Referat - Šolski center Kranj

Multikulturnost v SFRJ in
primerjava različnih ver
Jan Šubic
Mentor: Irena Jerala
Tehniški šolski center Kranj
šolsko leto 2011/12
Kazalo
Uvod ………………………………………………………………………………………………… 1.
Preroki njihov nastanek delo in smrt ………………………………………………… 2.
Razlike med pravoslavno in katoliško cerkvijo ………………………………….. 3.
5 stebrov islama ……………………………………………………………………………….. 4.
Navade in običaji ………………………………………………………………………………. 5.
Položaj žensk …………………………………………………………………………………….. 6.
1. Uvod
V Bosni poznamo tri tradicionalnimi religije islam, rimsko-katoliška cerkev in srbska pravoslavna
cerkev. Od desetega stoletja naprej je Bosna rimsko katoliška. Nato so Bosno napadli Turki. Leta 1463
je Bosna padla v roke sultanu Mehmedu II. Islamizacija ni bila nasilna in kristjane je nova oblast
obravnavala strpno, vendar je bila kljub temu uspešna. Pred zadnjo vojno v Bosni in Hercegovini je
bila prav druga svetovna vojna prvo obdobje izrazitega množičnega medsebojnega sovraštva in
krvavega boja pripadnikov vseh treh bosanskohercegovskih verskih skupin. Religijsko pisan in pester
prostor Bosne je postal zadnjih dvesto let v času izoblikovanja nacionalnih identitet prizorišče
nasilnih konfliktov med in znotraj različnih skupnosti.
Hrvaška je večinsko katoliška država. Ob popisu leta 2005, se je 87,8% prebivalcev izreklo za
rimokatolike, 4,4% za pravoslavce, za ostale kristjane 0,4%, za agnostike 5% prebivalcev in
za muslimane 1,3%. Pravoslavci v večini pripadajo srbski etnični manjšini, za muslimane pa se
opredeljujejo Bošnjaki in Albanci, živeči na Hrvaškem.
Glavna vera v Srbiji je pravoslavna. Poleg pravoslavne vere pa so v Srbiji tudi islamska, katoliška,
protestantska in židovska vera.
2. Preroki, nihov nastanek, delo in smrt
-
Krščanstvo
Krščanstvo je religija kristjanov, ki verujejo v nauke človeka z imenom Jezus. Jezus se je
rodil pred približno 2000 leti kot Jud v Palestini, ki so jo zasedli Rimljani. Jezus se je rodil v
Betlehemu, kamor sta šla Marija in njen zaročenec Jožef zaradi popisa prebivalstva.
Mesto je bilo preveč polno in nastaniti sta se morala v hlevu. Tukaj je bilo rojeno dete.
Prvi so obiskali novorojenega Jezusa pastirji. Jezus je odraščal v Nazaretu in je verjetno
postal tesar. Zbral je 12 učencev in jih začel učiti. Učil je, da se morajo ljudje kesati svojih
grehov in začeti znova. Juda, eden Jezusovih učencev, je izdal Jezusa judovskim verskim
voditeljem. Obtožili so ga bogokletstva, kar pomeni nespoštljivo uporabo božjega imena.
Ukazal je, naj Jezusa križajo; pribit naj bo na križu, dokler ne umre.
-
Islam
Mohamed se je rodil v Meki ki, je zdaj v Savdski Arabiji. Kot otrok je osirotel in vzgajal ga
je njegov velikodušni stric. Ko je odrastel, je postal gonjač kamel, trgovec, mož in oče; v
skupnosti so ga zelo spoštovali in imenovali Zaupanja vredni. Mohamed se je pogosto
umaknil v planine, da bi tam molil in premišljeval. Ko mu je bilo okrog 40 let in je bil v
votlini na gori Hira v bližini Meke, je doživel prvo razodetje. Mohamed je vse življenje
doživljal razodetja.
-
Judovstvo
Zgodovina Judov je stara 4000 let. V začetku so bili nomadsko ljudstvo, imenovano
Hebrejci, in so živeli na ozemlju današnjega Bližnjega vzhoda. Eden od Hebrejcev,
Abraham, velja za očeta njihove vere. Judje verujejo, da jih je Bog izbral za posebno
ljudstvo in sklenil z Abrahamom zavezo. Abraham in njegova žena Sara sta se žalostila,
ker nista imela otrok. Neke noči je Abraham slišal Boga, ki mu je govoril, naj se ne žalosti:
imel bo toliko potomcev, kot je zvezd na nebu, in živeli bodo v svoji obljubljeni deželi.
Kmalu po tem se mu je rodil sin Izak. Izakov sin se je imenoval Jakob ali Izrael in
Abrahamovi potomci so postali znani kot Izraelci.
3. Razlike med pravoslavno in katoliško cerkvijo
Vemo, da je recimo obredje pravoslavne cerkve zelo bogato, pa tudi kulturne razlike vzhodnega
krščanskega sveta, kjer prevladuje pravoslavna cerkev so dokaj velike v primerjavi z zahodnim
krščanstvom. Obe cerkvi nista bili ločeni ampak sta bili ena sama cerkev. Po razkolu obeh cerkva na
koncu prvega tisočletja do današnjih dni se je nabralo med obema cerkvama še kar nekaj razlik, med
katerimi so:
•
v katoliški cerkvi je poglavar celotne rimskokatoliške cerkve papež
•
v pravoslavni cerkvi ni osebe, ki bi imela podoben položaj kot ga ima papež
•
Pri katolikih imajo duhovniki celibat
•
Pri pravoslavcih pa so lahko tudi ženske duhovnice
•
katoliška cerkev uporablja gregorijanski koledar
•
pravoslavna cerkev uporabljajo julijanski koledar
4. 5 stebrov islama
1. IZPOVED VERE ali ŠAADA
Ni drugega Boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok.
2. MOLITEV
Kanonična molitev, po kateri Koran zaklinja vernika, naj bo stanoviten. Koran opominja
vernike, naj bodo pri molitvi stanovitni, da se bo njihovo življenje odvijalo v pravi smeri.
To je najtežja lekcija, ki se je morajo ljudje naučiti. Gre za pet molitev dnevno, ob zori, ob
poldnevu, popoldne, ob sončnem zahodu in pred spanjem, pomembno je, da je molitev
opravljena z obrazom, obrnjenim proti Meki, ob petkih pa v mošeji.
3. MILOŠČINA ali DOBRODELNOST
To je nekakšen socialni davek, ki ga islam razloži tako, da tisti, ki imajo več, pomagajo
tistim, ki imajo manj. Korist imajo predvsem reveži.
4. POST V MESECU RAMADANU
Omejen je na poseben mesec, ki po zahodnem koledarju pride vsako leto na drug čas, in
sicer zato, ker se islam drži luninega leta. To je islamski sveti mesec. Vsi muslimani se
takrat postijo. Post spodbuja razmišljanje, uči samodisciplino in vzbuja senzibilna
občutja. Podnevi ne smejo nič jesti, nič piti, nič kaditi in ne imeti spolnih stikov.
5. ROMANJE V MEKO ali HADŽ
Vsak musliman naj bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko, kjer se je prvič razodelo
vrhunsko božje razodetje. Nevernikom, mednje spadajo tudi kristjani, je vstop v ta svetišča
strogo prepovedan. Če musliman ves dan tam izpolnjuje verske dolžnosti, ki se od njega
zahtevajo, se imenuje hadži.
Ko romarji pridejo v Meko, slečejo svoja oblačila in si nadenejo preprosta bela oblačila. Na
ta način izginejo družbene razlike, vsi so enaki pred bogom in v svoji človeškosti.
5. Navade in običaji
- Božič pri pravoslavcih
Pravoslavni verniki, ki spoštujejo juljanski koledar imajo 6. In 7. Januarja božični večer in
božič. Božič praznujejo kot spomin na rojstni dan Jezusa Kristusa. V Srbiji je običajno, da
je zbrana vsa družina za mizo, nato pa sledi posebna večerja brez mesa. Glavna jed se
imenuje Kutjevo. Je večerja pripravljena iz različnih vrst žit, ki simbolizirajo upanje, s
semeni medu in maka (simboli sreče in miru). Na mizi je beli prt, ki simbolizira belo krpo,
v katerem je bil Kristus zavit po rojstvu. V sobo nanosijo malo slame, kot opozorilo na
skromno okolje, v katerem se je rodil Jezus.
Na sliki piše srečen božič in pravoslavno novo leto
-
Ramadan
Ramadan je med najpomembnejšimi muslimanskimi prazniki. Ramadan je mesec posta, ki je deležen
velike pozornosti in je za pripadnike Islama vrednejši od tisočih drugih mesecev. Med svetim postnim
mesecem muslimani med sončnim vzhodom in sončnim zahodom ne smejo jesti, piti, kaditi.
Ramadan naj bi bil za muslimane čas molitve in razmišljanja. Mohamed je dejal, da v trenutku ko se
začne ramadan, se vrata v nebesa odprejo, v pekel pa zaprejo. Muslimani naj bi v času ramadana vsaj
enkrat prebrali celoten koran.
-
Velika noč
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od
mrtvih. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo jedila, ki
se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče
pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja.
Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali
prihod pomladi. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so
praznovali prihod pomladi.
6. Položaj žensk
- V islamu
Zanimivo je, da ima beseda Alah žensko končnico, čeprav je slovnično moškega spola. Alah oz. Bog je
torej nekaj, kar gre onkraj spola. V Koranu ni zaslediti nobenega znaka, da bi bila ženska manj vredna
od moškega. Na žalost pa v resnici ni tako. Problem je v slabi razlagi vere. Moški in ženske naj bi se
oblačili skromno in naj ne bi privlačevali nasprotnega spola z razkazovanjem svojega telesa. Ženske
naj bi imele pokrito glavo, roke in noge. Ponekod je celo nastal običaj, da imajo ženske v javnosti
pokrit tudi obraz, čeprav v islamskih svetih knjigah o tem ni določenih pravil. Zelo pomembno je tudi
pravilo, da se ženske ne smejo svobodno sestajati z moškimi. Po ulicah pa lahko hodijo le s
spremstvom moškega.
-
V krščanstvu
Včasih nobena tradicionalna družba ženi ne priznava pravice, da si ženska sama
izbere moža. To stori oče ali stric. Danes se še vedno poudarja večvrednost
moških. Vsi papeži so videli žensko samo kot mati. Šele papež Janez XXIII. je bil
prvi, ki je sprožil spremembe. Na ta način je bila ženskam priznana pravica do
pravne in enakopravnosti z moškimi. Vendar to tudi danes ni tako saj ima ženska po
letnem poročilu 15% manjšo plačo od moških. Še vedno obstaja neenakost in
diskriminacija na podlagi spola ter premajhna zastopanost žensk v politiki.
-
V judovstvu
`