.
Spoštovani bralci!
Poročil sem se. Še vedno ostajam vaš interni časopis, priimek sem pa spremenil. Saj
me razumete, rad bi, da me vsi sprejmete … in stopanje po skupni poti pač zahteva
nekatere spremembe. Zdaj slišim na Moj SWATYCOMET, za Bruska pa lahko rečem, da
ostaja moj dekliški priimek.
Ja, tale združitev je pošteno vplivala name. Je videti, kajne? Spremenil sem celoten
imidž. Tiskan sem v drugačnih barvah, vsebujem več slikovnega materiala, spremenil
sem naslovnico … in na otip sem tudi drugačen. Malo sem se zredil – ne, ni to, kar
mislite. Berete me na ekološkem papirju, zato me je več skupaj. SWATYCOMET je
ekološko zavedno podjetje in jaz ne želim zaostajati na področju varstva okolja.
Upam, da sem vam všeč in me boste vzeli za svojega.
Da pa bom še bolj vaš, vas vabim, da me popestrite s svojimi idejami, pobudami,
fotografijami, članki …
Lep pozdrav do decembra,
Vaš Moj SWATYCOMET
Kaj so drugi povedali o
našem časopisu?
Stane Motaln, Superabrazivi:
Interni časopis pozdravljam, saj iz njega
izvem, kaj se v podjetju dogaja. Zanimivo
raznolikost vsebin dobro dopolnijo
krajše predstavitve sodelavcev in njihovo
mnenje o določeni temi.
Stane Motaln
Moja misel
Mirjam Božović, Avtotehna, d. d.:
Vaše glasilo si vedno z zanimanjem
ogledam in nekatere članke tudi
preberem. Sama urejam AT novice,
glasilo Skupine Avtotehna, zato me
zanimajo rubrike, oblikovanje, barve …
Zagotovo k branju pritegne tudi
oblikovna razgibanost in barvitost.
Včasih dobim tudi kako idejo, ki jo za
nas razvijam dalje. Ravno tale tip kratkih
mnenj s fotografijo mi je še posebno
všeč. Novi Moj SWATYCOMET je še
bogatejši kot Brusko in verjamem, da
ga bodo tudi bralci v Mariboru vzeli za
svojega.
Nova
spletna stran
SWATYCOMET
Konec avgusta je zaživela nova spletna
stran družbe SWATYCOMET. Na strani
predstavljamo novo podjetje, njegove
prednosti, globalno prisotnost ter
bogato tradicijo in vizijo razvoja. Osrednji
del je namenjen predstavitvi celovitosti
programov izdelkov, od velikoserijske
proizvodnje, industrijskih brusnih orodij
do tehničnih tkanin. Vizualno spletna
stran sledi novi korporativni celostni
podobi podjetja.
Spletno stran smo pripravili z mislijo na
uporabnika. Na vsakem koraku omogoča
odgovore na nadaljnja vprašanja, tako s
prodajnega kot tehnično-tehnološkega
vidika. Dvosmernemu toku
komuniciranja pripisujemo velik pomen,
saj želimo z našimi strankami graditi
dolgoročne odnose in zagotavljati
učinkovite storitve. Za namen
tehničnega svetovanja ter zagotavljanja
hitrih in kakovostnih informacij smo
pripravili kontaktni obrazec, odgovorni
pa poskrbijo za odgovor v roku dveh
delovnih dni.
Z rednim objavljanjem aktualnih novic
in dogodkov skrbimo za ažurnost
informacij, v elektronski obliki pa si odslej
lahko pogledate tudi interni časopis Moj
SWATYCOMET.
www.swatycomet.si
Če bi časopis spregovoril …
VEDETI
NO
VO
DOBRO JE
Spletno stran bomo nenehno
nadgrajevali in skrbeli za njeno visoko
uporabnost. Vabimo vas, da jo obiščete
na www.swatycomet.si in podate vaša
mnenje, pripombe in predloge.
UO se trudimo, da bi vam čimbolj približali časopis. Pisan je za vas. V rubriki »Moja misel«
bomo objavljali vaša mnenja, razmišljanja, kritične poglede, želje. Menimo, da bodo prav ti
vaši prispevki glasilu dodali kanček tistega utripa, ki ga je čutiti v podjetju med zaposlenimi.
Tokrat smo vas spraševali, kaj bi spremenili v podjetju, če bi imeli večji vpliv. Čeprav ste se
v večini brez težav vživeli v vlogo »vsemogočnega«, pa ste nekateri vendarle cenzurirali
svojo domišljijo in si niste pustili povedati tistega, kar mislite. Kar pogumno, le za vaša
razmišljanja gre.
Uredniški odbor
19
33 pohodnikov po dolini
Triglavskih jezer
ŠRD SWATYCOMET
V soboto, 21. avgusta, smo se zbrali pred vhodom v tovarno v Zrečah, kjer nas je že čakal
avtobus. Bilo je sveže jutro za avgust, ko smo ob 4:10 krenili na pot.
Že nekaj dni pred odhodom smo organizatorji skrbno spremljali vremensko napoved
za prihajajoči vikend. Skrbelo nas je zaradi muhastega poletja, saj nobena večdnevna
vremenska napoved ni bila zanesljiva.
Peljali smo se po avtocesti mimo
Celja in Ljubljane. Pot smo nadaljevali
po gorenjski avtocesti do izhoda za
Bled. Peljali smo se mimo Blejskega in
Bohinjskega jezera. Predsednik ŠRD
Vili nas je v avtobusu pozdravil in nam
predstavil 3 vodnike. Glavni vodnik je
bil Darko, njegova pomočnika pa Zvone
in Jani. Cilj vožnje je bila Koča pri slapu
Savica, kamor smo prispeli kmalu po 7.
uri zjutraj.
Obuli smo si pohodne čevlje, nastavili
pohodne palice na pravilno višino
in si oprtali pretežke nahrbtnike.
Dobro razpoloženi smo zakorakali
proti Komarči, ki od daleč izgleda kot
navpična neprehodna stena. A še zdaleč
ni tako. Pot, ki se ponekod kar strmo
vzpenja, je zelo dobro markirana in
varovana. Na nadmorski višini 1.340 m
smo dosegli vrh Komarče. Nato smo
imeli samo še 15 minut hoje po ravnini
skozi gozd. Naenkrat se je pred nami
odprla jasa, sredi katere leži čudovito 1.
Triglavsko jezero – Črno jezero. Sledil je
odmor za obvezno fotografiranje, malico
in okrepčila v obliki različnih vrst tekočin.
Dokaj nizka oblačnost nas je spremljala
vse do 2. Triglavskega jezera – Dvojnega
jezera, ki leži na krasni planoti, obkroženi
s smrekami in macesni. Le streljaj od
jezera leži Koča pri Triglavskih jezerih,
ki je po mnenju mnogih planincev ena
najlepših planinskih koč v slovenskih
gorah. V koči smo potrdili rezervacijo za
spanje 33 hrabrih planincev.
Koča pri Triglavskih jezerih leži na
nadmorski višini 1.685 m. Čakalo nas je
še slabih 400 m nadmorske višine do
Zasavske koče na Prehovdavcih.
Okoli poldneva se je razjasnilo, oblaki
so izginili in dolina Triglavskih jezerih
se je kopala v soncu. Po uri in pol hoje
smo prispeli do največjega Triglavskega
jezera – Velikega jezera, ki ga po domače
20
imenujemo Ledvička zaradi njegove
oblike, ki spominja na ledvico. Kamor
nam je nesel pogled, smo občudovali
gorske rože in veliko fotografirali. V
daljavi smo videli tudi svizce, gamse
in kozoroge. Zahodno od jezera se
dvigujeta vrhova Veliko in Malo Špičje.
Na desni, vzhodni strani doline smo
občudovali vršace Velike in Male Tičarice
ter Velike in Male Zelnarice. Tik pred
Zasavsko kočo na Prehodavcih se je
sramežljivo za Kanjavcem pokazal vrh
Triglava, ki smo ga nekateri planinci
osvojili lani. Vsi prej omenjeni vrhovi
segajo krepko čez 2.000 m, Triglav kot
najvišji pa meri 2.864 m.
Zasavska koča na Prehodavcih je majhna
prijetna koča, ki leži na višini 2.071 m.
Pravi planinci pravijo, da na tej višini ni
greha; že vedo zakaj! Posebnost koče so
lističi z napisom »naj planinci odnesejo
smeti v dolino s seboj« v številnih jezikih
sveta, ki so obešeni po vseh stenah.
Koča leži povsem na robu doline, od
koder je prekrasen razgled na Julijske
Alpe. Poznavalci smo s skupnimi močmi
povedali imena in višine vrhov, ki se
ponosno dvigujejo v daljavi. Na severu je
Razor, v ozadju sta Špik in Škrlatica, ki je
dobila ime po škrlatni barvi ob sončnem
zahodu. Zahodno od Razorja je Prisojnik,
še nekoliko zahodneje pa Jalovec, ki je s
svojo značilno obliko grebena in strmo
severno steno povsem zasenčil svojega
soseda – Mangrt. Skrajno na zahodu
smo v daljavi videli Kaninsko pogorje in
italijanske Julijce. Naš trud je bil nagrajen
z izjemnim razgledom, ki ga ne doživimo
prav pogosto.
Se sprašujete, zakaj Sedmera Triglavska
jezera, pa smo našteli samo 3? Seveda
jih je 7! Nahajajo se v okolici Zasavske
koče na Prehodavcih in izgledajo bolj kot
mlake. Naj jih naštejem: Zeleno jezero,
Rjava mlaka, Jezero v Laštah in Jezero v
Podstenju.
Po isti poti smo se vrnili do Koče
pri Triglavskih jezerih. V veselem
razpoloženju smo ob hrani in pijači
nadomestili izgubljeno energijo in se
odpravili spat.
Zbudili smo se v sončno jutro, ki je
obetalo še en lep dan. Pa saj smo si ga
zaslužili!
Od koče smo se dvignili do prelaza
Štapce. Od tam se pot spušča med
macesni do Koče na Planini pri jezeru.
ŠRD SWATYCOMET
Še ena čudovita planina in jezero!
Na tem delu severno od Bohinjskega
jezera so številne nezahtevne poti
primerne za družinske izlete.
Od Koče na Planini pri jezeru se pot
polagoma spušča proti planini Vogar.
Ustavili smo se pri Domu Draga Kosija,
ki leži na 1.050 m. Začutili smo vročino,
še posebej zato, ker je bil poldan. Na
razgledišču 5 minut od tega doma smo
imeli prekrasen razgled na Bohinjsko
jezero in Bohinjske »alpe« južno od
jezera; Vogel, Rodica in Črna Prst. Od
Kosijevega doma se pot spušča nekoliko
bolj strmo proti Stari Fužini. Po poti smo
se ustavili na odskočišču za jadralne
padalce. Zaradi lepega vremena in
toplote so imeli dober vzgonski veter.
Tako smo lahko opazovali nekaj poletov.
V Staro Fužino smo prispeli ob 14. uri,
kot smo planirali. Po dobrem kosilu
v Ribčevem Lazu smo v zelo dobrem
razpoloženju krenili proti domu; imeli
smo kratek postanek na Trojanah, potem
pa direktno domov.
Pohod je v zadovoljstvo vseh
udeležencev v celoti uspel in naslednje
leto se bomo spet odpravili v naše gore.
Tomaž Alič (Flex)
Moja
misel
Glede na to, da sem v Zreče prišel šele pred
kratkim, težko rečem, kaj bi spremenil. Opažam
pa, da je plača zadovoljiva predvsem zaradi
potnih stroškov, sploh za tiste, ki se vozijo z bolj
varčnimi avtomobili. Ko pa potnih stroškov ne bo,
bo izplačilo veliko nižje. Zato bi znižal dodatek
za prevoz in na ta račun zvišal plačo. Sicer pa so
plače na splošno prenizke glede na standard, ki
ga imamo v Sloveniji.
Jani Škof
21
ŠRD
SWATYCOMET
Napovednik športnih
dogodkov v jesenskem
času
Športna sobota zaradi obilice naročil in zasedenosti terminov letos na žalost odpade.
Zato pa se bomo bolj osredotočili na tradicionalni dvoranski Miklavžev turnir, ki ga bomo
organizirali za vse zaposlene v podjetju SWATYCOMET, d. o. o., predvidoma 11. decembra.
Program bo raznovrsten, od nogometa, košarke, namiznega tenisa, badmintona do pikada, zato
bodite pozorni na obvestila na oglasnih deskah in se nam pridružite.
Delo sekcij v jesensko-zimskem
času
Člane ŠRD SWATYCOMET
pozivamo, da se nam pridružite
v delu sekcij, ki bodo delovale v
jesenskem oziroma zimskem času.
V športni dvorani pri OŠ Zreče
v začetku oktobra začnemo z
rekreacijo. Na razpolago imamo
igrišče za košarko, lahko pa igramo
tudi mali nogomet, odbojko ali
namizni tenis. S čim se bomo
ukvarjali, bo seveda odvisno od
interesa skupine, ki se bo zbrala.
Informacije dobite pri Viliju
Potočniku.
V športni dvorani v Slovenskih
Konjicah imamo rezervirana tri
igrišča za badminton. Termine
bomo z mesecem oktobrom
rezervirali takoj po službi –
predvidoma ob četrtkih od 16.00
do 18.00 ure. Informacije dobite pri
Janiju Škofu.
Tudi sekcija tenisa bo delovala
na teniških igriščih v Slovenskih
Konjicah. Na razpolago bosta dva
termina po eno uro v večernem
času. Informacije dobite pri
Marjanu Grudnu.
Sekcija joge je organizirana v
prostorih Term Zreče, saj se tam
redno odvijajo programi vseh vrst
vadbe. Društvo se je odločilo, da
sofinancira udeležbo večje skupine
sodelavk pri tovrstni vadbi. Vadba
je organizirana v različnih terminih
v zimskem času, vse potrebne
informacije pa lahko dobite pri Erni
Kovše.
Sekcija kegljanja trenutno miruje,
vendar bo delovala, če bo izražen
dovolj velik interes. Informacije
lahko dobite pri Borisu Šalamunu.
22
ŠRD
Najmlajša sekcija, ki se še uveljavlja,
je sekcija teka na smučeh; v lanski
sezoni je organizirala dva tečaja,
kjer so člani pilili tehniko. Drugače
pa člani nimajo posebnega urnika
in se družijo po planjavah Rogle in
Areha po predhodnem dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri
Matjažu Mrazu.
SWATYCOMET
Tudi v Mariboru se prijavljajo
novi člani, tako da razmišljamo o
možnostih organizacije tovrstnih
sekcij tudi na tej lokaciji. Pogoj
je seveda, da najdemo ustrezne
prostore in vodje, ki bodo vodili
sekcije. Za ustanovitev in delo
sekcije je pomemben dovolj velik
interes zaposlenih članov društva,
ki se bodo sekciji priključili in jo
tudi redno obiskovali.
Informacije o tem lahko dobite pri
Borisu Valdhuberju.
Članstvo Mariborčanov
Obvestila o potrjenih terminih,
začetku dela posameznih sekcij
in njihovih vodjih si boste lahko
prebrali na oglasnih deskah.
Iztekel se je rok za včlanitev zaposlenih in njihovih otrok iz lokacije Maribor za to leto. Naslednja
možna včlanitev bo po letni skupščini društva, predvidoma v februarju 2011.
Koliko novih članov imamo
na lokaciji Maribor?
Včlanilo se je 25 zaposlenih in njihovih
otrok.
Število aktivnosti bo odvisno od števila
članov, ki se bodo želeli udeleževati
posamezne aktivnosti.
Odslej bomo morali upoštevati tudi
člane, ki so prešli na novo delovno
mesto iz Zreč v Maribor. S tem se tudi
številka članstva avtomatsko dvigne.
Koliko je teh oseb, bo razvidno sproti,
ko se bodo selitve povsem zaključile.
Kakšne so naše ugodnosti za
člane Športno rekreativnega
društva SWATYCOMET?
Za letošnje leto predvidevamo nakup
smučarskih kart, poleg Rogle tudi za
Mariborsko Pohorje. Udeležujejo se
lahko vseh, večinoma brezplačnih ali
ugodnejših, organiziranih dogodkov
društva, ki jih pripravljamo med letom,
in sodelujejo pri že aktivnih sekcijah,
s pobudo, da tudi na mariborskem
območju pobudniki organizirajo
posamezne sekcije. Za ustanovitev
sekcije smo pisali že v prejšnji številki,
kjer si lahko preberete podrobnosti,
ali o delovanju povprašate člane
odbora Športno rekreativnega društva
SWATYCOMET.
Na koga se lahko obrnem za
več informacij?
Zastopniki za lokacijo Maribor so Boris
Valdhuber, Branko Pigac ter Alenka
Mrzdovnik.
Vabljeni k aktivnemu življenjskemu
slogu!
TIM ŠRD
Marinka Koprivnik (Flex)
Moja
misel
Plače bi spremenila. Malo večje bi lahko bile.
Plačilni razredi se mi ne zdijo v redu. Nekateri
delamo na istih strojih, enako delo, plačilne
razrede pa bolj težko primerjamo med sabo, ker
so precej različni.
23
Si vzeti čas za ples ali ne?
REKREACIJA IN ZABAVA
Kar takole sem si postavila to
vprašanje in začela iskati
odgovor. Seveda pa sem rabila
sogovornika. In tako je naneslo,
da mi je naš sodelavec Venčeslav
Jakop iz enote Fleksibilni
brusi omenil, kako prijetno se
sprosti pri plesu. Seveda mi
ni mogel odreči prošnje, da z
vsemi nami deli svoj recept za
sprostitev po dolgem delovniku.
S tem nam je odgovoril na
vprašanje, ali si vzeti čas za ples
ali ne. In ne odlašajte, vsak
dober recept je treba preizkusiti,
še posebej, če zanj potrebuješ le
dobro glasbo in čevlje, plesalec
ali plesalka pa se že najde.
Majda Labotar
Ne bom govoril o standardnih ali
latinsko-ameriških plesih, o polki in
valčku, tudi ne o zgodovini plesa, ki sega
vsaj 50.000 let nazaj. Povedal pa bi rad
nekaj o plesu v sodobnem času.
Venčeslav Jakop
Ples in učenje plesa sta se mi najbolj
vtisnila v spomin že v osnovno šoli, ko
smo se pripravljali na novoletni ples in
kasneje na valeto. Plesati smo se učili
pri predmetu športne vzgoje. To so bile
najbolj mučne ure v šoli, kar jih je bilo.
V srednji šoli pa se je ples začel prikazovati že v malo v drugačni luči, najbrž kot
posledica odraščanja. Znani so bili novoletni plesi, za katere pa se nismo prav nič
pripravljali. Vseeno si lahko po potrebi
zaplesal. Pa saj ni bilo važno, samo da si
se nekako gibal v ritmu, kakor si vedel in
znal. Pa tudi nihče te ni posebej gledal,
ker se tam itak ni nič videlo.
Vse to je doživelo vrhunec v maturantskem plesu, oziroma v plesnih
vajah za maturantski ples. Spomnim se
četvorke, rumbe, sambe, dunajskega in
angleškega valčka. To pa je bila že resna
stvar. S plesalko sva na plesu plesala pod
budnim očesom staršev, ki so bili samo
nekaj centimetrov oddaljeni od naju.
Vsaj nama se je zdelo tako.
Nato so prišla leta študija in dela z več in
manj plesa, ker za vse pač ni bilo časa.
Služba, družina, kdo pa bi še plesal.
Potem pa se je nekega sobotnega večera
zgodilo nekaj, kar mi je do neke mere
kar spremenilo življenje. Utrujen od dela
sem se usedel pred televizijo, ker je bila
na sporedu neka tekma. Pa je pozvonilo
in na vratih sta se prikazali žena in kolegica. Ta je rekla, da rabi neka skupina še
en par za tečaj plesa. Pa bi naju povabili, če imava čas. Ker se mi je mudilo h
televiziji, sem hitro odgovoril: »Da, ni
24
problema!« Nato pa je na pol smeje, na
pol s strahom rekla, da začnemo že kar
čez eno uro. In tako se je začelo, malo za
šalo, malo zares. Pa ni bilo več poti nazaj.
Sobotni večeri so tako postali bolj
dinamični. Najprej učenje plesa dobro
uro in pol, potem pa še ponavljanje
vsega tega kje »v živo«. To si je izboril
predvsem moški del ekipe. Večkrat se
nam je pridružil tudi naš plesni učitelj.
Takrat smo pač plesali bolj za kakšno
rožo ali za stebrom. Spomnim se, da je
bil tudi odprt klavir na plesišču hotela
Štorman prav priročen, da smo skrili
kakšen bolj slab korak ali obrat. V tem
času smo najbolj čakali na tango, ki se ga
še nismo učili. Ponavadi smo ga izkoristili
za posvet pri šanku o tem in onem.
Tako je minil prvi, drugi, tretji in ne vem
več, kateri tečaj plesa. Postala je že kar
navada, da si jesenske in zimske večere
krajšamo s plesom. Nekateri vztrajamo
že nekaj let, drugi pridejo in gredo. Vsak
si vzame toliko plesa, kolikor ga pač rabi.
Osnovno vodilo pri tem nam je, da ne
pozabimo uživati v plesu.
Učenje plesa si popestrimo tudi s
plesnimi večeri. Knežji plesi v Celju, ki
jih organizira plesna šola Flamenco, so
postali že kar tradicionalni. Ponavljanje
plesa – »preplesavanje« v hotelu Hum
v Laškem prav tako. Druženje, dobra
glasba in ples.
Najraje pa imamo plesne vikende. To
pomeni, da gremo za dva, tri dni od
doma in uživamo v učenju plesa. Letos
smo se učili jive in mambo. Zjutraj tek,
tai-či, aerobika, nato pa ples dopoldne in
popoldne, zvečer pa zopet ples in tako
naprej. Vikenda je bilo hitro konec. Malo
smo se razgibali in nasmejali, pa je že vse
skupaj minilo.
Ples priporočam vsem – starim in
mladim. Tudi če plešete večkrat na dan,
se vam nič hudega ne bo zgodilo. Vsekakor pa boste razgibani in v dobri telesni
in umski kondiciji. Pri tem pa sploh ni
pomembno, kako dobro plešete. Važno
je le, da pri tem uživate.
Venčeslav Jakop
REKREACIJA IN
ZABAVA
Sanjali Grossglockner in sanje doživeli
Ob treh zjutraj se zberemo pred
podjetjem SWATYCOMET v Zrečah, v
kombija naložimo opremo, potem še
sami sebe in se odpravimo na pot. Vsi
polni pričakovanj kramljamo o vzponu,
o vremenu, razmišljamo o tem, kaj nas
čaka. Ob osmih pridemo do našega
začetnega cilja »Luknerhaus« (1920 m).
Pregledamo vso opremo, si naprtimo
nahrbtnike in se židane volje, ker ni
dežja, odpravimo na našo pot.
Grossglockner nas je naslednji dan takole
pozdravil, obsijan s sončnimi žarki.
Udeleženci: Katarina Adorjan, Daniel Oplotnik, Matjaž Mraz, Ivan Gričnik, Iztok Slokar in Rok Gričnik
Pot je bila široka, vse skozi smo
občudovali in poslušali žlobudranje
potočkov, neverjetno, koliko jih je
bilo. Po slabi uri hoje smo dosegli naš
prvi cilj »Luknerhutte« (2214 m), tu
smo si privoščili zajtrk iz nahrbtnika
in topel čaj. Po dveh urah hoje smo
dosegli naš drugi cilj »Studelhutte«. Po
uri postanka smo se odpravili naprej,
še na zadnji vzpon, ki naj bi bil za ta
dan najtežji; ampak ko smo prestopili
magično mejo 3000 m, smo bili
nepopisno srečni. Naslednji dan zjutraj
nas je Grossglockner pozdravil v vsej
svoji lepoti. Ta dan je padel pod našimi
nogami, OSVOJILI SMO GA.
Frančiška Bezjak (Superabrazivi)
Na vrhu Grossglocknerja (3798m): Ivan Gričnik, Iztok Slokar, Katarina Adorjan, Daniel Oplotnik in Rok Gričnik
Moja
misel
Zadovoljna sem s tem, kar je. Edino plače so
prenizke in bi lahko bile višje predvsem za
delavce v proizvodnji. Spremenila bi še delovne
pogoje – na mojem delovnem mestu ni dobrega
odsesavanja.
25
DOŽIVETJA IN LJUBITELJSTVO
Poletni utrinki
LJUBITELJSTVO
Zaposlene smo povabili, da z nami delijo poletne utrinke, ki so jih zabeležili s fotografijo. Hvala vsem, ki
ste se odzvali. Objavljenih je le nekaj najzanimivejših posnetkov. Zagotovo se boste ob njih tudi sami
spomnili, kako ste preživeli najtoplejše dni v letu.
Letošnje poletje so nekateri iskali prijetno senco, drugi ste osvežitev iskali v vodi, eni pa so si v poletni vročini
privoščili celo sneg. Fotografije so zgovorne same po sebi, pod njimi pa je kratek komentar.
DOŽIVETJA IN
Krasna si, bistra hči planin…je
odmevalo po dolini Soče. Potem
pa mi je zastal dih, oblila me je
hladna voda in nastala je zgornja
fotografija. (Peter Javoršek)
Vnuk Ožbej pri nabiranju gob ni
spregledal majhne žabice.
(Ana Kračun)
V hudi poletni vročini je CAR
ugotovil, da je prijetna klima pod
grmi domačih hortenzij.
(Ana Kračun)
26
Zvone se je podal na Mont Blanc. Prav do vrha se zaradi neugodne
vremenske napovedi niso povzpeli, je pa iz fotografij razvidno, da gori
nebi mogli reči bolje kot Bela gora. (Zvonko Posilovič)
Lepe pozdrave smo prejeli s
svetovnega prvenstva v amaterski
radiogoniometriji (“lov na lisico”),
ki se je uradno odvijala v Opatiji,
dejansko pa v Gorskem Kotarju
pri temperaturah pod 100C
(poleg nalivov dežja). V Opatijo
so se vračali le malo ogret (2 uri z
avtobusom).
Sicer pa sta Zdravko Ivačič in
Jože Onič (zastopala slovensko
kategorijo M60), upokojenca
COMETA in aktivna člana ŠRD
SWATYCOMET, sporočila, da je bilo
vse v redu, le roke so ju že malo
bolele zaradi “komuniciranja” s
sotrpini iz vseh delov sveta.
Jože Onič in Zdravko Ivačič
KRIŽANKA
LARA MED
NAGRADNA
LARA MED, d.o.o.
Aleksandra Kosevski Kolar, dr. medicine
REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom)
nam, najkasneje do 1. novembra, 2010,
pošljite v zaprti kuverti.
V kupon dopišite vaše osebne podatke:
Ime in Priimek
Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci):
Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi
Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov:
SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«,
Tovarniška 5, 3214 Zreče.
PODELILI BOMO TRI NAGRADE.
Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in
srečo pri žrebanju.
Kupon september
2. NAGRADNA KRIŽANKA
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO:
1. nagrada: Robert GERLIČ, Ob jezgonu 14, Razvanje, 2000 Maribor
2. nagrada: Jožef KLANČNIK, Ecopack d.o.o.
3. nagrada: Robert HORVAT, Robičeva 18,
2341 Limbuš
Za prevzem nagrade je obvezna predhodna
najava Dušici Založnik (int. 332).
Uredniški odbor
27
moj swatycomet
GLASILO POSLOVNEGA
SVET
ISKRENJA
SISTEMA SWATYCOMET
`