Dokument - Lafarge

Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
04
LC Tim
INTERNO
GLASILO
DRUŽBE
L A FA R G E
CEMENT
D.O.O.
z ima
2 010
ŠTUDENTI
FAKULTETE ZA
ARHITEKTURO
Zgradili šolo v JAR z
izdelki Lafarge
ZASADILI
220 DREVES
Pričeli z
rehabilitacijo delov
kamnoloma
DIJAKI IN
ŠTUDENTI V
CEMENTARNI
ISSN 1854-2816
Podpiramo
izobraževanje
in pridobivanje
praktičnih izkušenj
Alternativna goriva
predelana iz slovenskih odpadkov
VSEBINA
15 Naši ljudje
Potopis: Himalaja
04 Novice
Pristopili k novi raziskavi
Poslovanje v letu 2010
06 Intervju
Iztok Virant,
generalni direktor
17 Naše povezave
Gradnja učilnice v JAR
Poslovni partner
08 Naša varnost
Trening varne vožnje
10 Naše delo
Rehabilitacija kamnoloma Plesko
Izvor alternativnih goriv
Haimo Primas, novi finančni
direktor
LC Tim - interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o., letnik: 2010, številka: 4 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 56 52 325; e-pošta: [email protected]
/ Odgovorni urednik: Andrej Sopotnik, uredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o. / Glasilo izhaja četrtletno. Naklada: 1000 izvodov. / ISSN 1854-2816 / Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju.
Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem,
snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
STRAN 2
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
naša smer
JANE PANIČ
Gostujoči avtor
Prelomno leto 2011 prihaja
K
o brskam po spominu, da bi v ta uvodnik zapisal kakšno
misel, ki bi jo bralci z užitkom prebrali, mi pred oči venomer
prihaja prizor, ki sem ga pri prihodu v Trbovlje doživel pred
dobrim desetletjem in pol. Prijatelj umetnik me je namreč
povabil na koncert v Delavskem domu in takim vabilom se
zlepa ne odrečem. Pred tem v Zasavje nisem prav pogosto prihajal.
Takoj čez most sivina. Po stavbah, drevesih, cestah. Težek siv prah
iz dimnika cementarne. Potem vožnja z rahlo ironičnim nasmehom
mimo »nasinega centra« in končno iskanje parkirišča pred dvorano.
Ta spomin je ostal celo močnejši od vtisa s koncerta.
Zato sem bil pred nekaj tedni, ko sem prihajal v enakem letnem času
v Trbovlje, posebej pozoren. Veliko se je spremenilo. Ko prevozite
most čez Savo, sicer še vedno opazite sivo barvo, a taka je pač dolga
betonska ograja. Opazoval sem gozd nad cementarno in na drevesih
ni bilo prahu. Tudi na zidovih stavb ne. In iz dimnika je bilo v primerjavi
z mojim starim vtisom videti le simboličen dim. No, če smo pošteni,
se je bistveno spremenil tudi »nasin center«.
Konec leta je priložnost, da pregledamo prehojeno pot. Če bi
ocenjevali samo pot, ki ste jo v letu 2010 prehodili cementarji, lahko
upravičeno rečemo, da je bila trnova. Ne samo zaradi zelo zahtevnih
gospodarskih razmer, ampak tudi zaradi vsega, kar se je v tem času
dogajalo okoli cementarne. Zato se mi zdi dovolj pomembno, da se
kdaj pa kdaj vsak pri sebi malo odmaknemo od aktualnega trenutka
in pogledamo širšo sliko. Če v primeru trboveljskih cementarjev v
to sliko zajamemo zadnje desetletje in pol, se njena perspektiva
popolnoma spremeni.
je napadati z emocionalnimi izbruhi, igranjem žrtve in, tako tipično
slovensko, kalimerovsko iskati krivca za lastne težave drugje. Ker
sem cinik, sem nekoč zapisal, da imamo v Sloveniji daleč najbolje
organizirano komunalno službo, ki očitno kar čez noč odstrani
tisoče crknjenih krav, ki smo jih želeli sosedom. V enem od svojih
komentarjev pa sem tudi zapisal, da se mi zdi višek sprenevedanja,
ko politik, ki je bil več kot desetletje med najbolj privilegiranimi pri
oblikovanju državne politike, zdravi frustracije zaradi izgube moči
tako, da proti sosedom naščuva ljudi s povzročanjem strahu pred
neznanim. In ljudi je resnično strah.
Kakorkoli že, vsakdo mora za svoja dejanja slej ko prej prevzeti
tudi odgovornost. Najbrž tega v letu 2011 še ne boste doživeli, pa
čeprav sem zapisal, da bo prelomno. Bolj verjetno bo prelomno na
gospodarskem področju, s katerim bi se v podjetjih pravzaprav morali
edino ukvarjati. Po nekaj letih strmih padcev in stagnacije lahko
vendarle računamo, da se bo začelo gospodarstvo počasi pobirati.
Če bo temu tako, boste morali tudi trboveljski cementarji ponovno
nameniti vso pozornost kakovostnemu delu, konkurenčnim izdelkom,
varnosti pri delu in drugim poslovnim dogodkom. In bistveno lažje se
boste lahko posvetili izvajanju poslanstva podjetja, če boste stopili
korak nazaj in ugotovili, da ste lahko na prehojeno pot zadnjega
desetletja in pol ponosni. To je preprosto merljivo dejstvo.
Veliko dela vam želim v 2011. Da bo opravljeno dobro, ne dvomim.
Srečno. 
Jane Panič
Seveda vam nasprotniki tega ne bodo priznali. Zašli so predaleč, da
bi lahko svojo zgodbo gradili z racionalnimi ravnanji. Bistveno lažje
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 3
NOVICE
skrb za okolje
Pristopili smo k novi raziskavi
Da ima proizvodnja cementa določen vpliv na
okolje, je neizpodbitno dejstvo. Drži tudi, da
se v cementarni trudimo, da ta vpliv čim bolj
znižamo. Pri tem smo po ugotovitvah vseh
pristojnih inštitucij, ki nas spremljajo, tudi
uspešni. Cementarna v celoti deluje v skladu
s strogo evropsko in slovensko zakonodajo,
je del tega okolja in je resnično zavezana k
čim nižjemu vplivu nanj. Prav zato si v tovarni
zadajamo še strožje, interne standarde za
obratovanje.
Eno izmed dejanj, ki potrjuje naše besede,
je vzpostavitev sodelovanja s strokovnjaki
pri raziskavi na področju neprijetnih vonjav.
Raziskavo izvajamo s slovenskimi strokovnjaki
v skladu z najnovejšimi dognanji na tem
področju s strani nemških strokovnjakov, v
pomoč pa so nam tudi strokovnjaki iz Skupine
Lafarge.
Medtem ko lahko vonj predstavlja nadlogo,
pa je pomembno razumeti, da nima vpliva
na zdravje ljudi, saj ljudje zaznavamo vonj
nekaterih žveplovih spojin že v koncentracijah,
ki so ena stotina tistih, ki veljajo po standardih
o kakovosti zraka. Raven emisij žveplovega
dioksida je večinoma povezana z naravno
vsebnostjo žvepla v surovini – gre za apnenec
in glino ali njuno naravno mešanico, lapor.
To so naravni materiali, katerih sestava je
odvisna od kemične in mineralne sestave.
97 %), zniževanju dušikovih oksidov z dodatno
čistilno napravo za več kot 60 %, zniževanjem
emisij prahu iz naslova razpršenih virov za
50 % ter tudi zniževanjem CO2 z uvajanjem
okolju prijaznejših vrst cementa. Vendar pa
s tem našega dela še ni konec, saj so cilji za
prihodnje podobno ambiciozni. 
V bližnji preteklosti smo bili zelo uspešni
pri zniževanju vrednosti SO2 z izgradnjo
odžveplevalne naprave (znižanje za več kot
Zlata vrtnica 2010
Dobitnik Jaka Potrpin, prostovoljec v akciji
»Očistimo Slovenijo v enem dnevu«
Turistično društvo Trbovlje vsako leto v decembru podeljuje priznanja
in Zlato vrtnico tistim, ki s svojim delom promovirajo občino Trbovlje.
Na prireditvi, ki jo je podprla tudi trboveljska cementarna, so sodelovali
učenci Glasbene šole Trbovlje ter Trboveljčan Andrej Ikica. Prisotne sta
nagovorila predsednica Turističnega društva Trbovlje, Marija Juraja,
ter župan Občine Trbovlje, Vili Treven.
le z ozaveščanjem pa lahko takšno početje ustavimo. Sam pravi,
da je njegovo početje predpriprava na leto 2012, ko se obeta akcija
»Očistimo svet«. In tudi to akcijo bomo po naših najboljših močeh
podprli v podjetju. 
Priznanja so tokrat prejeli Drago Jerman za dosežke na področju
smučarskega športa v Trbovljah, Karmen Štrancar Rajevec za delo
na novinarskem področju, Anda Guzej za sodelovanje s Turističnim
društvom Trbovlje ter Mišo Brečko za promocijo Trbovelj ter vzor, ki ga
daje na svoji nogometni poti mladim.
Prejemnik najvišjega priznanja za leto 2010, Zlate vrtnice, je Jaka
Potrpin, prostovoljec v akciji "Očistimo Slovenijo v enem dnevu".
Prejemniku nagrade pošiljamo čestitke tudi iz cementarne ter se mu
zahvaljujemo za organizacijo in koordinacijo akcije v Trbovljah.
Jaka ima kljub uspešno zaključenem projektu ambiciozne načrte
tudi za prihodnje. Na spletu ureja blog, s katerim nadaljuje z
vpisom onesnaženih točk v občini. Teh je namreč še vedno veliko,
STRAN 4
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
PREDAJA ZLATE VRTNICE 2010
Jaka Potrpin ima na okoljskem področju še ambiciozne načrte.
LETO 2010
DUBAJ
Kakšno je bilo
poslovno leto,
ki se poslavlja?
Lafarge na sejmu BIG 5
Na poslovanje v letu 2010 je vplivala
slaba splošna ekonomska situacija,
še posebej kriza v gradbeništvu. Ta
dejavnost za razliko od nekaterih
drugih ni bila deležna državne pomoči. Količinski upad prodaje v primerjavi s
prejšnjim letom ni bil dramatičen – glavni
padec prodaje smo doživeli že v letu 2009
(tudi zaradi povečanega pritiska uvoza) – se
je pa zato v letošnjem letu močno poznala
likvidnostna kriza v celotnem gradbenem
sektorju, ki je hkrati z ustavitvijo novih
investicij povzročila kar nekaj pretresov
med našimi kupci v gradbeništvu. Poleg
tega je prišlo tudi do zloma pomembnega
distributerja, ki je za nas predstavljal enega
od pomembnih distribucijskih kanalov
za prodajo vreč in do nedavnega tudi
zanesljivega plačnika.
Zaradi navedenega smo bili prisiljeni
oblikovati ustrezne rezer vacije in v
posameznih primerih celo odpise dela
terjatev, kar je močno vplivalo na naš poslovni
rezultat. Zaradi otežene plačilne sposobnosti
naših kupcev smo morali iskati druge vire
kratkoročnega financiranja, prav tako pa tudi
omejevati dobave. Sprejemati smo morali
tudi nepriljubljene, vendar nujne ukrepe tako
pri zmanjševanju fiksnih stroškov, zamiku
investicij in drugih elementih poslovanja.
Leto 2010 bomo zato končali precej slabše
od pričakovanj. Najmanj toliko težav
pričakujemo tudi v letu 2011, saj zaenkrat
nič ne kaže, da bo prišlo da hitrega povečanja
obsega investicij, pa tudi prestrukturiranje
gradbenega sektorja naš še čaka.
Na področju prodaje in marketinga bomo
v prihodnjem letu veliko časa preživeli z
našimi obstoječimi in potencialnimi kupci.
Zavedamo se pomena dobrih odnosov z
njimi, ob še boljšem razumevanju njihovih
potreb pa želimo z njimi vzpostaviti še
trdnejši partnerski odnos. Del tega je tudi
sodelovanje pri razvoju novih izdelkov, ki
lahko predstavljajo veliko konkurenčno
prednost. Aktivnejši bomo tudi na področju
tržnih raziskav, tržnega komuniciranja in pri
sami promociji naših izdelkov. Nekaj teh
aktivnosti se že odvija, ostale pa pripravljamo
za naslednje leto. 
Marko Pirc
Aljaž Kuzmanovski
Močna
blagovna
znamka
na regionalni
ravni
in zaveza za
trajnostno
gradnjo
Potreben
je razvoj
učinkovitejših
gradbenih
sistemov
Združeni arabski emirati
Sejem je obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev.
Poslovne enote Skupine Lafarge, ki poslujejo na Bližnjem vzhodu, so se
udeležile gradbenega sejma BIG 5, ki je od 22. do 25. novembra letos
potekal v Dubaju. Skupina Lafarge v regiji Bližnjega vzhoda je tako na
sejmu prvič skupno predstavila svoje dejavnosti in javno spregovorila
o trajnostni gradnji.
Regionalni predstavnik Afrike in Bližnjega vzhoda za divizijo agregatov
in betona Skupine Lafarge Greg Sheardown je poudaril, da je bil sejem
odlična priložnost, da se Lafargeeve poslovne enote Bližnjega vzhoda
predstavijo v enotni podobi in pod isto blagovno znamko, ki je sinonim
za strokovnost, kakovost in tehnična znanja.
»Naše stranke v regiji so velika gradbena podjetja, ki od nas pričakujejo
celovite rešitve za svoje probleme,« je še dodal Sheardown. »Ta sejem,
ki je pritegnil več kot 50.000 obiskovalcev, nam je ponudil priložnost,
da predstavimo Skupino Lafarge, njeno moč, poslovanje in inovacijsko
politiko. Na Lafargeevem razstavnem prostoru smo predstavili
proizvode z dodano vrednostjo, kot so Ductal® in drugi.«
Predsednik uprave Lafarge Cement Emirates, Antoine Duclaux, je ob
tem izrazil zadovoljstvo, ker so poslovne enote na sejmu pripravile tudi
konferenco z naslovom Trajnostna gradnja – naslednja gonilna sila
razvoja? Na njej so predstavili svoje raziskave na področju trajnostne
gradnje. »Čeprav je ozaveščenost o izzivih in prednostih trajnostnega
razvoja v gradbeništvu v regiji šele na začetku, je pomembno pokazati,
da smo Skupina, ki bo igrala pomembno vlogo v prihodnjih tovrstnih
razpravah,« je ob tem dejal Antoine Duclaux. »S konferenco smo želeli
opozoriti predvsem na potreben razvoj učinkovitejših in trajnostnih
gradbenih sistemov.«
Skupina Lafarge je letos sodelovala tudi na nekaterih drugih sejmih
v regiji: v Jordaniji, Katarju in Iraku.
Za več informacij lahko obiščete spletno stran sejma BIG 5:
www.thebig5exhibition.com
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 5
INTERVJU
POGOVARJALI SMO SE
Iztok Virant, generalni direktor
V zadnjem mesecu ste se izkazali kot izredni
retorik, ki zna ohraniti spoštljiv odnos do
drugače mislečih, ko ste pojasnjevali svoja
stališča glede uporabe alternativnih goriv.
Kako ob teh pritiskih javnosti ohranjate svoj
notranji mir?
Notranje ravnovesje mi pomaga vzdrževati
predvsem prepričanje, da je to, kar počnemo,
prav. Da bodo na koncu prevladala dejstva
in objektivnost. Včasih se počutim kot v vlogi
izpred let, ko sem bil zaposlen v sedanji Xelli.
Takrat je prevladovalo splošno prepričanje,
da je siporex oziroma ytong »radioaktiven«.
Vedeli smo, da to ni res. Da gre za odličen in
sodoben material, ki je tudi okolju prijaznejši
od klasičnega. Danes sem vesel, ko berem
in slišim, da so ljudje to spoznali in material
sprejeli. Da so zmagala dejstva. Podobno
se dogaja v Lafargeu. Ničesar se nimamo
sramovati. Nasprotno. Ponosni smo lahko
na to, kar počnemo in kar smo dosegli. Z
vidika ohranjanja virov in vplivov na okolje
je naše delovanje vedno boljše. V zadnjih
petih letih smo zmanjšali emisije SO 2 za
97 odstotkov, NOx za 60, prah za 40. To so
ogromni preskoki. Obenem smo z uporabo
alternativnih goriv zmanjšali oziroma obdržali
enak nivo emisij težkih kovin in benzena.
Čeprav imajo civilne iniciative lahko različne
interese, so med njimi tudi taki, ki jih pritegne
STRAN 6
|
Ob nedavnih protestih zoper
uporabo alternativnih goriv se
je direktor Lafargea v Trbovljah
Iztok Virant pogosteje pojavljal
v medijih in pojasnjeval, zakaj
ti protesti niso upravičeni, saj
podjetje obratuje v skladu z
veljavno zakonodajo. Zato smo
ga tokrat povabili k pogovoru
o aktualnih zadevah, med
katere pa sodijo še zaključek
poslovnega leta in novi načrti.
Poskušali smo mu zlesti tudi
malo »pod kožo«, vi pa boste
ocenili, v kolikšni meri nam je to
uspelo.
t. i. »aktivistični duh«. Ste bili tudi vi kdaj
aktivist?
Sem. Kolikor se spomnim, sem bil kar
aktiven, ko so pred približno dvajsetimi leti, bil
sem še študent, želeli zgraditi vseslovensko
sežigalnico. Za stvar me je navdušila sošolka
iz gimnazije, ki je bila zelo družbeno aktivna
in je znala nazorno predstaviti, da sežiganje
odpadkov ni dobro. Razlika med mano takrat
in danes je v tem, da sem vmes končal študij
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
strojništva, da poznam termične procese in
vem, kaj se lahko v posameznih procesih
dogaja in kako lahko na to vplivaš.
Potemtakem lahko razumete to javno
zavzemanje za neko stvar?
Seveda to razumem. Skrb za zdravo
okolje, skrb za zdravje je ena od osnovnih
odgovornosti vsakega posameznika in
družbe kot take. Vendar se mi včasih zdi,
da Slovencem manjka moč konsenza.
Kot posamezniki zahtevamo veliko, kot
člani družbe pa nismo pripravljeni na
kompromis. Vidimo lahko, kako določene
lokalne samoiniciative blokirajo projekte,
na primer v Trebnjem, ko je posameznik
preprečeval izgradnjo avtoceste, ker se
pač ni želel preseliti, imamo iniciative,
ki jih motijo hidroelektrarne, ker naj bi
daljnovod kazil izgled okolice, kjer imajo
postavljene vikende, društvo za opazovanje
ptic nasprotuje vetrnim elektrarnam …
Verjamem, da je ljudi strah vsake nove
zadeve in da smo vsi nezaupljivi, dokler ne
prejmemo dovolj podatkov. Še teže je, kadar
imamo neke negativne izkušnje iz preteklosti,
ali smo tarča dramatičnih sporočil iz okolja,
medijev. Ko sem bil sam še osnovnošolec,
smo pri tabornikih dali tudi kakšno gumo
na prvomajski kres. Odlično je gorelo, je pa
grozno smrdelo in se kadilo. Veliko nas ima o
kurjenju odpadkov – če ostanem pri področju
sosežiga – določene negativne izkušnje.
Vendar pa se kurjenje v naravi ali domači peči
povsem razlikuje od industrijskega sežiga,
kjer gre za višje temperature, nadzorovano
okolje in nadzorovane, atestirane vire.
Kje vi vidite rešitev?
Če me vprašate, ali sem za zdravje?
Absolutno. Vsi smo za to. Vsi smo tudi za to,
da se prepovedo prakse, ki škodijo okolju.
Vendar pa si vsi želimo tudi določen življenjski
standard. Če se zavzemam za zdravo okolje,
ali sem se pripravljen dosledno odpovedati
uporabi avtomobila? Brezkompromisne in
ekstremne zahteve določenih iniciativ nas
bodo – če smo pošteni – pripeljali nazaj
k naravi do te mere, da bomo spet začeli
graditi zemljanke, si izdelovati oblačila iz
živalske kože in se odpovedali danes že
nepogrešljivim tehničnim pripomočkom. Zato
mislim, da je izziv družbe ravno v tem, da na
svetu, kakršen je, poiščemo načine, kako
uravnoteženo, s čim manj vpliva na okolje in s
čim manjšo porabo virov vzdrževati standard,
kot ga poznamo, oziroma, da pri tem celo
napredujemo in omogočimo izboljšanje
življenjskih razmer vsem prebivalcem na
planetu.
Ali poskušate tudi v svojem vsakdanjem
življenju spreminjati navade, biti bolj okoljsko
osveščeni?
Ob koncu tedna, ko nisem službeno na poti,
največkrat ne uporabljam avtomobila. Zelo
rad hodim peš ali kolesarim. Na to poskušava
s soprogo navajati tudi otroke. S sinom, zdaj
je star šest let in pol, sva ob koncu tedna
cele dneve na kolesu, naj bo toplo ali hladno
vreme. Tudi hčeri, ki ima že dlje časa vozniški
izpit za moped in tudi že za avto, nismo nikoli
kupili mopeda, pa tudi vozila ne, saj ji v mestu
zadostujeta kolo in avtobus.
okrog ničle, mogoče celo pod njo. In se hitro
preoblečeš. Še dva dni po potopu nimaš
težav s krvnim obtokom. Seveda obstajajo
obleke, ki omogočajo tudi potapljanje v mrzlih
pogojih, ampak glede na to, da se jaz v take
mrzle vode spustim največ enkrat letno,
te opreme nimam. Imam klasično mokro
neoprensko obleko. Z vidika uporabe virov temu bi v inženirski praksi rekli funkcionalna
analiza vrednosti - se mi suhe neoprenske ne
splača nabaviti.
Se boste božičnega potapljanja udeležili tudi
letos?
Nisem še dobil obvestila. To je posledica
tega, da sem zelo malo v Mariboru. Včasih
so me prijatelji pogosto vabili na razna
srečanja. Zadnje čase pa opažam, da mi
obvestila pošiljajo samo še v vednost. Če
bodo pripravili božično potapljanje, se ga bom
poskušal udeležiti. Zanimivo je. Na obrežju
se zberejo družine, nas malo spodbujajo, se
nam malo smejijo. Mi pa šklepetamo z zobmi
in skačemo po mrzli Dravi. Krasno doživetje.
Sicer kratkotrajno, ampak ostane v spominu.
In v kosteh.
Si radi vrtite glasbo?
Rad. Doma imam kar nekaj zgoščenk in tudi
še vinilnih plošč. Všeč mi je glasba, ki ni
napisana za določeno ciljno skupino, ampak
taka, s katero želi nekdo nekaj izraziti. Sem
sodita blues, pa etno glasba. Rad poslušam
tudi rock, sploh če je zaigran na električni
kitari Lesa Paula. Je pa odvisno tudi od
razpoloženja. Ta teden sem si za poslušanje
v avtu pripravil paket opernih izvedb, in sicer
Montserrat Caballé, Pavarottija, pa opero
Smo ena izmed tovarn, ki se je
v preteklem letu zelo prilagodila
zmanjšanemu obsegu prometa.
Zmanjšali smo stroške, zaradi
kar nekaj upokojitev tudi
število zaposlenih. S kazalci
učinkovitosti smo zadovoljni.
Naše aktivnosti in naložbe
se bodo tako v bodoče še
nadaljevale predvsem na
okoljskem področju.
Lakme avtorja Lea Delibesa. Čudovita plošča,
sploh arija zvončkov. Zelo priporočam.
Ste kdaj tudi sami igrali kakšen glasbeni
inštrument?
Tega pa ne. Ko sem bil star šest, sedem let,
je oče predlagal, da bi igral harmoniko. Pa je
bil moj odpor tako silovit, da mi kaj takega
doma niso več predlagali. Pozneje sem pel
v zboru, pa v gimnazijskem oktetu, za časa
študija sem bil – sicer krajše obdobje – tudi
rezerva pri mariborskem oktetu.
Pa vaši otroci?
Hči je naredila nižjo glasbeno šolo klavirja,
ampak je zadnje leto ni več vleklo k igranju,
Gibanje je tudi sicer človeku koristno …
Včasih sem se sam bistveno več ukvarjal s
športom. Zdaj se zaradi svojih obveznosti s
prijatelji srečamo pri nogometu enkrat ali
dvakrat mesečno. Sem pa bolj zadržan z
žogo, odkar sem si poškodoval ahilovo tetivo.
Tako se »razelektrim« v glavnem v krogu
družine.
Namignili so mi, da se ukvarjate tudi s
potapljaštvom. Zdaj ni sezona za to ali pač?
V Sloveniji ravno ni. Izvajamo pa decembra
v Mariboru tradicionalno božično potapljanje
v Dravi. Povem vam, da ni bolj poživljajoče
izkušnje, ko po desetih minutah v vodi pri
dveh, treh stopinjah, prideš na ozračje
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 7
INTERVJU
tako da smo tisti pianino spravili v promet.
Letos sem ji pa moral pomagati pri nakupu
»sintisajzerja«. Zdaj ima »korga« v hiši, nekaj
pesni, nekaj piše, bomo videli, kaj bo. Mi
je pa všeč, da ima širok glasbeni okus.
Seveda včasih posluša tudi glasbo, ki jo jaz
ne razumem več. Ampak to je v redu. Tudi
moja mama ni razumela glasbe, ki sem jo jaz
poslušal.
Leto, ki se počasi zaključuje, je bilo po
poslovni poti za vas kar burno …
Mislim, da bo šlo v anale kot eno izmed
zelo zahtevnih. Gradbeništvo kot panoga je
v Sloveniji pod velikim pritiskom. Pravim da
delno neupravičeno, ker potrebe po gradbenih
projektih v Sloveniji so, pa ne mislim le
stanovanjske, temveč tudi infrastrukturne,
kot so cestne povezave, energetski objekti,
ki bi jih država morala podpreti. Zasavje kot
regija s 45.000 prebivalci ima izredno slabe
cestne povezave z ostalo Slovenijo. Tudi
zaradi tega sem ne doteka več kapitala, idej
in poslovnih priložnosti.
V zadnjih letih smo izvedli
ogromno sprememb. Tovarno
smo tako rekoč postavili na
glavo. Da smo zmanjšali izpuste
CO2, smo morali spremeniti
tudi proizvodni asortiman, kar
je povzročilo velike spremembe
v proizvodnji cementa. Veliko
energije smo vložili tudi v
razlaganje, pojasnjevanje, kaj
to pomeni, a izgleda, da še
premalo. Še bolj se moramo
potruditi doseči konstruktivni
odziv lokalnih skupnosti, vsaj
tistih, ki jih zanimajo dejstva in si
želijo objektivnih informacij. Leta
2008 smo na primer poslali dve
vabili zdravnikom v Zasavju na
predstavitev in pogovor o tem,
kaj pomeni uporaba alternativnih
goriv. Žal se jih je od 70
povabljenih odzvalo samo 5.
Če lokalna iniciativa pri pristojnih doseže,
da se morajo zakonske meje za emisije pri
sosežigu alternativnih goriv še znižati, ali ste
na to pripravljeni?
Zakonodaja na tem področju se konstantno
zaostruje, mi pa poskušamo biti vedno korak
pred njo. V težki industriji sprememb ne
moreš narediti čez noč. Potrebuješ nekaj
let, da pripraviš investicijske elaborate,
in zgradiš opremo, ki je za to potrebna.
Mi že danes zadostujemo temu, kar bo
zakonodaja na področu izdelave cementa
in sosežiga prinesla v 2011 in kasneje. Ker
smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje
zaradi sosežiga pod strožjimi pogoji, kot
veljajo za cementarne, smo z izboljšavami
že zadostili tudi predpisom, ki bodo leta
2011 stopili v veljavo za cementarne.
Že prej sem povedal, kako zelo smo znižali
izpuste. Nadaljevali bomo – ne s tem
tempom, ker boljši si, težje je nadaljevati z
enakim tempom, ampak naš cilj in zaveza
ostajata trajnostno, okolju prijazno delovanje.
Katere cilje za leto 2011 bi izpostavili?
Lafarge dobro sodeluje z lokalnimi
skupnostmi v Zasavju. Vmes so vam zaradi
tega tudi marsikaj očitali.
Lafarge deluje v skladu s svojo poslovno
politiko. Normalno je, da podjetja lokalni
skupnosti, v kateri delujejo, del sredstev tudi
vračajo. Zdaj v predprazničnem času lahko
vidimo ogromno objav v medijih, ko se veseli
predstavniki lokalnih skupnosti fotografirajo
s ponosnimi predstavniki podjetij, ko jim
ti izročajo sredstva za kakšno opremo ali
izboljšave. Nič drugače ne delamo mi. Naša
komisija, sestavljena s predstavniki vseh
treh zasavskih občin, med vlogami poskuša
podpreti tiste, ki so najbolj v sozvočju z
našo usmeritvijo, torej, ki se ukvarjajo z
izboljševanjem bivalnih pogojev, s kakovostjo
življenja ali pa prvenstveno z otroki, kot so
na primer športna društva, zveza prijateljev
mladine, varstveno delovni center.
Ste že vzpostavili sodelovanje z novim
županom Trbovelj?
Smo. Prepričan sem, da nam je konstruktiven
dialog v medsebojnem interesu in da
bomo vzpostavili odličen odnos in uspešno
sodelovanje.
Želim si več investicij v gradbene projekte.
Osebno si želim enako dobrih poslovnih
odnosov v kolektivu, kot smo jih imeli do
zdaj. Vem, da so marsikdaj na preizkušnji.
Dejstvo pa je, in mislim, da se tega vsi
dobro zavedamo, da je naša prva skrb
spoštovanje zakonodaje in varovanje okolja.
Glede tega sem vesel, da delam z ljudmi, ki
delijo ista prepričanja. Proizvodnja cementa
je pomembna panoga, brez cementa ni
hiš, ni cest, ni bolnišnic, a vemo, da ima ta
proizvodnja določene vplive na okolje. Če
smo ljudje, ki delamo v tej panogi, odgovorni
in vestni, lahko te vplive zmanjšamo na
minimum. In to nam uspeva. 
Nagrajene prijave
»Nevarni dogodki in situacije«
Od 1. julija do 11. decembra 2010 je bilo v register
prijav nevarnih dogodkov prijavljenih 26 zaznanih
nevarnih situacij v podjetju. Med prijavitelji smo petim
podarili praktično darilo (športno majico). Nagrajence
je odločil žreb. 
Martin Koprivc
STRAN 8
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Za prijavo pod oznako:
Nagrajeni prijavitelji:
1.
E-mail - 06/010
Miha Češnovar
2.
ELD - 12/010
Zdenko Skrinjar
3.
PRO – 15 / 010
Jože Skušek
4.
PRO – 18 /010
Gregor Uranič
5.
PRO – 20 /010
Karel Polutnik
NAŠA VARNOST
Usposabljanje za
varno vožnjo
Vožnja v različnih
vremenskih razmerah.
Trening varne vožnje
Udeleženci
zadovoljni z
novimi znanji
Že v eni od prejšnjih številk smo poročali o izvajanju praktičnega
izobraževanja na področju prometne varnosti, in sicer na poligonu
Centra varne vožnje AMZ na Vranskem, ki smo ga pripravili za vse
zaposlene, ki v okviru svojih službenih obveznosti upravljajo z vozili
v javnem prometu.
Usposabljanja za varno vožnjo s svojim osebnim vozilom se je oktobra
in novembra udeležilo 35 zaposlenih iz podjetij Lafarge cement,
Lafarge transport in SINET. Udeleženci so pri usposabljanju pridobili
dodatna znanja za upravljanje vozila v različnih vremenskih razmerah
na cestišču. Glede na izredno pozitiven odziv o pridobljenih novih
znanjih udeležencev tega enodnevnega izobraževanja in glede na
možnosti nadaljevalnega programa, ki ga ponuja center AMZS, bo
podjetje proučilo možnosti izvedbe usposabljanja za zaposlene tudi
v prihodnjem letu. 
Martin Koprivc
Udeleženci zadovoljni
Usposabljali so se s svojimi vozili.
varnost pri delu s transportnimi sredstvi
Razkladanje sipkih materialov
Na podlagi izmenjave informacij o nevarnih dogodkih in nezgodah pri
delu v sistemu Skupine Lafarge smo po tragični delovni nezgodi, ki
se je pripetila vozniku tovornjaka v Nemčiji prejeli priporočila delovne
skupine za varnost in zdravje pri delu za revizijo postopka razkladanja
sipkih tovorov.
Ker je v nesrečnem primeru šlo za prevrnitev tovornega vozila med
dviganjem kesona, pri čemer je voznika vrglo iz kabine na desno stran
vozila in ga pokopalo pod seboj, je bilo potrebno na novo regulirati
postopek razkladanja skladno s priporočili delovne skupine.
Po opravljeni analizi razkladalnih mest v okviru naše poslovne
enote smo dopolnili navodila s pomembno zahtevo, ki temelji na
preventivnem ukrepu, in sicer tako, da se mora voznik vozila ves čas
trajanja postopka dvigovanja in spuščanja kesona oziroma razkladanja
nahajati v kabini pripet z varnostnim pasom, ne glede na to, da se
vozilo ne giblje. Pri zahtevnih postopkih mora v nekaterih primerih
voznik operacijo razkladanja tudi ponavljati, zato lahko postopek ta
ukrep časovno podaljša. Kljub temu si je za varnost potrebno vzeti
čas. Urejanje varnega postopka razkladanja je zahtevna operacija, ki
jo mora voznik tovornega vozila odgovorno in varno izvesti.
Podrobne analize omenjene nesreče so pokazale, da bi se bilo
verjetno moč izogniti tragičnim posledicam, če bi bil voznik med
prevrnitvijo vozila pripet z varnostnim pasom.
prevrnitev tovornega vozila
Uporaba varnostnega pasu je za voznika nujna tudi pri pretovarjanju.
V izogib podobnim dogodkom smo znotraj Skupine pristopili k
sistematičnemu urejanju varnosti in zdravja pri delu s transportnimi
sredstvi. Pomembno vlogo pri tem igrajo na novo izdana priporočila
Skupine, predhodnica standarda skupine, ki bo izšel naslednje leto. Ta
priporočila predstavljajo pomembno osnovo in dragocen pripomoček
za izobraževanje vseh udeleženih v transportu in pretovarjanju
materialov. 
Martin Koprivc
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 9
NAŠE DELO
Skupina Lafarge je leta 2000
vzpostavila globalno partnerstvo
z mednarodno okoljevarstveno
organizacijo WWF International.
Gre za povsem nove vrste
partnerstvo, ki vključuje industrijo
in nevladne organizacije. Pristop
k reševanju okoljskih tem je
razvila Skupina Lafarge, razvite
pobude za spodbujanje biotske
raznovrstnosti pa so ustvarile
precedens tako v cementni
industriji kot v industriji na
sploh. Na preizkušnji je bil
tudi WWF: Ali lahko sodeluje z
velikim industrijskim podjetjem,
ki pomembno vpliva na okolje?
Ali bo lahko v tem partnerstvu
uveljavljal svoj pravi vpliv?
Izkazalo se je, da sta bili obe
strani pripravljeni na razpravo in
izmenjavo mnenj, čeprav sta se
med sodelovanjem soočali tudi
s težavami. Svoje sodelovanje
sta podaljšali tudi v letih 2004 in
2009.
Partnerstvo prinaša ogromno
celotni cementni industriji ter
ima vpliv tudi širše v odnosih
med industrijo in okoljskimi
nevladnimi organizacijami.
Rehabilitacija delov kamnoloma
Novembra
zasadili 220 dreves
Eden izmed projektov,
ki smo si jih v sklopu
letošnjega leta biotske
raznovrstnosti zadali
v cementarni, je
bila rehabilitacija
oz. sanacija delov
kamnoloma Plesko, na
katerih smo končali z
izkopavanjem surovine
za proizvodnjo cementa
(apnenca in laporja).
KAMNOLOM PLESKO
Območje, na katerem smo končali z izkopavanjem surovine,
bomo ustrezno rehabilitirali.
V prvi fazi rehabilitacije delov kamnoloma smo v začetku novembra sanirali nekatera
območja, na katerih smo pripravili ustrezno podlago ter zasadili 220 dreves, od tega 40
trepetlik, 40 črnih jelš in 140 akacij. Pred zasaditvijo smo predlog drevesnih vrst, ki so ga
pripravili strokovnjaki, predstavili tudi predstavniku Čebelarskega društva Trbovlje, ki je bil z
našim načrtom zadovoljen, saj je med omenjenimi drevesi predvsem akacija znana kot zelo
»medovita« rastlina.
Zavedamo se, da nova ozaveščenost med industrijskimi podjetji zahteva odločne in vidne
ukrepe. Za izboljšanje znanja o okolju, biotski raznovrstnosti ter rehabilitaciji kamnolomov si
pomagamo z uporabo orodij, ki jih je Lafarge razvil s svojimi partnerji: od najmanjših lokalnih
skupin do mednarodnih, kakršna je tudi mednarodna organizacija s področja varstva okolja
WWF International.
Prispevek teh partnerstev je za Lafarge bistvenega pomena. Brez zunanjega pogleda na naša
dejanja, naše pobude in načine izboljšanja, bi bili sami edini sodnik in porota svojega dela.
Tudi v Sloveniji sodelujemo z mnogimi priznanimi strokovnjaki, v prihodnjih letih pa načrtujemo
tudi večjo vpletenost lokalne skupnosti, predvsem šol. Naslednje faze sanacije kamnoloma
so sicer še ambicioznejše, v njih načrtujemo zasaditev še precej večjega števila dreves. 
Proizvodnja cementa se začne
s pridobivanjem surovine v
kamnolomu. Najpomembnejši
osnovni surovini za proizvodnjo
cementa sta apnenec in glina
ali njuna naravna mešanica –
lapor.
STRAN 10
|
Poleg izboljšanja podobe krajine ima sanacija delov kamnoloma še
druge prednosti. Z njo zmanjšujemo vplive pridobivanja surovine v
naravnem okolju, dajemo rastlinam in živalim nov življenjski prostor,
izkazujemo spoštljiv odnos do narave in zmanjšujemo erozijske
procese. Zasaditev dreves smo izvedli s pomočjo strokovnjakov in
v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi. Področje je ustrezno
zaščiteno pred divjadjo, za drevesa pa bomo primerno skrbeli tudi v
prihodnje.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Slovenija
Cementarna Trbovlje.
ALTERNATIVNA GORIVA
Izključno
slovenskega
izvora
GORIVA, PREDELANA IZ ODPADKOV, SO ALTERNATIVA FOSILNIM GORIVOM
Njihova uporaba v cementni industriji je varen in hkrati okolju prijazen ukrep, ki ga izvajamo tudi v
Trbovljah.
Cementarne potrebujejo za svojo proizvodnjo visoke temperature.
Te zagotavljajo goriva, ki so lahko konvencionalna, torej fosilnega
izvora, ali alternativna, pridobljena iz drugih virov in obenem skrbno
predelana, atestirana in certificirana. Od teh uporabljamo v Trbovljah
goriva iz odpadne plastike, odpadna olja in izrabljene gume. Njihova
uporaba pozitivno vpliva na izpuste in poslovanje podjetja. Pri
sosežigu alternativnih goriv se namreč zmanjšajo izpusti CO2, emisije
SO2, občutno se zmanjšajo tudi emisije NOx ki se najbolj tvorijo ravno
pri uporabi fosilnih goriv.
Z uporabo alternativnih goriv hkrati
prispevamo k ohranjevanju naravnih virov ter
znižujemo količino še uporabnih odpadkov,
odloženih v okolje. V dobrem letu in pol
uporabe teh goriv v Trbovljah smo občutno
zmanjšali uporabo fosilnih goriv ter dodatno
zmanjšali obremenjevanje okolja z odpadno
plastiko, odpadnimi olji in izrabljenimi
gumami, ki so v celoti slovenskega izvora in bi
v veliki večini končali na slovenskih smetiščih
in potencialno ogrožali našo podtalnico.
V zadnjem času so se v javnosti pojavljali
tudi dvomi o izvoru odpadkov, ki jih po
procesu predelave uporabljamo v trboveljski
cementarni. Poudarjamo: naši dobavitelji
alternativnih goriv so izključno slovenska
Uporaba goriv, pridobljenih iz odpadkov
izključno lokalnega, slovenskega
porekla, prinaša koristi celotni skupnosti.
Za primerjavo: povprečni Slovenec
letno proizvede 450 kg komunalnih
odpadkov. Od tega jih kar 330 konča na
odlagališčih. V Nemčiji, poleg Avstrije in
Švice eni izmed okoljsko najbolj razvitih
in zavednih držav, pa le 4 kg. Cementna
industrija prav v omenjenih državah
uporabi največ alternativnih goriv.
podjetja. Ta goriva pridelujejo iz odpadkov,
nastalih izključno v Sloveniji. Razmere se
na tem področju v zadnjem času tudi naglo
izboljšujejo. Število ponudnikov tovrstnih
goriv narašča, predvsem pa nas lahko veseli,
da kot družba postajamo odgovornejši do
ravnanja z našimi odpadki.
Da lahko v trboveljski cementarni sploh
uporabljamo alternativna goriva, smo morali
investirati v najboljše razpoložljive tehnologije
v višini preko 30 milijonov evrov. V naprave za
doziranje in skladiščenje alternativnih goriv
smo vložili dodatna 2 milijona evrov.
Cementarna v celoti posluje v skladu z
okoljskim dovoljenjem. Postopek pridobivanja
okoljskega dovoljenja, skladnega z evropsko
in slovensko zakonodajo, je trajal več kot
tri leta, vse meritve emisij pa opravlja
neodvisna, s strani države pooblaščena,
strokovna institucija.
Uporaba alternativnih goriv je sicer povsem
običajna praksa v vseh konkurenčnih
cementarnah v zahodnem svetu. Tovrstno
prakso izvaja dolga leta tudi konkurenčna
cementarna v Sloveniji. 
2010
|
Dodatne prednosti uporabe
alternativnih goriv:
•Odpadki, ki niso več primerni
za snovno izrabo, postanejo s
predelavo vir energije.
•Brez predelave bi ti odpadki
večinoma končali na slovenskih
smetiščih, kazili podobo krajine
ter potencialno ogrožali našo
podtalnico.
•Priložnost za kreiranje novih
delovnih mest v celi verigi
ravnanja z odpadki.
•Strožja zakonodaja na
področju emisijskih vrednosti,
zaradi katere so investicije
v opremo za nižje izpuste še
intenzivnejše, vpliv na okolje pa
še manjši.
•Tehnologija sosežiga je varen in
učinkovit način zmanjševanja
količine in koristne uporabe
odpadkov, ki omogoča
konkurenčnost podjetij na trgu.
•Dokaz za to so uspešne
okoljske politike najbolj okoljsko
ozaveščenih članic EU.
•Zmanjšanje emisij CO2 zaradi
uporabe obnovljivih virov.
•Skladnost z lokalno in evropsko
zakonodajo.
•Znižanje stroškov celovitega
upravljanja z odpadki.
•Večja stopnja predelave
odpadkov.
•Lokalni energetski vir.
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 11
NAŠE DELO
PREDSTAVLJAMO
Haimo Primas, finančni direktor
Decembra se je naši ekipi pridružil Haimo
Primas, ki bo s 1. januarjem uradno prevzel
funkcijo finančnega direktorja podjetja
Lafarge Cement d.o.o.
Haimo Primas
Avstrijec s slovenskimi koreninami.
Haimo Primas je po izobrazbi diplomirani
ekonomist in prihaja iz Avstrije, natančneje iz
kraja Vogau, ki leži v neposredni bližini meje
s Slovenijo.
Svoje delovne izkušnje si je nabiral v podjetju
BBAG – največji avstrijski pivovarni kot vodja
interne revizije in nato kot tehnični kontrolor v
cementarni v Retzneiju. Zadnji dve leti je delal
v upravi Lafargeve poslovne enote v Avstriji,
kjer se je ukvarjal z optimizacijo nabavnih in
prodajnih kanalov cementarn Manersdorf,
Retznei in Trbovlje ter optimizacijo strateških
povezav kupcev s poudarkom na logističnih
rešitvah.
Kot nam je zaupal, ima tudi slovenske
korenine. Družina njegove matere izvira iz
kraja Jurij pri Kungoti. Slovensko zaenkrat
nekaj malega razume in govori, vendar, kot
pravi, bo delo v naši cementarni izkoristil
tudi zato, da svoje znanje slovenščine še
izpopolni. 
Iva Dominkovič
DIJAKI IN ŠTUDENTI RAZLIČNIH SMERI
Podpiramo izobraževanje in pridobivanje
praktičnih izkušenj
V letu 2010 se je pri nas
praktično usposabljalo 9 dijakov
in 4 študenti.
Skupaj so opravili 1000 dni
praktičnega usposabljanja.
V podjetju iz leta v leto prejemamo več
prošenj dijakov in študentov različnih
strok, ki nas prosijo za možnost opravljanja
praktičnega usposabljanja. Na nas se s
podobnimi prošnjami obračajo tudi različne
izobraževalne ustanove.
Kot nam povedo, imajo pri iskanju možnosti
praktičnega usposabljanja vsi velike težave,
saj se podjetja na tovrstne prošnje v večini
ne odzivajo.
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE MLADIH
Mladi pridobivajo v cementarni praktične izkušnje tudi na komercialnem področju.
V našem podjetju pa smo mnenja, da je
treba generacijam, ki prihajajo, na vsak
način omogočiti, da poleg teoretičnega
znanja pridobijo tudi praktične izkušnje. Zato
praktično izobraževanje omogočimo vsem
prosilcem, če je to le izvedljivo. To pomeni,
če imamo na voljo ustreznega mentorja in
delovni prostor.
Ponosni smo lahko, da smo v letu 2010
praktično usposabljanje omogočili 9 dijakom
in 4 študentom, ki so pri nas opravili skupaj
1000 dni praktičnega usposabljanja.
Dijaki in študentje so pri nas pridobivali
praktične izkušnje s področja kakovosti,
strojništva, računalništva, komerciale in
logistike.
Zavedamo se, da v času, ko je zaradi
nenehne reorganizacije in optimizacije
stroškov, delovna obremenitev za vse
zaposlene vedno večja, delo s praktikanti
za mentorje največkrat predstavlja dodatno
obremenitev in odgovornost. Kljub temu se
bomo še naprej trudili, da bodo naša vrata
ostajala odprta tudi za tiste, ki bi se radi pri
nas česa naučili.
Ob tem se zahvaljujemo tudi Poslovno
komercialni šoli iz Celja, ki nam je za naše
uspešno sodelovanje podelila posebno
priznanje. 
STRAN 12
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Strokovni posvet
Društvo minerjev, vrtalcev in pirotehnikov
Slovenije
Novembra je Društvo minerjev,
vrtalcev in pirotehnikov Slovenije
pripravilo tretji strokovni posvet,
na katerem se je 80 slušateljev
poučilo o novi rudarski
zakonodaji, varnem miniranju
v najtežjih pogojih, tehničnimi
rešitvami za varno izvajanje del,
zakonodajo in zakonodajnimi
spremembami na področju
pirotehnike. Udeleženci so imeli
moč prisluhniti tudi praktičnim
izkušnjam in nasvetom minerjev,
vrtalcev in pirotehnikov v
Sloveniji in v državah EU.
Namen posveta tudi po treh letih izvajanja
ostaja seznanitev zainteresiranih z vsemi
novostmi. Člani društva si med drugim
prizadevajo tudi za ureditev statusnih zadev
v slovenski zakonodaji. Predvsem bi bilo
potrebno zadeve še podrobneje urediti na
področju rudarstva in področja v domeni
ministrstva za notranje zadeve. Posvet je
tudi odlična priložnost za izobraževanje
kadrov o varstvu pri delu ter izvajanje
drugih programov, ki so prilagojeni različnim
delovnim mestom. 
Damjan Kovač
Vodja kamnoloma.
Na posvetu, ki so se ga
udeležili številni strokovnjaki
iz Slovenije in tujine, je z
referatom sodeloval tudi
naš vodja kamnoloma,
Damjan Kovač, sicer tudi član
upravnega odbora društva.
Kovač je zbranim podrobneje
predstavil projekt ESSEEM
(European shotfirer standard
education for enhanced
mobility).
Strokovni posvet v Velenju
Naša minerja in tehnični vodja med zbranim poslušanjem.
Na letošnjem posvetu je bila
ena glavnih točk seznanitev
prisotnih s prihajajočimi
spremembami slovenske
in evropske zakonodaje
na področju rudarjenja in
sledljivosti razstreliv.
Direktiva EU 2008/43/EC
•nova evropska regulativa za identifikacijo in sledljivost razstreliv za civilno uporabo,
•implementacija najkasneje do 5. aprila 2012 (različni tranzicijski predpisi v državah, ki so članice EU),
•enotna identifikacija za vsak izdelek,
•ne velja za strelno orožje, razsuta razstreliva, pirotehnične izdelke.
Direktiva EU 2008/43/EC
•označevanje razstreliv,
•način shranjevanja podatkov,
•način ugotovitve lokacije vsakega izdelka, vzdrževanje podatkovne baze 10 let,
•na željo pristojnih organov
zagotoviti informacije o vsakem izdelku kadarkoli.
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 13
NAŠI LJUDJE
Naši jubilanti
(od oktobra do decembra)
10 let dela:
Boštjan Majcenovič
20 let dela:
Janez Bajda
Špela Malovrh
30 let dela:
Anton Kolenc
Bojan Drnovšek
Vili Ocvirk
Marko Pirc
Jubilantom iskreno čestitamo! 
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima:
ČE IMAŠ PRIJATELJA OB SEBI NI NOBENA POT PREDOLGA
Nagrado prejmejo:
1.nagrada: nahrbtnik in majica Lafarge
Anamarija Ceferin, Trg revolucije 24,
1420 Trbovlje
2. nagrada: knjiga Zemlja ima srce
Melhijor Hercog, Novi dom 33 a, 1420
Trbovlje
Fatima Mešič, Trg revolucije 15, 1420
Trbovlje
3. nagrada: majica Lafarge
Rudi Klopčič, Mlinše 37, 1411 Izlake
Boris Čepin, Kolodvorska 21, 1420
Trbovlje
Lesar Marjan, C. Tončke Čeč 30, 1420
Trbovlje
Nagrade dobite v Lafarge Cementu pri
Andreju Sopotniku.
Čestitamo!
kukamo v vaš predal
Morda tudi v žep
Dušan Škalički,
vodja vzdrževanja.
Ko vstopite v pisarno Dušana Škaličkija,
lahko že od daleč zagledate njegovo zanimivo
zbirko ob računalniškem ekranu. Tam stoji
doprsni kipec Alberta Einsteina, kipec Bude
in zanimiva kamnina - školjka iz kamnoloma.
»Einsteina sem dobil od naših partnerjev, ko
smo iskali ponudbe za neke keramične šobe,«
je povedal Dušan. »Že dve leti ga imam. Kipec
Bude mi je s pohoda na Himalajo prinesel v
spomin sodelavec. Pred kratkim pa se je zbirki
pridružila tudi školjka iz našega kamnoloma.
Tam smo naleteli že na zelo zanimive najdbe.
Tudi zob morskega psa smo našli.« 
Rečeno malo v šali
Upati gre, da bodo Einstein, izkopanine in Buda
pozitivno vplivali na razvoj dogodkov, ki se trenutno
odvijajo okrog Lafargea.
ANKETA
Dnevi se obračajo kot strani v knjigi. Bo novo leto nov roman? Novo poglavje? Ali pač le nova stran iste zgodbe? O tem smo
vas spraševali v tokratni anketi. Ste si zadali kakšne zaobljube, cilje? Seveda, želje postanejo z leti skromnejše ali pa jih
ne želimo javno obelodaniti. Se pa zato odrasli znamo veseliti že preprostega dejstva, da smo zdravi in zadovoljni v krogu
svojih najbližjih.
Tanja Šušteršič, nabavni referent
Ponavadi si ljudje v novem letu zastavijo cilje, tudi
jaz sem si jih, pa so se navadno kar vsi podrli. Tako,
da, zdaj tega ne delam več. Imam pa ta čas rada.
Lepo je, ko okrasimo tudi večnamenski prostor
podjetja, kjer navadno gostimo dedka Mraza in
otroke zaposlenih. Njim želja nikoli ne zmanjka
in veseli smo, da jim lahko tudi prek podjetja
pričaramo delček čarobnega božičnega vzdušja.
Zvonko Kavčič, elektro vzdrževalec
Zasebno sem bil z letom zadovoljen in želim
si, da bi šlo tudi naprej tako. Ko sem bil mlajši,
sem imel veliko želja in ciljev, zdaj pa so se
mnoge že uresničile, pri nekaterih pa sem – saj
veste – postal skromnejši. So pa ti decembrski
prazniki taki, da se nanje v krogu družine zelo
radi pripravljamo.
STRAN 14
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Jože Tratar, delovodja servisne delavnice
Enkrat sem pa res sklenil novoletno zaobljubo,
ki sem jo tudi izpolnil. Bilo je pred šestnajstimi
leti, ko sem na Silvestrovo nehal kaditi. Zdaj pa
si želim predvsem zdravja, pa tudi denar vedno
prav pride.
Milan Hribšek, vodja servisne delavnice
O kakšnih posebnih zaobljubah v novem letu
nisem razmišljal. Z življenjem sem sorazmerno
zadovoljen, tako da si želim predvsem zdravja.
Še naprej si bom prizadeval za kakovost svojega
življenja. Mi je pa všeč decembrsko vzdušje, ki
ga ustvarijo mestne okrasitve. Sam se zelo rad
zapeljem v kakšno večje mesto, da to posebej
podoživim.
Nekaj iz mojega dnevnika
Nepal – Himalaja
Katmandu
Stojim na ulici v središču Tamela, dela
Katmanduja, kjer so trgovine z alpinistično
opremo, lokali ter ostale trgovinice. V njih
lahko obiskovalec najde marsikaj in odnese
domov nepalske spominke. Zanimivi so
ulični prodajalci, ki se vsak po svoje trudijo,
da vzbudijo tvojo pozornost za predmet, ki ga
prodajajo. »Gospod,« te ogovorijo, »potrebuješ
to?« Predmet ti nevsiljivo pomolijo pred nos.
»Zelo poceni,« dodajo in obenem vprašajo,
od kod prihajaš. »O, ja, Slovenija, čudovita
dežela«, nato poznavalsko prikimajo. Čeprav
ne vedo, ne kje je Evropa in še manj Slovenija.
Poznajo le svojo vas, ki je sto ali dvesto
kilometrov oddaljena od Katmanduja. Ko jih
prijazno odkloniš, gredo do drugega, tretjega
in cel dan preživijo na ulici za boren dnevni
zaslužek. Avtomobilisti trobijo kot nori in s tem
oznanjajo svojo moč ter opozarjajo pešce,
»rikšarje«, motoriste in ostale uporabnike
ceste. Ker pločnikov v Tamelu ni, vsi hodijo
po cesti na svoj način, nekateri kar po
sredini, nekateri levo, spet eni desno in drugi
pred avtomobili. Vmes pa so še »rikšarji«,
ki med vso to gnečo poganjajo pedale in
oprezajo za potencialnimi strankami. Ko te
zagledajo, se nekako prebijejo do tebe in
ti začno govoriti: »Gospod, rikša, te peljem,
Durbar trg. Poceni, gospod. Zelo poceni.«
Odkimaš, oni pa še vedno stojijo ob tebi in
ponavljajo svoje, dokler se ne naveličajo
in odpeljejo naprej. Iz trgovine z akustično
opremo se slišijo budistične mantre, glas
ponavljajoče in monotone mantre, ki se meša
z nepalsko folk glasbo iz bližnjega lokala.
Temu se pridružujejo zvoki ulice, govorice
različnih jezikov in melodične nepalščine.
V krogu desetih kvadratnih metrov lahko
slišiš najmanj pet jezikov in vidiš pet ali
šest različnih ras. Od Japoncev, Nepalcev,
Angležev do Avstralcev, vmes pa se najde
še kakšen Slovenec, ki z zanimanjem gleda
vso to dogajanje. Gledam nepalska dekleta,
ki so nekaj posebnega. Vse imajo črne,
vranje dolge lase, ki jih delajo zelo prikupne.
So bolj majhne rasti, nekatere so suhe,
nekatere malo bolj okrogle, v glavnem pa lepe
postave z zelo lepimi obraznimi potezami in
očmi, ki dajejo obrazu še posebno lepoto.
Ustnice so stalno v pogonu z »žlabudranjem«
in nasmihanjem. Se zdi, kot da je njihova
govorica en sam nasmeh in smeh. Lepo jih
je gledati in so pravi balzam za dušo in oči.
Ulični prodajalec haša se narahlo dotakne
mojega komolca, približa glavo k mojemu
ušesu in mi reče: »Haš gospod, dober haš.
Boš? Res dober.« Odklonim, on se mi opraviči
in že išče drugo stranko. Ko tam stojim in
gledam dogajanje na ulici, mi zadišijo dišeče
palčke, ki se mešajo s smradom iz kupa
smeti poleg mene. Primeša se še vonj po
hrani iz bližnjega lokala ter smrad izpušnih
plinov motorjev iz avtomobilov, ki nimajo
katalizatorjev. V zraku je ogromno smoga in
dima, ki se privali kdo ve od kod.
Se je v dveh letih, odkar sem bil zadnjič
tu, kaj spremenilo? Čisto nič. Brivec
ima še vedno svoj stol pred brivnico,
iste brčice in zdi se, da tudi isto srajco.
Električni kabli še vedno ohlapno visijo
med stavbami, napisi na lokalih so isti.
Svet v tej ulici se je ustavil, le jaz sem
se postaral. Še policaj s staro pokalico
se mi zdi isti. Grem po ulici mimo
neznancev, se jim nasmehnem, vsak mi
vrne nasmeh in me pozdravi z nepalskim
pozdravom »namaste«.
Katmandu – Lukla
Ker zaradi slabega vremena letala do Lukle
niso letela, smo v Katmanduju najeli dva
helikopterja. Trije smo se peljali s švicarskim
pilotom v manjšem helikopterju. Dvesto
kilometrov letenja v slabem, meglenem in
oblačnem vremenu. Noro. Gor in dol, iskanje
svetlih lukenj in zopet med oblake, sto
osemdeset kilometrov na uro, naravnost v
megleni pas. Imel sem občutek, kot da sem
sredi ničesar, sama belina okrog nas, strah
me je bilo, da bi se pred nami pojavil hrib.
Najvišje smo leteli čez tri tisoč metrov visok
prelaz, za njim pa smo se skoraj tisoč metrov
spuščali do reke, kjer je bilo dokaj normalno
letenje, nato pa zopet dvig do Lukle. Končno
smo pristali. Nad nami pa še vedno vse zabito
z meglo in oblaki. Pilot je bil med poletom
resen, zelo malo je govoril, je pa z občutkom
obvladal svoj stroj. Povedal nam je, da je
pred štirinajstimi dnevi izgubil dva prijatelja
v helikopterski nesreči, ko sta reševala
japonska alpinista na Ama Dablamu.
Ta polet mi bo ostal za vedno v spominu,
povzročil mi je veliko adrenalina in strahu.
Drugi helikopter z nepalskim pilotom se je
obrnil, pilot je namreč ocenil, da je polet
preveč tvegan. Naslednja dva dni je bilo še
naprej slabo vreme, neprimerno za polete.
Tako smo imeli mi trije dvodnevni prisilni
postanek v Lukli in čakali ostale. Tudi moja
transportna torba s spalno vrečo in ostalimi
stvarmi je ostala v Katmanduju, jaz pa v
Lukli na dva tisoč osemsto metrov visoko
brez vsega, le z nahrbtnikom z najnujnejšimi
stvarmi. Dober začetek. Do Lukle sem od
Ljubljane zamenjal sedem letal in helikopter
za 16.000 kilometrov dolgo pot.
Everest
Namaste Everest, sem ga pozdravil, ko
sem ujel dan lepega vremena nad Namče
Bazarjem, upravnim središčem doline Solo
Kumbu, doline ljudstva šerp. Na tri tisoč
osemsto višine je hrib nad Namčejem, s
katerega je lep pogled na Everest. Sedel
sem na travi in kot uročen gledal Everest
in Lotse - dva osemtisočaka, Nuptse skoraj
osemtisočak in Ama Dablam sedemtisočak,
ISLAND PEAK
Pozdrav iz baznega tabora.
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 15
NAŠI LJUDJE
NA POTI PROTI EVERESTU
Planinska koča na 5000 metrih.
za nekatere najlepša gora v Himalaji. Za
Ama Dablamom se je skrival Imja Tse
(Island Peak). »Pikec« v primerjavi s sosedom
Lotsejem. Ta »pikec« sem dvakrat neuspešno
osvajal. Končal sem z njim, ni mi namenjen.
Gledal sem lepote, ki so me obkrožale.
Kamorkoli sem pogledal, same zasnežene
»špičke«. Nekaj gora, ki sem jih gledal, je
imelo nekaj slovenskega, nekaj žalostnega.
Bolj sem jih gledal, bolj sem se spomnil besed
mojega prijatelja Acota, ki je bil na Everestu in
Lotseju in je sedaj zaradi bolezni ostal doma.
Prosil me je, naj potegnem molilne zastavice
zanj in za njegove prijatelje, ki so za vedno
ostali na in pod temi gorami, ki so jih imeli
tako radi. Njegove besede so mi rojile po
glavi. Na tej višini in pod temi gorami človek
postane bolj čustven. Tudi mene so preplavila
čustva, solze. Kljub temu, da večino teh
plezalcev osebno nisem poznal, poznal pa
sem jih iz pripovedovanja mojega prijatelja,
poznal sem jih iz knjig, ki so opisovale
njihove vzpone ter njihovo ljubezen in željo po
osvajanju teh mogočnih, nepredvidljivih gora.
Nepal in Himalaja spremenita človeka. V teh
dneh, ko sem se potikal po Katmanduju in
Himalaji sem doživel marsikaj. V Himalaji sem
v osemnajstih dneh prehodil približno dvesto
kilometrov. Zgodb in prigod je bilo več. Odločil
pa sem se, da plezal v Himalaji ne bom več, ni
mi usojeno, ali je to dobro ali ne, kdo ve. Vem
pa, da se bom v Nepal in Himalajo še vrnil, če
OBDAROVANJE
Za dedka Mraza krize ni
Dedek Mraz pravi, da za pridne otroke ni krize in je tako tudi letos ostal zvest tradiciji ter
obiskal in obdaril otroke in vnuke naših zaposlenih.
Glede na obilno sneženje v soboto zjutraj nas je kar malo skrbelo, če bodo otroci uspeli priti
po svoja darila, vendar se je kmalu izkazalo, da je bila skrb odveč, saj je večina staršev in
otrok uspešno premagala snežne ovire in se odzvala vabilu.
Tudi letos so si otroci pred prihodom dedka Mraza lahko ogledali prikupno lutkovno predstavo,
ki so jo v ta namen pripravile in izvedle upokojene vzgojiteljice trboveljskih vrtcev.
Po koncu predstave pa je prišel težko pričakovani dedek Mraz, ki je otroke razveselil s pisanimi
bonbončki, darilom ter prijazno besedo, naj bodo še naprej pridni, pa se bo vsekakor oglasil
tudi prihodnje leto. 
Ko sem
sedel pod temi mogočneži,
sem občutil svojo majhnost, ranljivost
in minljivost. Poiskal sem sveti kraj,
na katerem budisti raztegnejo molilne
zastavice. Takih krajev je več in imajo
za budiste velik pomen. Raztegnil sem
molilne zastavice med ostale in prižgal
kadila. Veter je raznašal mantre in
molitve po dolini in proti mogočnim
goram, kjer so svojo pot končali številni
alpinisti. Začel sem se spominjati vseh,
ki so zame storili kaj dobrega, me
opogumljali in mi zaželeli srečno pot.
Spomnil sem se domačih, pa tudi tistih,
ki sem jim storil kaj slabega. Spomnil
sem se Acota in si želel, da bi ozdravel.
Sedel sem tam in razmišljal.
ne drugače, pa v svojih spominih. Namaste
Nepal! 
Herman Donik
Novosti iz sindikata
Novi člani IO
Jeseni smo se člani Izvršnega odbora (IO)
Sindikata sestali trikrat. Poleg sprotnih
zadev smo se dogovorili še za potek
decembrskih aktivnosti. Novembra smo
s pomočjo volilne komisije uspešno
izvedli volitve za nove člane IO za obdobje
štirih let. Kandidate smo kar težko našli,
bodo pa novoizvoljeni z delom pričeli po
sprejetih sklepih Občnega zbora.
Občni zbor
Za decembrski občni zbor smo poleg
poročila o delu sindikata predvideli tudi
sproščeno druženje ob klepetu in glasbi
dua Kristal.
Skromna obdaritev
Tudi letos bomo ob izteku leta obdarili
zaposlene s skromnimi darili. To drobno
sindikalno pozornost si zaslužijo vsi naši
člani, saj bi brez njihove podpore sindikat
težko uresničeval zastavljene cilje.
Voščilo Sindikata LCCT
Obiskal nas je dedek Mraz
Letos so obdarovanje uspešno pripravili člani sindikata ob pomoči prostovoljk.
STRAN 16
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Vsem zaposlenim, njihovim družinam,
upokojencem, zaradi poškodb in bolezni
odsotnim in vsem, ki vam ni vseeno za
prihodnost naše tovarne, želimo v letu
2011 sreče, zdravja, veselja in obilo lepih
trenutkov. Zahvala tudi našemu vodstvu
za korekten odnos na vseh sestankih,
saj moramo v teh kriznih časih delovati
skupaj za našo skupno prihodnost. 
Etbin Marin
NAŠE POVEZAVE
PROJEKT ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE FAKULTETE ZA ARHITEKTURO
V Južnoafriški republiki zgradili objekt
s šolskim razredom, delavnico in knjižnico
Dostop do izobrazbe ni le ena izmed temeljnih
človekovih pravic, temveč tudi edina pot za boljšo
prihodnost prebivalcev afriškega kontinenta.
V akademskem letu 2009/10 je skupina 20 študentov pod vodstvom
mentorjev prof. dr. Aleša Vodopivca, doc. mag. Tadeja Glažarja, asis.
mag. Anje Planišček, asis. Josipa Konstantinoviča ter prof. dr. Saša
Medveda, kot svetovalca za gradbeno fiziko, izdelala načrt za izgradnjo
izobraževalne enote v enem najrevnejših predmestij južnoafriškega
Johannesburga, v naselju »Magagula Heights«, in sicer v obstoječem
osnovnošolskem kompleksu »Ithuba Skills College«, ki ga že sedaj
obiskuje 200 učencev. Načrt za učilnico in knjižnico je vključeval idejni
in izvedbeni del, vključno z naborom materialov, zasnovo konstrukcij,
celotno logistiko gradnje in organizacijo dela na gradbišču. V sklopu
izvedbene faze, ki se je zaključila pred dobrima dvema mesecema, so
študenti z mentorji in lokalnimi prebivalci načrtovani projekt zgradili
v osmih tednih.
V učilnici se bodo izobraževali učenci 8. razreda, knjižnica pa bo
namenjena tudi lokalnim prebivalcem. Lafarge Cement Slovenija je s
ponosom podprl projekt tako, da je prek Lafargeeve poslovne enote
v Republiki Južne Afrike izvajalcem podaril celotno količino betona
in cementa, potrebnega za gradnjo. S to gesto Lafarge Cement kot
družbeno odgovorno podjetje nadaljuje sodelovanje v akcijah, ki
krepijo odnos posameznikov in skupnosti do okolja po svetu, ter hkrati
promovira trajnostno gradnjo. STAVBA OD ZUNAJ
Nova učilnica za 30 učencev in knjižnica.
SODOBNI INTERIER
Pri opremljanju so izbrali kakovostne, a dostopne materiale.
Študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo so se skupaj z mentorji
pri tem projektu vključili v mednarodno mrežo arhitekturnih fakultet,
ki sodelujejo pri izgradnji šolskih in zdravstvenih stavb v nerazvitih
predelih sveta. Mrežo vodi avstrijska humanitarna fundacija SARCH
z Dunaja, vanjo pa so vključene številne evropske fakultete. 
Študenti in njihovi mentorji so
stavbe zasnovali iz lokalnih
materialov, ki so poceni in
dostopni čim večjemu številu
prebivalcev. Na ta način so
želeli spodbuditi domačine h
gradnji kakovostnejših, četudi
skromnih lastnih domov,
in k izboljšanju njihovega
bivanjskega standarda.
MED GRADNJO
Študenti in mentorji so stavbo gradili skupaj z domačini.
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 17
NAŠE POVEZAVE
NAŠ POSLOVNI PARTNER
BETON – BETONSKI IZDELKI
Dušan Kuhar s. p.
Podjetje BETON – BETONSKI IZDELKI
Dušan Kuhar s.p. deluje že od leta 1992,
svoje poslovne in proizvodne prostore ima v
industrijski coni na Ptuju. Sodi med srednje
velika podjetja in zaposluje 17 oseb. Gre
za družinsko podjetje, ki ga je ustanovil
podjetnik Janez Kuhar, družinsko tradicijo pa
nadaljuje njegov sin Dušan.
S svojim znanjem in kakovostnimi storitvami
podjetje iz leta v leto uspešneje obvladuje
izzive sedanjosti in prihodnosti, se razvija in
raste.
DODAT N E I N FO R M AC I J E
BETON – BETONSKI IZDELKI
Dušan Kuhar s.p.
Puhova ulica 23, 2250 Ptuj
Tel.: 02/ 787 65 00
Fax: 02/ 787 65 02
Danes se lahko pohvali z:
•urejenimi poslovnimi in proizvodnimi
prostori,
•betonarno z zmogljivostjo mešanja do
80 m3/h in možnostjo mešanja tudi v
zimskem času,
•lastno gramoznico in
•lastnim voznim parkom.
[email protected]
LASTNI VOZNI PARK
Podjetje svojim strankam zagotavlja tudi transport izdelkov.
STRAN 18
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
2010
Z nakupom gramoznice, ki se nahaja v občini
Kidričevo, je podjetje pridobilo tamponski
material. S pomočjo sejalnice in drobilca
pa lahko trgu ponudi tudi prane separirane
gramozne agregate različnih zrnavosti s
pridobljenimi certifikati in drobljene agregate.

Ponudba podjetja:
• različne sveže betonske mešanice s pridobljenimi certifikati,
• mikroarmirani betoni,
• lasten prevoz in vgrajevanje s črpalko,
• betonski izdelki, kot so nearmirane betonske cevi, betonski pokrovi, kanalete.
Križanka
Rešitev nagradne križanke št. 04/2010:
Ime in priimek:
Naslov:
MAJHNO,
TRDNO
NEBESNO
TELO, KI
KROŽI
OKROG
SONCA IN
JE VELIKO
MANJŠE OD
PLANETA
SLIKAR.
TEHNIKA
SLIKANJA
NA PAPIR
GOSTEJŠI,
MASTEN
SLOJ NA
POVRŠINI
MLEKA
VELIKOST,
POLOŽAJ
DRŽAVNEGA
OZEMLJA
SKUPINA
MOŠKIH Z
NEKULTURNIM OBNAŠANJEM
IZDELOVALEC
NALEPK
26
DROG NA
SPREDNJEM
DELU
VOZA
ARABSKO
ALI
HEBREJSKO
MOŠKO IME
VELIKA PTICA DOMA IZ
AVSTRALIJE, TUDI KRATICA
ZA EVROPSKO MONETARNO
ENOTO
DEJAN
KONTREC
14
7
SLOVESNO
PAPEŽEVO
POKRIVALO
JAP. UMETNIK
SODOBNA
UVERTURNIH
SLOVENSKA
FILMSKIH
GLASBENA
PREDSKUPINA
STAVITEV
IZRAŽANJE
PONAVLJAJOČEGA
DOGAJANJA
AMERIŠKA
GLASBENA
SKUPINA
TELEFONIRANI
TELEGRAM
31
PRISTAŠ
ETATIZMA
18
DOMAČE
M. IME
VELIK
MORSKI
RAK BREZ
KLEŠČ,
TUDI
KULINAR.
SPECIALITETA
8
VLADNI POLOŽAJ, NAZIV DEJAN-a
ŽIDAN-a
20
IZDELOVAL.
KOVINSKIH,
OBROČKAST.
ELEMENTOV
TRENER
BARCELONE
(Pep)
28
33
OKRASEK,
OLEPŠAVA
9
21
ANTIČNI
BEOTIJEC
ZGORNJI,
ZAKLJUČNI
DEL
OLTARJA
NEM.
IZDELOV.
MEDIC.
PRIPOM.
OZNAKA ZA
MAKARSKO
15
ST. ENOTA
ZA DELO
4
VAS V
OBČINI
KRANJSKA
GORA
23
AM . IGRALEC
(Lorenzo)
6
3
25
IND. TEŽAVN.
ZELO VELIKA
STOPNJE
BRKATA
PTICA UJEDA VEČGLASNO
PETJE
NATAŠA
UŽMAH
5
ENOTIRNA
ŽELEZNIŠKA
PROGA
VOJAŠKI
TABOR,
KAMP
ŽID. NASELJE
V IZRAELU
SKRAJŠANO
ŽENSKO IME
LARISA
SESTAVIL:
DAMJAN
KOVAČ
VELENJSKI
BALONARSKI
KLUB
POLOŽAJ
V JOGI
KRATICA ZA
AVTOBUS V
ANGLEŠKEM
OKOLJU
IRS. REPUB.
ARMADA
1
TER. ŠPORTNI
AVTOMOBIL
OBOROŽENA
BORBA
17
RIMSKI
CESAR
13 VELIKONOČ.
JAJCE
AM.
LUNARNO
VOZILO
HRVAŠKI
ZGODOV.
IN PEDAGOG
NOVAK
SL. PEVEC
PLESTENJAK
30 SL. SKLADAT.
IN FOTOGRAF
URŠKA
ŽOLNIR
24 NORV. KEMIK
ONSAGER
ZNAK ZA
RADIJ
32
KEM. ELEM.
LITIJ
29
NAVADNO
POD OKNOM
PETA PESEM,
PODOKNICA
NAPRAVA
ZA DIAGNOSTIKO, PREIZKUŠANJE IN
SERVISI12
RANJE
VBRIZGOVALNIH
ŠOB
SL. SURFAR
(Andrej)
27
ZELO VELIKA, OTOK V VZH.
KARIBIH
NESTRUPENA
TROPSKA
H2O
KAČA
OŽEPEK V
BOTANIKI
19
IND.
PREVOZ.
SREDSTVO Z
DVEMA
KOLESOMA
16
GOLJUF,
SLEPAR,
NESTROKOVNJAK
2
10
11
UMETIŠKO
IME AM.
PORNO
IGRALKE
ALEXANDER
PREGRADNA STENA IZ
LAŽJEGA MATERIALA,
NAVADNO PREMIČNA
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
12
22
MILORAD
ULEMEK
13
14
Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in ga do vključno
31. 1. 2011 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po
pošti na naslov:
15
16
17
18
19
20
21
22
V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa
lahko sodeluje le z eno križanko.
Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo
izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s
praktičnimi nagradami.
Uredništvo LC Tima
Lafarge Cement d.o.o.
Kolodvorska 5, 1420 Trbovlje
Pripis: Za nagradno križanko
Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji
številki časopisa LC Tim.
2010
|
Lafarge CEMENT SLOVENIJA
|
STRAN 19
Lafarge
vam želi sre~no Novo leto 2011.
Sredstva, namenjena za nakup letošnjih novoletnih čestitk, smo donirali
Centru za socialno delo Trbovlje za obdaritev otrok iz rejniških družin v Trbovljah.
Spomladi 2011 bo dokončana najvišja stavba v Sloveniji.
Poslovna zgradba Kristalna pala~a, BTC Ljubljana, Slovenija. Avtor in projektant: Atelje S, Ljubljana.
www.lafarge.si
`